Poročevalec:

Paul RÜBIG

Soporočevalec:

Stefano PALMIERI

Svetovalca	Brigitte BACH (za poročevalca)
	Pier Francesco MORETTI (za soporočevalca)
Sklep plenarne skupščine	23. 1. 2025
Pravna podlaga	člen 52(2) Poslovnika
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	26. 6. 2025
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	16. 7. 2025
Plenarno zasedanje št.	598
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	186/1/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja prizadevanja Evropske komisije za določitev pete svoboščine – prostega pretoka raziskav, inovacij in znanja. Evropa je vodilna na področju ustvarjanja znanja in zaradi vse večjih geopolitičnih napetosti ter vse večjega pomena suverenosti v znanju je treba to strateško prednost izkoristiti.

1.2

EESO podpira priznanje znanja kot evropske javne dobrine in kroženja znanja kot temeljne pravice. Končni namen ustvarjanja in kroženja znanja mora biti družbena blaginja. V zvezi s tem EESO poudarja pomen jasnih pravil o lastništvu podatkov, da bi zagotovili pravičen dostop do znanja ter njegovo uporabo in zaščito.

1.3

EESO poziva Komisijo, naj si prizadeva za ukrepe in strukturne spodbude, zlasti na področjih, kjer nepripravljenost držav članic ovira napredek in poenotenje, kot so davki, pokojnine, spol, delovna mesta, plače ter izzivi, povezani s širitvijo podjetij in čezmejno mobilnostjo ljudi in sredstev.

1.4

EESO poudarja pomen cilja glede nacionalne porabe v višini 3 % BDP za raziskave in inovacije ter se zavzema za dodaten odstotek za pripravljenost in raziskave na področju dvojne rabe.

1.5

Da bi dosegli preboj, EESO poziva, naj se nacionalne naložbe v raziskave in inovacije ločijo od pravil o primanjkljaju, dokler ne bo dosežen cilj o 3-odstotni porabi. Poleg tega bi bilo treba vse bolj uporabljati tudi sredstva iz drugih virov (npr. za kohezijo) in jih uskladiti z dejavnostmi na področju raziskav in inovacij.

1.6

Ambiciozen deseti okvirni program je lahko hrbtenica na znanju temelječega pristopa k zagotavljanju smiselnih rešitev za izzive, s katerimi se sooča EU, da bi se sprostil potencial za gospodarsko rast, vodilni položaj na področju tehnologije in družbeni napredek. Za popoln izkoristek tega potenciala je potrebna struktura upravljanja, ki omogoča raziskave in inovacije v vseh državah, sektorjih in panogah.

1.7

EESO poziva k odločnim prizadevanjem za zmanjšanje birokracije (1) in pospešitev postopkov (npr. za financiranje projektov in sodelovanje v njih). Enostavnejši, hitrejši in preglednejši mehanizmi so bistveni za odpravo trdovratnih ovir za kroženje znanja.

1.8

EESO poudarja pomen spretnosti in izobraževanja ter poziva k učinkovitejšemu vseevropskemu priznavanju standardov za kvalifikacije (npr. k evropski diplomi).

1.9

Peta svoboščina in akt o evropskem raziskovalnem prostoru (akt o ERA) bi morala zajeti celoten dinamični cikel raziskav in inovacij, vključno z visokošolskim izobraževanjem, skupnimi in uporabnimi raziskavami ter zagonskimi podjetji, s čimer bi zagotovili, da se znanje prenese v inovacije in rezultate.

1.10

V vse bolj negotovem svetu je oblikovanje politik na podlagi predvidevanja ključno za uskladitev kratko- in dolgoročnih ciljev ter prilagajanje nastajajočim tveganjem. EESO priznava strateški pomen predvidevanja in poziva, naj bo del upravljanja pete svoboščine.

1.11

EESO priznava vlogo in potencial umetne inteligence (UI) pri podpiranju znanja, raziskav in inovacij, vendar se je treba izogniti izzivom, ki jih prinašajo tovrstne tehnologije in njihov vpliv na delavce, ter se boriti proti njim. EESO poziva k zakonodajnim pobudam za zaščito pravic delavcev ter za zagotovitev, da bodo interakcije in odločanje na vmesnikih med človekom in strojem osredotočeni na človeka (2).

1.12

EESO poudarja, da je treba uvesti uravnotežen pristop k obravnavanju nasprotij, ki so v jedru pete svoboščine, na primer kohezija v nasprotju z odličnostjo ali odprtost v nasprotju z avtonomijo. Priznavanje teh napetosti je bistveno za trdno, v prihodnost usmerjeno in pravično oblikovanje politik. EESO se zaveda izziva, povezanega z varnostjo raziskav, in tveganja mednarodnega vmešavanja ter meni, da je treba ohraniti pravično ravnovesje med nadzorom, omejitvami in odprtostjo. Bistveno je, da se z uspešnim, učinkovitim in preglednim samoupravljanjem spoštuje načelo svobode z odgovornostjo (3).

1.13

Peta svoboščina mora vključevati mehanizme za boj proti dezinformacijam in psevdoznanosti, za krepitev zaupanja v znanstvene ustanove in za spodbujanje „pismenosti na področju znanja“. Za oblikovanje politik, podprto z dokazi, in demokratično odpornost so ključnega pomena spodbujanje kritičnega razmišljanja z izobraževanjem, podpiranje komuniciranja o znanosti in zagotavljanje dostopa do zanesljivih informacij.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Komisija naj bi v tretjem četrtletju leta 2026 objavila akt o ERA. Cilj te pobude je vzpostaviti peto svoboščino (4), ki jo je v svojem poročilu predlagal Enrico Letta (5), omenjena pa je bila tudi v poslanici komisarki Ekatarini Zaharijevi. Z njo bi se okrepil prosti pretok raziskav, inovacij in znanja, zmanjšala razdrobljenost ter utrdile raziskave in inovacije na enotnem trgu.

2.2

Pristop, ki temelji na znanju, lahko ponudi smiselne rešitve za izzive EU ter sprosti potencial za gospodarsko rast, vodilni položaj na področju tehnologije in družbeni napredek. Akt o ERA je zato dobrodošel.

2.3

Znanje je rezultat izkušenj, študij in analiz, ki vplivajo na kulturo, vedenje in vrednote. Evropa ima na tem področju dolgo tradicijo in bi se morala opirati na znanje kot močno orodje za demokracijo, solidarnost, enakost, pravice in svobodo.

2.4

Okvirni pogoji za politiko na področju raziskav in inovacij so se znatno spremenili. Čeprav cilji trajnostnega razvoja in zeleni dogovor ostajajo ključni, so se zaradi najnovejše svetovne dinamike pojavile nove, medsebojno povezane prednostne naloge, kot so strateška avtonomija, obramba in trajnostna konkurenčnost. V tem okviru bi lahko imelo znanje drugačen pomen, zlasti (vendar ne izključno) na strateških tehnoloških področjih. Sama zasnova znanja se spreminja. To se kaže v preobrazbi kolektivnih kognitivnih sistemov, podprtih z UI, razširjeni resničnosti in nevronskih čipih (6). EESO zato priporoča, naj bo akt o ERA več kot le prostovoljno usklajevanje in naj vključuje tudi regulativne ukrepe ter strukturne spodbude.

3.   Strukturni in regulativni vidiki

3.1

EESO poudarja, da je treba za dosego ciljev akta o ERA spremeniti strukturne in regulativne vidike. Akt bi lahko ponudil časovni načrt za pobude na ravni EU, ki so potrebne za reševanje teh izzivov.

3.2

Potrebne so strukturne in regulativne spremembe za izboljšanje čezmejnega odprtega financiranja in prenosljivosti nepovratnih sredstev. Za optimizacijo učinkovitosti in učinka bi se lahko za okrepitev čezmejnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij izkoristile pobude, kot so EUREKA, Eurostars, ELISE in vseevropska infrastruktura Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (ki združuje izobraževanje, raziskave in podjetništvo).

3.3

EESO poudarja pomen vseevropskih standardov kvalifikacij. Mobilnost raziskovalcev in izmenjava znanja sta odvisni od tega, ali se spretnosti obsežno priznavajo. Priznavanje evropskih kvalifikacij (kot je evropska diploma), na primer s poenostavitvijo postopkov samodejnega priznavanja, je nujno za uresničitev pete svoboščine.

3.4

Udeležbo in mobilnost delavcev še vedno otežujejo strukturne ovire, vključno s pokojninami, plačami in obdavčitvijo. Opozoriti je treba še na dolgotrajne posledice neenake obravnave spolov (7) in negotove zaposlitvene pogoje raziskovalcev na začetku poklicne poti.

3.5

EESO poudarja ključen pomen varnosti raziskav in inovacij, zlasti v občutljivih sektorjih, kot sta obramba in medicina. Bistveno je zagotoviti zanesljiv nadzor nad digitalno infrastrukturo, kakovostjo in varnostjo podatkov, zlasti varstvo identitete, ter obravnavati vpliv umetne inteligence, lastništvo podatkov v licenčnih sporazumih in propagando.

3.6

EESO poudarja, da je treba znanje obravnavati kot evropsko javno dobrino. Širok dostop do znanstvenih spoznanj, podatkov in tehnologije je bistvenega pomena za strateške cilje Evrope. Čeprav se z aktom o ERA upravičeno spodbujata preglednost in dostopnost – z odprtim objavljanjem, odprto znanostjo, infrastrukturo in souporabo podatkov –, to vzbuja pomisleke glede stroškov (npr. stroškov za objavo) ter iskanja ravnovesja med odprtostjo in inovacijami v zasebnem sektorju (glej 4.18). Z aktom o ERA bi se morale okrepiti politike glede intelektualne lastnine in licenciranja, vključno z racionalizacijo patentiranja in močnejšim enotnim patentnim sistemom. Komisija bi morala dati prednost vseevropskim digitalnim platformam.

3.7

Glede na geopolitične spremembe in hibridne grožnje EESO pozdravlja predlagano priporočilo Sveta za povečanje varnosti na področju internacionalizacije raziskav in inovacij (8). Podpira boljše usklajevanje med državami članicami. Čeprav je treba priznati ranljivost sektorja raziskav in inovacij za zlonamerno vmešavanje, sta odprtost in mednarodna izmenjava znanja še vedno temeljnega pomena. Vzpostaviti je treba pravično ravnotežje med varnostjo in odprtostjo (9).

4.   Širša slika

4.1

EESO želi poudariti širše, temeljne vidike, ki so včasih premalo obravnavani, vendar jih je treba upoštevati pri vzpostavljanju pete svoboščine.

4.2

Dobro financiran okvirni program (po možnosti usklajen z evropskim kompasom za konkurenčnost, vendar z lastnim upravljanjem) je ključnega pomena v okviru akta o ERA. Predlagani proračun v višini 220 milijard EUR in Varšavska deklaracija sta dobrodošla. Glede na geopolitične spremembe bi bilo treba razmisliti o cilju glede 3 + 1-odstotne porabe za raziskave in razvoj, pri čemer bi bil 1 % namenjen za pripravljenost in raziskave na področju dvojne rabe. Še naprej si je treba prizadevati za tesnejše povezave med spodbujanjem raziskav in razvoja ter širitvijo EU, kohezijo in prehransko varnostjo. Razširiti bi bilo treba obstoječe sinergije, kot so prenosi iz ESRR v program Obzorje Evropa (10). EESO priporoča tudi zavezujoče cilje za krepitev zmogljivosti in vseevropski okvir spremljanja, da bi zagotovili napredek, preglednost in primerljivost.

4.3

Da bi dosegli preboj, EESO poziva, naj se nacionalne naložbe v raziskave in inovacije ločijo od pravil o primanjkljaju, dokler ne bo dosežen cilj glede 3-odstotne porabe.

4.4

Trden deseti okvirni program je bistvenega pomena za privlačnost Evrope v svetu ter za ustvarjanje in kroženje znanja, ki naj bi ga sprostili z aktom o ERA. Dodana vrednost programa je v omogočanju čezmejnih, medsektorskih in meddisciplinarnih raziskav ter je med drugim odvisna od njegove lastne strukture upravljanja, primerne za čezmejno spodbujanje raziskav in inovacij. Deseti okvirni program je zato mogoče obravnavati kot hrbtenico pete svoboščine.

4.5

Uporabne raziskave in skupni raziskovalni projekti morajo imeti ključno vlogo v desetem okvirnem programu, da bodo raziskave imele gospodarski in družbeni učinek. Poleg tega mora biti ta program osredotočen na zmanjšanje nepotrebne birokracije, razvoj učinkovitejšega načina poročanja in lažji dostop.

4.6

Da bi pospešili zapleten proces od temeljnih raziskav do širitve inovacij, mora peta svoboščina zajeti več kot le temeljne raziskave. Trenutno je preveč poudarka na strani vložkov v inovacije (11) in premalo na celotnem ciklu raziskav in inovacij s sistemskega vidika. Uravnotežena kombinacija podpore temeljnim in uporabnim raziskavam, širitev inovacij ter močan trikotnik izobraževanje–raziskave–podjetja so ključni stebri evropske konkurenčnosti.

4.7

Svet EU za raziskave na področju industrije in tehnologije bi bil dragocena dopolnitev, ki bi uporabnim raziskavam dala enoten glas in okrepila vodilno vlogo Evrope na strateških področjih.

4.8

Glede na razdrobljeno okolje raziskav in inovacij v Evropi ter učinke ozkoglednosti bi bilo treba organizacije in podjetja, ki opravljajo funkcije mreženja in prenosa, obravnavati kot ključne dejavnike, ki omogočajo peto svoboščino s krepitvijo usklajevanja, komunikacije in prenosa znanja (npr. vozlišče za znanstvene medije, tovarne umetne inteligence, Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo). Tudi participativnim in državljanskim organizacijam, posredniškim ustanovam in neformalnemu izobraževanju je treba priznati, da bistveno prispevajo h kroženju znanja, javnemu sprejemanju in uporabi.

4.9

EESO meni, da je peta svoboščina priložnost za popis evropskih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti. Pregled načrtovanih, tekočih in prihodnjih raziskav – in rezultatov – bi izboljšal preglednost, usklajevanje in prepoznavnost, zlasti za podjetja, ter prikazal družbeni donos raziskav in razvoja (npr. ustvarjanje delovnih mest, davčni prihodki). EU bi morala razviti ali uskladiti platforme za sistematično popisovanje raziskav in inovacij ter se pri tem opreti na pobude, kot sta evropski oblak za odprto znanost in CORDIS. EESO tudi poziva Komisijo, naj opredeli instrumente, ki podpirajo peto svoboščino, kot so Erasmus, ukrepi Marie Skłodowske-Curie in regije znanja.

4.10

EESO poudarja, da so potencialni stroški neukrepanja na ravni EU precejšnji, tudi na področju raziskav in inovacij. Razdrobljenost in slabo usklajevanje omejujeta razširjanje znanja, povečujeta podvajanje ter zmanjšujeta učinek. Tesnejše povezovanje EU na ključnih področjih politike bi lahko prineslo velike gospodarske koristi (12). Krepitev pete svoboščine v celotnem ciklu raziskav in inovacij je zato ključna za povečanje konkurenčnosti in odpornosti EU.

4.11

Peta svoboščina ponuja priložnost za vzpostavitev vmesnika za ustvarjanje in uporabo znanja po vsej Evropi in s tem spodbujanje njegovega kroženja, uporabe in uvajanja. Med orodji za to bi lahko bili kratki ali srednje dolgi obiski državljanov EU na univerzah, v organizacijah, ki izvajajo raziskave, raziskovalno-tehnoloških organizacijah ali podjetjih, ki „prenašajo“ znanje med različnimi kraji, ali razširitev pečata odličnosti. Učinkovit prenos zahteva ponovno umestitev v kontekst in ustrezne absorpcijske zmogljivosti prejemnikov znanja. Krepitev teh zmogljivosti bi morala biti prednostna naloga, podprta s kohezijskimi sredstvi. Prav tako je bistveno, da so pravi ljudje na pravih delovnih mestih, zato so potrebni boljši mehanizmi za razvoj talentov, usklajenih s potrebami industrije.

4.12

Evropa mora odpraviti ključno ozko grlo pri financiranju inovacij: počasnost postopka odobritve. Inovacije z velikim potencialom potrebujejo pravočasno podporo, da se ohrani zagon. Zato bi morala Komisija poenostaviti dostop do financiranja, zmanjšati birokracijo ter inovatorjem zagotoviti hitro in prožno financiranje.

4.13

EESO opozarja na pomen in potencial umetne inteligence za razvoj pete svoboščine ter povečanje evropske produktivnosti. Ker je umetno inteligenco mogoče uporabiti vsepovsod, je potreben pristop za obravnavanje izzivov, ki bi lahko negativno vplivali na delavce. Zakonodaja bi morala zapolniti vrzeli v varstvu delavcev in zagotoviti človeški nadzor nad vsemi interakcijami med človekom in strojem.

4.14

Strateško predvidevanje lahko znatno izboljša udejstvovanje državljanov, usmerjenost raziskav in inovacij, evropske misije in partnerstva, pametno specializacijo in dvojni prehod (13). Gre za dragocen pristop k oblikovanju varnih prostorov, npr. na lokalni ravni, za preskušanje scenarijev, združevanje prečiščevanja praks (angl. exnovation) z inovacijami ter opredeljevanje prvih znakov in prelomnih zamisli, da bi povezali kratkoročne in dolgoročne vizije pravičnega prehoda (14). EESO poziva k spodbujanju znanstvene odličnosti EU in ekosistema, ki ustvarja neopredmetena sredstva, ter k podpori močno tveganih zamisli in jasnim pravilom za njihovo zaščito. Več nastajajočih tehnologij je že bilo opredeljenih kot dragocenih za reševanje ključnih izzivov (15). Celostno trajnostnost bi lahko dosegli tudi z drugimi obetavnimi rešitvami, ki bi omogočale oskrbo s ključnimi surovinami ob varstvu okolja (16) in ogljični nevtralnosti.

4.15

Med razpravami o izboljšanju svetovne konkurenčnosti Evrope ne smemo pozabiti, da so za reševanje družbenih izzivov potrebne preobrazbene inovacije in sistemske spremembe. Potrebno je ravnovesje med svobodo in usmerjenostjo inovacij. Evropa mora izkoristiti priložnosti, hkrati pa zaščititi družbene vrednote, spodbujati zeleni prehod in razvijati evropski pristop k napredku (17).

4.16

Preobrazbeno znanje se mora hitro širiti znotraj socialno-tehničnih sistemov in med njimi. To krepi potrebo po sistemskem pogledu na raziskave in inovacije: peta svoboščina bi morala zajeti široko paleto akterjev – tudi šole, civilno družbo in javne organizacije – da bi podprli razširjanje prelomnih inovacij in oblikovanje politik, ki temelji na znanju in je odzivno.

4.17

EESO poleg povezav med znanostjo in industrijo poudarja tudi interakcijo med znanostjo in politiko. Peta svoboščina bi morala spodbujati hitro uporabo rezultatov raziskav pri oblikovanju politik, podprtem z dokazi. V ta namen je treba v programe mobilnosti vključiti strokovnjake za javno upravo in politike.

4.18

Peta svoboščina temelji na nujnih kompromisih, ki so pogosto zapleteni in jih je težko ali nemogoče doseči. EESO močno priporoča, da se jih prizna že od samega začetka, saj je to bistveno za informirano oblikovanje politik. Ti kompromisi med drugim zajemajo nasprotja med: — kohezijo in odličnostjo: okrepitev vodilnega položaja na ključnih področjih bo verjetno nekaterim regijam koristila bolj kot drugim. Odprava ovir za mobilnost ima velik potencial, vendar lahko poveča razlike. Zato mora evropski raziskovalni prostor vključevati regionalno dinamiko, podpirati lokalne strategije (na primer strategije pametne specializacije) in institucije v regijah z manjšimi zmogljivostmi za raziskave in inovacije ter bolje povezati kohezijske instrumente in vozlišča evropskega raziskovalnega prostora; — odprtostjo in strateško avtonomijo: EU mora najti ravnovesje med globalnimi tokovi znanja in tehnološko suverenostjo ter sprejeti odprt pristop k sodelovanju ob zavedanju, da obstajajo tveganja; — zaščito intelektualne lastnine in odprto znanostjo: gre za konflikt med spodbujanjem odprtega dostopa do podatkov ter zagotavljanjem komercialnih spodbud s pravicami intelektualne lastnine. Uporabiti bi bilo treba načelo „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“  (18); — hitrostjo in regulativnim/etičnim nadzorom: gre za konflikt med pritiskom za hitro uporabo inovacij in etičnim nadzorom, zlasti na novih področjih, kot je umetna inteligenca; — zasebnim lastništvom in evropskim javnim dobrim: gre za zagotavljanje širokega dostopa do znanja in inovacij ob spoštovanju naložb zasebnega sektorja in poštenih komercialnih dobičkov.

4.19

Glede na razmere v ZDA bi morala peta svoboščina vključevati strategije za preobrat bega možganov in zagonskih podjetij. Med možnimi instrumenti bi bili lahko hitra izdaja vizumov, časovno omejene davčne olajšave za prihajajoče talente in sektorski akcijski načrti. EESO poziva, naj se ustrezne naložbe ločijo od nacionalnih primanjkljajev.

4.20

EESO je globoko zaskrbljen zaradi vse pogostejših napačnih informacij in psevdoznanosti, ki spodkopavajo z dokazi podprto oblikovanje politik in demokratično odpornost. Peta svoboščina mora vključevati mehanizme za boj proti dezinformacijam, krepitev zaupanja v znanstvene ustanove in spodbujanje „pismenosti na področju znanja“. Ključnega pomena so spodbujanje kritičnega razmišljanja z izobraževanjem, podpiranje komuniciranja o znanosti in zagotavljanje dostopa do zanesljivih informacij. Eden od pomembnih primerov je zanikanje podnebnih sprememb.

5.   Vloga EESO, OR in evropskih agencij (19)

5.1

EESO, OR in/ali evropske agencije (20) imajo lahko pomembno vlogo pri oblikovanju akta o ERA, saj spodbujajo politične ukrepe, ki raziskave in inovacije usklajujejo z družbenimi potrebami, ter v oblikovanje politik vključujejo lokalno znanje, izkušnje civilne družbe in poglede s terena. Podpirajo lahko vključujočo udeležbo in pomagajo zagotoviti, da so koristi na splošno porazdeljene med regijami in družbenimi skupinami (glej 3.4).

5.2

EESO, OR in/ali evropske agencije bi lahko spodbujali razširjanje in prenos znanja ter njegovo ponovno umeščanje v kontekst, s čimer bi okrepili absorpcijske zmogljivosti in pripravljenost regij (glej 4.11). Prav tako so v dobrem položaju, da ocenijo socialno-ekonomske učinke čezmejnega financiranja, pomagajo preprečiti, da bi se rast, ki temelji na znanju, skoncentrirala v inovacijskih središčih, ter zagotovijo, da bo upravljanje ERA temeljilo na regionalnih in socialnih kazalnikih (glej 4.18).

---

(1)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Konkurenčnost malih in srednjih podjetij EU glede na nove upravne ovire in obveznosti (raziskovalno mnenje na zaprosilo poljskega predsedstva) (UL C, C/2025/2012, 30.4.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/2012/oj).

(2)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Ocena poročil Enrica Lette in Maria Draghija o delovanju in konkurenčnosti enotnega trga EU (mnenje na lastno pobudo) (UL C, C/2025/2004, 30.4.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/2004/oj).

(3)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog priporočila Sveta o povečanju varnosti raziskav (COM(2024) 26 final – 2024/0012 (NLE)) (UL C, C/2024/6022, 23.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6022/oj).

(4)  Nekateri menijo, da je izraz nejasen, saj se po svoji naravi razlikuje od ostalih štirih svoboščin enotnega trga.

(5)  Letta, E., poročilo Much More Than A Market (Veliko več kot trg).

(6)   https://www.futures4europe.eu/post/eye-of-europe-foresight-pilot-topics-ur2q3.

(7)  Evropska komisija (2024), poročilo Science, research and innovation performance of the EU – A competitive Europe for a sustainable future, https://data.europa.eu/doi/10.2777/965670.

(8)  Evropska komisija, COM(2024) 26 final, Predlog priporočila Sveta o povečanju varnosti raziskav.

(9)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog priporočila Sveta o povečanju varnosti raziskav (COM(2024) 26 final – 2024/0012 (NLE)) (UL C, C/2024/6022, 23.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6022/oj).

(10)  DG ECTI, STU(2025)754234, Exploring synergies between Horizon Europe and the EU Cohesion Policy.

(11)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Novi ERP za raziskave in inovacije (COM(2020) 628 final) ( UL C 220, 9.6.2021, str. 79).

(12)  EPRS, STU(2023)747436, Mapping the cost of non-Europe.

(13)  Evropska komisija, 2023, Citizens’ engagement approaches and methods in R&I foresight, Destatte, P., Tretji tematski dokument, Izziv v zvezi z instrumentom za podporo politikam, Obzorje Evropa.

(14)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2023 – Trajnostnost in blaginja ljudi v središču odprte strateške avtonomije Evrope (COM(2023) 376 final) (UL C, C/2024/4057, 12.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4057/oj).

(15)  Svetovni gospodarski forum, https://www.weforum.org/reports/top-10-emerging-technologies-of-2023/.

(16)  Moretti P. F., Grzybowski B. A., Basios V., Fortunato E., Diez M. S., Speck O., Martins R., STEM materials: a new frontier for an intelligent sustainable world, BMC Mat (2019) 1:3 https://doi.org/10.1186/s42833-019-0004-4.

(17)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Novi ERP za raziskave in inovacije (COM(2020) 628 final) ( UL C 220, 9.6.2021, str. 79).

(18)   https://rea.ec.europa.eu/open-science_en?prefLang=sl.

(19)  Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (Euro HPC), Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (EU-Lisa).

(20)   https://agencies-network.europa.eu/.