1.

poudarja, kako resne so grožnje za varnost evropske celine, ki po drugi svetovni vojni še nikoli niso dosegle te ravni; izraža globoko zaskrbljenost zaradi porasta geopolitičnih prelomov, novih in obnovljenih imperialističnih ambicij avtoritarnih sil po prevladi, sistemskega rivalstva velikih sil, nacionalističnega unilateralizma, širjenja terorizma, tudi džihadističnega terorizma, prisiljenega razseljevanja civilistov in namernega ciljanja civilnega prebivalstva in infrastrukture, ter prvenstvene in rastoče uporabe sile in nasilja s strani nekaterih zlonamernih akterjev, da bi promovirali svoje politične in gospodarske cilje in interese ali reševali spore;

2.

v zvezi s tem izraža globoko zaskrbljenost zaradi očitnega premika v stališču ZDA glede ruske vojaške agresije, pri čemer so ZDA med drugim odkrito okrivile Ukrajino za trajajočo vojno, prekinile dobavo vojaške pomoči in poskušale Ukrajino prisiliti, naj se odpove svoji legitimni pravici do samoobrambe; močno obžaluje vse poskuse izsiljevanja ukrajinskega vodstva, da bi se predalo ruskemu agresorju izključno z namenom razglasitve mirovnega dogovora, in meni, da je sedanji poskus administracije ZDA, da bi se pogajala o premirju in mirovnem sporazumu brez sodelovanja EU, ki bo morala na koncu nositi posledice, kontraproduktiven, saj opolnomoča agresorja, kar kaže, da se agresivna politika ne kaznuje, pač pa nagrajuje; je previdno optimističen glede predloga 30-dnevnega sporazuma o prekinitvi ognja; opozarja, da je lahko prekinitev ognja učinkovito orodje za zaustavitev sovražnosti le, če jo agresor v celoti spoštuje; zato pričakuje, da bo Rusija z njo soglašala ter posledično prenehala z vsemi napadi na Ukrajino, njene vojaške položaje, civilno prebivalstvo, infrastrukturo in ozemlje; vseeno ugotavlja, da je glede na zgodovino ruskih kršitev prejšnjih sporazumov mir mogoče doseči le, če se Ukrajini zagotovijo trdna varnostna jamstva; nasprotno meni, da bo vsaka rešitev, ki spodkopava legitimne težnje Ukrajine, kot je njena pravica do izbire lastne varnostne ureditve, ali ki ne vključuje verodostojnih varnostnih jamstev, Ukrajino in druge evropske države izpostavila tveganju ponovnih ruskih napadov; v zvezi s tem obžaluje, da je ameriška vlada v generalni skupščini OZN in varnostnem svetu OZN o resolucijah ob tretji obletnici ruske vojaške agresije proti Ukrajini glasovala v skladu z interesi ruske vlade;

3.

meni, da so geopolitična prizorišča v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in v Južnokitajskem morju ter indijsko-pacifiški regiji vse bolj medsebojno povezana, saj zlasti Rusija in Kitajska poglabljata vzajemne vezi in predstavljata pomembne izzive za svetovni mir in varnost ter mednarodni red, ki temelji na pravilih, na katere se mora mednarodna skupnost odzvati; poudarja, da se je povečalo število napadov in hibridnih groženj, usmerjenih v spodkopavanje demokratičnih vrednot in struktur, denimo med volitvami, pa tudi kohezije in naklonjenosti državljanov evropskim družbam, ki temeljijo na vrednotah, in pravne države; meni, da ta trend pomeni spremembo paradigme, saj spreminja logiko vzpostavljanja mednarodne varnosti na podlagi spoštovanja mednarodnega prava, mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, in multilateralizma;

4.

prepoznava spreminjajočo se naravo globalnih groženj varnosti in poudarja ključno vlogo, ki jo imajo diplomacija, razvojno sodelovanje ter nadzor nad oborožitvijo in razorožitev skupaj z vojaškimi prizadevanji za zagotavljanje dolgotrajnega mednarodnega miru in varnosti; vseeno ugotavlja, da so imela diplomatska prizadevanja za vzpostavitev miru in varnosti v zadnjem času omejen učinek; poudarja, da trajnega globalnega miru in stabilnosti ni mogoče doseči samo z vojaškimi ukrepi, temveč so potrebne celovite strategije, ki obravnavajo bistvene razloge za nestabilnost, kot so revščina, neenakost, neuspešno upravljanje in podnebne spremembe; poudarja, da bi morali biti pobuda EU Global Gateway in drugi razvojni programi usklajeni z varnostnimi cilji ter spodbujati odporne družbe s spodbujanjem vključujoče gospodarske rasti, dobrega upravljanja in človekovih pravic;

5.

odločno pozdravlja skupno belo knjigo o pripravljenosti evropske obrambe (25), v kateri je predstavljen trden in ambiciozen časovni načrt za izboljšanje evropske varnosti; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma začnejo hitro izvajati različne ambiciozne elemente, saj mora biti Evropa sposobna odvračati agresorje in se braniti na vseh področjih, prevzeti vodilno vlogo in hitro ukrepati pri vprašanjih varnosti ter proizvajati obrambno opremo za lastne potrebe;

6.

poudarja, da mora EU nujno priznati izzive, ki jih prinašajo številne in nenehno spreminjajoče se grožnje njeni varnosti, in se z njimi spoprijeti ter v ta namen sodelovati pri boljših in novih politikah in ukrepih, ki bodo EU in njenim državam članicam omogočili, da skupaj in dosledno okrepijo svojo obrambo v Evropi, da bi zagotovili varnost vseh držav članic EU in njenih državljanov ter okrepili njihovo sposobnost ukrepanja na svetovni ravni;

7.

meni, da bi morala diplomacija ostati temelj zunanje politike EU;

8.

opozarja, kako pomembno je, da Evropska unija doseže večjo strateško avtonomijo in obrambno pripravljenost, kot je opisano v strateškem kompasu, da bi bile njene naloge in cilji usklajeni s skupnimi in suverenimi interesi držav članic in širšo vizijo evropske varnosti in obrambe; v zvezi s tem priznava, da imajo nekatere države članice dolgoletno politiko vojaške nevtralnosti, in spoštuje pravico vsake od njih, da določa lastno varnostno politiko;

9.

vztraja, da je pomembno izvajati člen 42(7) PEU o vzajemni pomoči, tudi kot izraz solidarnosti med državami članicami, zlasti s tistimi, ki so zaradi svojega geografskega položaja neposredno izpostavljene neposrednim grožnjam in izzivom, ne glede na to, ali so članice Nata; poziva h konkretnim ukrepom za razvoj prave solidarnostne politike EU, celo s praktično ureditvijo v primeru države članice, ki aktivira člen 42(7) PEU in skladnostjo med tem členom ter členom 5 Severnoatlantske pogodbe;

10.

je seznanjen z na splošno omejenim napredkom in nezadostnimi naložbami v razvoj skupnih evropskih obrambnih zmogljivosti, industrijskih zmogljivosti in obrambne pripravljenosti od vzpostavitve skupne varnostne in obrambne politike pred 25 leti; z obžalovanjem ugotavlja, da kljub ambicijam za vzpostavljanje evropske obrambne unije, kot določa člen 42(2) PEU, še vedno ni konkretnih ukrepov;

11.

poudarja, da kljub krepitvi lastne obrambe naše zavezništvo in sodelovanje z ZDA ostajata izjemno pomembna, kot tudi usklajevanje z Natom, tako pri razvoju zmogljivosti kot pri izmenjavi tajnih podatkov; priznava, da so se prednostne naloge ZDA na področju varnosti spremenile zaradi izzivov v drugih regijah, zato mora Evropa prevzeti polno odgovornost za lastno obrambo;

12.

vztraja, da so potrebni resnično skupni pristop, politike in skupna prizadevanja na področju obrambe ter sprememba paradigme v SZVP EU, ki bodo EU omogočile odločno in učinkovito ukrepanje v svojem sosedstvu in na svetovnem prizorišču, da bi lahko zaščitila svoje vrednote, interese in državljane ter spodbujala svoje strateške cilje; poudarja, da je pomembno, da se EU izkaže kot močan in enoten mednarodni akter, sposoben bolj strateškega in samostojnega delovanja, ki se je sposoben braniti pred morebitnimi sovražnimi napadi in podpreti svoje partnerje ter zagotavljati mir, trajnostni razvoj in demokracijo; poudarja, da je izjemno pomembno, da si EU in njene države članice še naprej prizadevajo za oblikovanje skupne strateške kulture na področju varnosti in obrambe; poudarja, da morajo države članice skupaj razmisliti o prihodnosti svojih politik in doktrin v zvezi z odvračanjem ter o njihovi prilagoditvi spreminjajočemu se varnostnemu okolju v Evropi; poleg tega poudarja, da mora EU za razvoj skladne zunanje in obrambne politike okrepiti svoje demokratične in neodvisne strukture, postopke odločanja in operativno avtonomijo;

13.

pozdravlja cilj predsednice Komisije, da z izgradnjo prave evropske obrambne unije vstopimo v novo obdobje evropske obrambe in varnosti; pozdravlja, da je bil Andrius Kubilius prvič imenovan komisar za obrambo in vesolje, ki deluje skupaj s podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko; pozdravlja objavo bele knjige o prihodnosti evropske obrambe; poudarja, da morajo EU in njene države članice, ki bi opredelile evropsko obrambno unijo, sprejeti prednostne ukrepe in pripraviti prihodnje ukrepe, da bi zagotovile obrambno pripravljenost EU, zlasti v zvezi z grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, ter okrepile odvračanje in operativne zmogljivosti kot obrambno orodje v času vojne, hkrati pa izpolnile civilne in humanitarne potrebe ter tako izkoristile koncept „dvojne rabe“;

14.

pozdravlja načrt za ponovno oborožitev Evrope „ReArm Europe“ v petih točkah, ki ga je predsednica Komisije predlagala 4. marca 2025;

15.

pozdravlja izide izrednega zasedanja Evropskega sveta z dne 6. marca 2025 in sklepe z zasedanja Evropskega sveta z dne 20. marca 2025;

16.

pozdravlja dejstvo, da so v beli knjigi upoštevane zahteve Parlamenta, da je treba zagotoviti zaščito kopenskih, zračnih in morskih meja EU pred vojaškimi in hibridnimi grožnjami; pozdravlja podporo vzhodnemu ščitu in ponovno izraža podporo baltski obrambni liniji;

17.

pozdravlja objavo strategije EU za Unijo pripravljenosti in poudarja, da morajo biti ukrepi EU celostni in obravnavati vse razsežnosti varnosti – zunanje, notranje, socialne in gospodarske; je trdno prepričan, da bo le tako celovit pristop imel dolgoročno in trajno javno podporo; poudarja, da se morajo ukrepi, opisani v beli knjigi in strategiji Unije pripravljenosti, medsebojno dopolnjevati in krepiti;

18.

poziva EU in njene države članice, naj pospešijo svoje zaveze, ki so jih sprejele z versajsko izjavo, in sicer da bodo prevzele večjo odgovornost za svojo obrambo in varnost, tudi z doseganjem večje strateške avtonomije in krepitvijo zmogljivosti za obrambo in odvračanje, zlasti na svojih vzhodnih mejah; poudarja, da Nato in čezatlantsko partnerstvo z ZDA ostajata temelja evropske skupne obrambe ter da imata Nato in EU dopolnilno, skladno in vzajemno dopolnjujočo se vlogo pri podpiranju mednarodnega miru in varnosti; ponovno poudarja, da bo močnejša in zmogljivejša EU na področju varnosti in obrambe pozitivno prispevala k svetovni in čezatlantski varnosti ter dopolnjevala Nato; poudarja, da morajo države članice EU in EU kot celota povečati svoja prizadevanja z večjimi in ciljnimi skupnimi javnimi naložbami, skupnimi javnimi naročili obrambnih proizvodov, ki bodo v večjem delu zasnovani in izdelani v EU, ter razvojem več skupnih zmogljivosti, med drugim z združevanjem in souporabo zmogljivosti, s čimer bodo okrepile svoje oborožene sile za operativne namene na nacionalni ravni ali ravni Nata oziroma EU; poudarja, da morajo EU in njene države članice poskrbeti, da za precejšen in povečan delež njihove vojaške opreme ne bodo veljali omejevalni predpisi tretjih držav;

19.

se strinja z ambicijo krepitve evropskega stebra v okviru Nata in poudarja, da bi moral razvoj evropske obrambne unije potekati vzporedno s poglabljanjem sodelovanja med EU in Natom, pri čemer se v celoti izkoristijo edinstvene zmogljivosti vsake organizacije;

20.

poudarja, da morata EU in NATO tesno usklajevati odvračanje in sodelovanje med obema organizacijama pri razvoju skladnih, dopolnilnih in interoperabilnih obrambnih zmogljivosti ter krepitvi industrijskih proizvodnih zmogljivosti; poudarja, da evropski steber v okviru Nata zajema predvsem skupne nakupe strateških spodbujevalcev ali strateških orožnih sistemov, ki so pogosto predragi za posamezne države članice, kot so zmogljivosti za oskrbo z gorivom v zraku, zmogljivosti poveljevanja in nadzora, hiperzvočno orožje, večplastna zračna obramba, zmogljivosti elektronskega vojskovanja ter sistemi zračne in raketne obrambe; meni, da je evropska dodana vrednost v skupnem razvoju oziroma nakupu tistih spodbujevalcev in sistemov, ki jih močno primanjkuje v posameznih državah članicah; poudarja, da razvoj zmogljivosti EU krepi evropski steber v okviru zveze Nato in ustrezno prispeva k čezatlantski varnosti; poziva k vzpostavitvi redne konference med EU in Natom, da bi zagotovili tesno usklajevanje in dopolnjevanje med prizadevanji obeh organizacij in njunih držav članic pri razvoju zmogljivosti in orožja, hkrati pa preprečili nepotrebno in disfunkcionalno podvajanje; poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo prizadevanja EU na področju obrambe usklajena s cilji Natovega procesa obrambnega načrtovanja; poleg tega poziva, naj se vsa podpora evropskega mirovnega instrumenta za zagotavljanje opreme izvaja v sodelovanju z zvezo Nato, da bi povečali učinkovitost in preprečili nepotrebno podvajanje;

21.

vztraja, da mora EU sprejeti varnostne zaveze do Ukrajine, kot je priporočeno v sporazumu o varnosti iz Kijeva, da bi Rusijo odvrnila od nadaljnje agresije;

22.

poudarja dejstvo, da finančna podpora EU in njenih držav članic Ukrajini presega podporo katere koli druge države in odraža edinstveno zavezanost Ukrajini; poudarja, da mora biti vloga EU v vseh pogajanjih, ki vplivajo na varnost Evrope, sorazmerna z njeno politično in gospodarsko težo; ponovno potrjuje, da pogajanja o evropski varnosti niso mogoča brez EU;

23.

ponavlja sklep Evropskega sveta z dne 20. marca 2025, ki podpira načelo „mir skozi moč“, in poudarja, da mora biti Ukrajina v čim boljšem možnem položaju, da bi se lahko pogajala z Rusijo;

24.

poudarja, da morajo celovit mirovni sporazum, ki spoštuje neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine, spremljati trdna in verodostojna varnostna jamstva za Ukrajino, ki bodo Rusijo odvračala od prihodnje agresije; pozdravlja prizadevanja, ki so se v zvezi s tem začela s podobno mislečimi partnerji in partnerji Nata; pozdravlja sklepe Evropskega sveta z dne 20. marca 2025, v katerih je poudarjeno, da so EU in njene države članice pripravljene prispevati k varnostnim jamstvom, zlasti s podpiranjem zmožnosti Ukrajine, da se učinkovito brani;

25.

ponovno izraža neomajno podporo EU in njenim državam članicam, da bodo glede na rusko vojaško agresijo solidarne z Ukrajino in ji pravočasno zagotovile potrebna vojaška sredstva, ki jih potrebuje za obrambo, odbile ruske oborožene sile in njihove pridružene enote, končale konflikt, zaščitile svojo suverenost in ponovno vzpostavile ozemeljsko celovitost znotraj svojih mednarodno priznanih meja; zato v celoti podpira „strategijo ježevca“ za Ukrajino, kot je določena v beli knjigi; pozdravlja skupne varnostne zaveze EU in Ukrajine ter dvostranske varnostne sporazume, ki jih je Ukrajina sklenila z državami članicami; poudarja, da so te zaveze in sporazumi del širšega mednarodno usklajenega svežnja varnostnih jamstev za Ukrajino, vključno s tem, da je skupina G7 vzpostavila večstranski okvir za pogajanja o dvostranskih varnostnih zavezah in dogovorih za Ukrajino; meni, da Ukrajina brez odločilne vojaške podpore EU ne bo mogla doseči zmage nad Rusijo; odločno poziva države članice EU, naj nujno izpolnijo svoje zaveze in dobavijo orožje, bojna letala, drone, orožne sisteme zračne obrambe in strelivo Ukrajini, vključno z manevrirnimi izstrelki za izstrelitev v zraku ter sistemi zemlja-zemlja, in naj občutno povečajo ustrezne količine; je seznanjen z uspešno dobavo milijona kosov artilerijskega streliva Ukrajini, o kateri se je Svet dogovoril marca 2023, kljub obžalovanja vredni devetmesečni zamudi; potrjuje znatni napredek, dosežen na področju proizvodnih zmogljivosti artilerijskega streliva, ki prispevajo k pripravljenosti in sposobnosti EU, da podpre Ukrajino; poudarja pomen krepitve ukrajinskih protidronskih zmogljivosti kot ključnega elementa v boju proti zračnim grožnjam in ohranjanju operativne varnosti. poziva k zagotovitvi specializirane opreme in strokovnega znanja, da bi ukrajinskim silam omogočili hitro prepoznavanje sovražnih dejavnosti z droni, sledenje tem dejavnostim in odzivanje nanje, da bi lahko učinkovito zaščitili vojaško in civilno infrastrukturo; poziva države članice, naj v skladu z mednarodnim pravom odpravijo vse omejitve, ki Ukrajini preprečujejo uporabo zahodnih oborožitvenih sistemov proti zakonitim vojaškim ciljem v Rusiji; poziva Svet, naj se zaveže, da bo vso vojaško opremo ali strelivo, zaplenjeno med operacijami in misijami EU znotraj in zunaj EU, dostavil Ukrajini; ponavlja svoje stališče, da bi se morale vse države članice EU in zaveznice Nata tako skupaj kot posamično zavezati, da bodo podprle Ukrajino z najmanj 0,25 % svojega letnega BDP;

26.

ponovno poudarja, da ima Ukrajina neodtujljivo pravico, da sama izbere svojo usodo, in ponovno zahteva, da se Ukrajina in EU ustrezno vključita v tekoča pogajanja med ZDA in Rusijo;

27.

pozdravlja „danski model“ za podporo Ukrajini, ki vsebuje javno naročanje obrambnih zmogljivosti, proizvedenih neposredno v Ukrajini; poziva EU in njene države članice, naj odločno podprejo ta model in v celoti izkoristijo njegov potencial, saj so zmogljivosti obrambne industrije Ukrajine premalo izkoriščene (po ocenah približno 50-odstotno), model pa obema stranema prinaša številne prednosti, kot so cenejša oprema, hitrejša in varnejša logistika ter enostavnejše usposabljanje in vzdrževanje;

28.

poziva EU in njene države članice, naj Ukrajino podprejo pri širitvi mednarodne koalicije v podporo njenemu načrtu za zmago in mirovni formuli, ki ju je predstavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, saj je to edina izvedljiva pot za ponovno vzpostavitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine na podlagi mednarodnega prava, pri čimer bodo Rusija, njeno vodstvo in njene sostorilke, zlasti beloruski režim, odgovarjale za izvajanje vojaške agresije nad Ukrajino in vojne zločine ter kaznivo dejanje agresije, in bodo morale plačati odškodnino ter druga plačila za ogromno škodo, povzročeno v Ukrajini; poudarja, da mora Ukrajina, navsezadnje pa tudi njeni prebivalci, podpreti vsakršno pobudo za končanje konflikta;

29.

poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj zbere več diplomatske podpore za Ukrajino in za sankcije proti Rusiji, pri tem pa uporabi celoten spekter diplomatskih orodij in spodbuja države članice EU, naj premislijo o uvedbi sekundarnih sankcij; obžaluje, da so nekatere komponente zahodnega izvora vgrajene v orožje in orožne sisteme, ki jih Rusija uporablja proti Ukrajini, ter poziva EU in države članice k strožjemu izvajanju sankcij; poziva države članice, naj sprejmejo dodatne ukrepe in sodelujejo med sabo, da bi ustavili rusko floto v senci;

30.

najostreje obsoja vlogo Severne Koreje, ki pomaga ruski vojaški agresiji proti Ukrajini z usposabljanjem severnokorejskih vojakov in njihovo napotitvijo v Rusijo, da bi neposredno sodelovali v vojni ali podprli ruske oborožene sile; najostreje tudi obsoja dejstvo, da Severna Koreja dobavlja vojaško opremo in orožje, ki se aktivno uporablja na bojišču, in njeno sodelovanje pri izogibanju sankcijam; meni, da dejanja Severne Koreje očitno kršijo mednarodne norme in opozarja na nevarno in pomembno tveganje zaostrovanja, ki jih pomenijo za Evropo in širšo mednarodno skupnost; z veliko zaskrbljenostjo poudarja tveganje, da Severna Koreja uporablja bojišče v Ukrajini kot platformo za preučevanje naprednih taktik bojevanja, tudi vojskovanja z brezpilotnimi zrakoplovi, in sicer z namenom, da bo te tehnike uporabila v morebitnih prihodnjih vojnah; izraža ogorčenje zaradi dejstva, da več drugih malopridnih držav aktivno podpira rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, vključno med drugimi z Iranom; v zvezi s tem obsoja, da Iran prenaša drone Shahed, strelivo in balistične izstrelke Rusiji, s čimer se povečuje tveganje morebitnega vojaškega posredovanja Islamske revolucionarne garde (IRGC) v ruski vojaški agresiji proti Ukrajini; je trdno prepričan, da se morata EU in mednarodna skupnost na to odločno odzvati s kombinacijo diplomatskih, vojaških in gospodarskih ukrepov ter, kar je najpomembneje, z zagotavljanjem večje podpore Ukrajini, da bi okrepila svojo obrambo pred tem zavezništvom malopridnih držav, ki ga je vzpostavila Rusija; poudarja, da je pomembno v zvezi s tem tesno sodelovati z ameriško administracijo za obdobje 2025–2029;

31.

poudarja pomen evropskega mirovnega instrumenta, ki je ključnega pomena pri podpiranju zagotavljanja vojaških zmogljivosti in usposabljanja ukrajinskim oboroženim silam, hkrati pa spodbuja usklajevanje za vse deležnike prek posredovalnega mehanizma v okviru vojaškega štaba EU; pozdravlja vzpostavitev namenskega sklada za pomoč Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta in poziva k povečanju finančnih sredstev za vojaško pomoč Ukrajini v okviru tega instrumenta, ob hkratnem oblikovanju srednjeročnega finančnega načrta; poziva madžarsko vlado, naj nemudoma preneha s prizadevanji, da bi zavrla ukrepe EU v podporo Ukrajini in umakne svoj veto na obdobje podaljšanja sankcij EU in vojaško podporo v okviru evropskega mirovnega instrumenta Ukrajini, vključno z dogovorjenim povračilom državam članicam EU za vojaško pomoč, ki so jo zagotovile; izraža globoko zaskrbljenost, ker je veto madžarske vlade blokiral odprtje nove tranše odhodkov za podporo ukrajinskim oboroženim silam in preprečil sprostitev 6,6 milijarde EUR delnega povračila državam članicam EU, ki zagotavljajo vojaško podporo Ukrajini; poziva Svet in podpredsednico/visoko predstavnico, naj poiščeta inovativne rešitve, s katerimi bi lahko odpravili te ovire in nadomestili ta zmanjšanja sredstev; spodbuja države članice, naj na podlagi scenarijev pripravijo predvidljiv pregled vojaških zmogljivosti, ki se lahko zagotovijo v okviru evropskega mirovnega instrumenta, da bi zagotovili kratkoročno zagotavljanje zmogljivosti, ki ga hitro nudijo države članice, medtem ko se bodo dolgoročne zmogljivosti, ki Ukrajini pomagajo pri ponovni vzpostavitvi zmogljivosti odvračanja, zagotovile v predvidljivem časovnem okviru, po potrebi v sodelovanju s tretjimi državami; ceni, da mora biti vsa vojaška pomoč in dobava orožja v okviru evropskega mirovnega instrumenta v celoti skladna s skupnim stališčem EU o izvozu orožja, mednarodnim pravom o človekovih pravicah in humanitarnim pravom, ob tem pa se mora zagotoviti ustrezno preglednost in odgovornost;

32.

se ne strinja s politiko madžarske vlade do Rusije, njeno uporabo veta proti sankcijam EU in blokiranjem finančne in obrambne pomoči EU Ukrajini; meni, da dejanja madžarske vlade spodkopavajo enotnost in solidarnost v Evropi; opozarja, da so države v okviru evropskega mirovnega instrumenta upravičene do finančnega nadomestila za dobavo opreme Ukrajini, in v zvezi s tem poudarja, da je treba nemudoma odstraniti sedanjo blokado povračil 25 državam članicam, med katerimi izstopa Poljska s 450 milijoni EUR nepovrnjenih nadomestil;

33.

opozarja na izid Natovega vrha v Washingtonu, na katerem se je ponovno potrdilo, da je prihodnost Ukrajine v Natu in da zavezništvo podpira pravico Ukrajine, da izbere lastno varnostno ureditev ter odloča o svoji prihodnosti brez zunanjega vmešavanja; se strinja, da sta EU in Nato pokazala politično enotnost v solidarnosti in zavezanosti podpori Ukrajini; ponovno izraža prepričanje, da je pot Ukrajine k članstvu v Natu nepovratna; pozdravlja, da so zaveznice dale obljubo o dolgoročni varnostni pomoči za zagotavljanje vojaške opreme, pomoči in usposabljanja za Ukrajino; priznava, da imajo Nato, sodelovanje EU-Nato in Natovi zavezniki, kot so ZDA in Združeno kraljestvo, ključno vlogo pri usklajevanju in vodenju prizadevanj za vojaško podporo Ukrajini, ne le z orožjem, strelivom in opremo, temveč tudi z obveščevalnim delovanjem in podatki;

34.

pozdravlja sklep Sveta z dne 21. maja 2024, ki zagotavlja, da se čisti dobiček od izrednih prihodkov, nastalih z uporabo sredstev Ruske centralne banke v EU zaradi izvajanja omejevalnih ukrepov EU, uporabi za nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini ter krepitev zmogljivosti in obnove njene obrambne industrije; pozdravlja tudi dogovor, dosežen s Svetom, na podlagi katerega je Svet 23. oktobra 2024 sklenil sprejeti sveženj finančne pomoči, vključno z izrednim posojilom za makrofinančno pomoč v višini do 35 milijard EUR, in vzpostavitvijo mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino, ki bo uporabil prispevke, zbrane iz dobička imobiliziranih sredstev RCB, in Ukrajini pomagal pri odplačevanju posojil EU in njenih partnerjev iz skupine G7 v znesku do 45 milijard EUR; vendar opozarja, da bo uporaba te finančne pomoči šla na račun zneska, namenjenega vojaški podpori EU prek instrumenta za Ukrajino, ki bo zdaj upravičen le do največ 15 % dobička iz imobiliziranih sredstev RCB;

35.

pozdravlja dosežke misije EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (EUMAM), v okviru katere se je do danes usposobilo več kot 70 000 ukrajinskih vojakov, s čimer je EU postala največji ponudnik vojaškega usposabljanja za Ukrajino, in ki je pomembno prispevala h krepitvi vojaških zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil; pozdravlja novo zastavljeni cilj, da bi do konca zime 2024–2025 usposobili 75 000 ukrajinskih vojakov; pozdravlja sklep Sveta z dne 8. novembra 2024 o podaljšanju mandata misije za dve leti; poziva k razširitvi finančnih, logističnih in človeških virov EUMAM ter njihovi prilagoditvi spreminjajočim se potrebam ukrajinskih oboroženih sil po vojaškem usposabljanju, tudi na področju zračne in pomorske obrambe, pa tudi na zahtevane dolgoročne reforme v skladu s skupnimi varnostnimi zavezami EU in Ukrajine; pozdravlja intenzivno sodelovanje držav članic v misiji EUMAM, ki bi jo lahko označili kot predlogo za prihodnje misije vojaškega usposabljanja, spodbujanje odvračanja s pomembnim povečanjem interoperabilnosti med državami članicami in partnerji, ter poziva države članice, naj podobno zavzetost in prispevek pokažejo tudi v preostalih sedanjih in prihodnjih misijah in operacijah v okviru SVOP; poudarja, da bi morala misija EUMAM delovati tudi kot platforma za izmenjavo primerov dobre prakse, s katero bi zagotovili, da bi evropske sile izkoristile tudi izkušnje, ki so jih na bojišču pridobile ukrajinske oborožene sile; pozdravlja uvedbo mehanizma Nata za varnostno pomoč in usposabljanje za Ukrajino (NSATU), napovedano na vrhu Nata v Washingtonu, ki usklajuje zagotavljanje vojaškega usposabljanja in opreme za Ukrajino s strani zaveznic in partnerjev Nata ter zagotavlja logistično podporo; poudarja pomen tesnega usklajevanja med misijo EUMAM in NSATU;

36.

izreka priznanje svetovalni misiji Evropske unije v Ukrajini (EUAM) za izvajanje svojega nedavno okrepljenega mandata v težkih razmerah; poziva EU, naj zagotovi, da bo lahko delovala z ustreznimi finančnimi, logističnimi in strokovnimi kadrovskimi sredstvi, da bo zadostila potrebam Ukrajine, in v zvezi s tem pozdravlja sodelovanje držav, ki niso članice EU; poudarja pomen EUAM in njeno vlogo, ki pomeni najkonkretnejšo prisotnost EU na terenu, in ukrajinskim organom za nacionalno in državno varnost pomaga s strateškim svetovanjem; opozarja na ključne naloge misije EUAM v zvezi z bojem proti organiziranemu in čezmejnemu kriminalu, ponovno vzpostavitvijo javnih služb na osvobojenih ozemljih ter podporo pri preiskovanju in pregonu mednarodnih kaznivih dejanj na podlagi prisotnosti in strokovnega znanja misije EUAM;

37.

poudarja pomen sodelovanja z ukrajinsko obrambno industrijo in njenega postopnega vključevanja v obrambno tehnološko in industrijsko bazo EU (EDTIB) in v ta namen poziva, naj se obramba Ukrajine v celoti upošteva pri pripravi novih zakonodajnih pobud Komisije za krepitev te baze; poudarja, da bi bilo treba sprejeti konkretne ukrepe za vključitev Ukrajine v obrambne politike in programe EU med procesom pristopa Ukrajine k EU, vključno s prilagoditvijo ukrajinskih oboroženih sil zahtevam po zmogljivostih EU in njihovim vključevanjem v projekte in programe čezmejnega obrambnega industrijskega in tehnološkega sodelovanja; v zvezi s tem pozdravlja odprtje urada EU za obrambne inovacije v Ukrajini, da bi opredelili ukrajinske potrebe in zmogljivosti, kar zadeva inovacije na področju obrambe, spodbujali skupne pobude in čezmejno sodelovanje med deležniki EU in ukrajinsko obrambno industrijo, ki bo središčna točka za ukrajinske partnerje ter koordinacijsko in informacijsko vozlišče; pozdravlja tekoče pobude več držav članic EU za poglobitev sodelovanja z Ukrajino na področju obrambnih raziskav in poziva k nadaljnji uporabi inovativnega obrambnega potenciala Ukrajine za razvoj orožja in streliva ter pospešitev njune proizvodnje v tesnem sodelovanju z EU in drugimi zahodnimi partnericami z uporabo razpoložljivih podpornih mehanizmov; poziva vojaško industrijo držav članic EU, naj spoštujejo svojo zavezo o vzpostavitvi vojaške proizvodnje na ukrajinskem ozemlju;

38.

poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti za odstranjevanje min v Ukrajini, da bi odpravili težave zaradi velike razširjenosti neeksplodiranih ubojnih sredstev in protipehotnih min, ter odstranili mine v ukrajinskih morskih vodah v Črnem morju; se zavzema za dodelitev namenskih sredstev za podporo celovitemu usposabljanju za odstranjevanje min, vključno z naprednimi tehnikami odkrivanja in odstranjevanja; ugotavlja, da okrepljene zmogljivosti za odstranjevanje min ne bodo le povečale varnosti vojaških operacij, temveč bodo podprle tudi obnovo in varnost civilnih območij, ki jih je prizadela vojna;

39.

pozdravlja ambicije iz evropske strategije za obrambno industrijo (EDIS), da se doseže obrambna pripravljenost EU in njenih držav članic ter poveča industrijska baza evropske obrambe (EDTIB); meni, da je v zvezi s tem bistvenega pomena predlog Komisije za vzpostavitev evropskega programa za obrambno industrijo (EDIP); podpira cilje glede krepitve pripravljenosti obrambne industrije EU, izboljšanja skupnega obrambnega načrtovanja in nadaljnjega omogočanja skupnega javnega naročanja držav članic v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v načrtu za razvoj zmogljivosti, in področji sodelovanja iz usklajenega letnega pregleda obrambe, da bi začeli evropske obrambne projekte skupnega interesa, zlasti na področjih strateške zmogljivosti, kot je zračna in raketna obramba, ter zagotovili zanesljivost oskrbe in dostop do kritičnih surovin in preprečili vrzeli v obrambni proizvodnji; odločno podpira zamisel, da bi sodelovanje na ravni EU postalo pravilo v sektorju evropske obrambne industrije, in se zavezuje h konkretnim količinsko opredeljenim ciljem glede sodelovanja, kot so predstavljeni v evropskem sistemu jamstva za vloge, ki se osredotočajo zlasti na skupna javna naročila, ter v katerih se posebej poziva države članice, da do leta 2030 vsaj 40 % obrambne opreme nabavijo skupaj in tako zagotovijo, da bo vrednost trgovine z obrambnimi proizvodi znotraj EU predstavljala vsaj 35 % vrednosti obrambnega trga EU, ter da do leta 2030 nabavijo vsaj 50 % svojih obrambnih naložb znotraj EU, do leta 2035 pa 60 %;

40.

poudarja pomen stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) za izboljšanje in harmonizacijo obrambnih zmogljivosti EU; z obžalovanjem ponovno ugotavlja, da države članice še vedno ne izkoriščajo v celoti okvira PESCO in da so oprijemljivi rezultati pri sedanjih 66 tekočih projektih še vedno omejeni; obžaluje tudi, da Evropski parlament ni obveščen o razlogih za zaključek šestih projektov in njihovih možnih rezultatih; poudarja, da so se sodelujoče države članice dogovorile o 20 obvezujočih zavezah, da bi izpolnile cilje EU na področju obrambe; meni, da je treba projekte PESCO v okviru stalnega strukturnega sodelovanja podrobno preučiti z vidika rezultatov in obetov, da bi sedanji sklop projektov racionalizirali in omejili na majhen sklop prednostnih projektov, obenem pa zaključiti projekte, ki ne izkazujejo zadostnega napredka; predlaga vzpostavitev prednostne sheme v okviru stalnega strukturnega sodelovanja, da bi učinkovito obravnavali ugotovljene vrzeli v zmogljivostih in prednostne naloge;

41.

pozdravlja predlog Komisije za evropski program za razvoj obrambne industrije (EDIP); je zaskrbljen zaradi ocene Evropskega računskega sodišča, da finančna sredstva EDIP niso zadostna glede na njegove cilje, zato ponovno poziva k zagotovitvi potrebnih sredstev za obrambo; poudarja, da bodo potrebna znatna proračunska prizadevanja, da bi program za evropsko obrambno industrijo (EDIP) znatno vplival na vojaško podporo Ukrajini, razvoj pristnih evropskih obrambnih zmogljivosti in konkurenčne tehnološke in industrijske baze EU na področju obrambe (EDTIB); pozdravlja revizijo načrta za razvoj zmogljivosti za leto 2023; obžaluje, da je bil pri razvoju zmogljivosti od sprejetja prvega načrta za razvoj zmogljivosti leta 2008 dosežen le omejen napredek; poziva države članice, naj znatno okrepijo skupna prizadevanja za doseganje pravočasnega znatnega napredka, tako da v celoti in skladno uporabijo instrumente EU, tudi Evropski obrambni sklad, stalno strukturno sodelovanje in usklajeni letni pregled na področju obrambe, pa tudi instrumente, predlagane v predlogu uredbe o evropskem obrambnem skladu;

42.

pozdravlja dosedanja skupna prizadevanja za okrepitev obrambne pripravljenosti EU z ukrepi, ki krepijo in podpirajo prilagoditev EDTIB, zlasti z uredbama EDIRPA in ASAP, ter poziva k njunemu hitremu izvajanju; obžaluje, da so finančna sredstva EDIRPA še vedno omejena, in poudarja, da je bila vloga ASAP v zvezi z ciljem, da bi Ukrajini dobavili milijon kosov streliva, omejena, ker je Svet nasprotoval njenim regulativnim elementom;

43.

pozdravlja dosedanja prizadevanja in naložbe podjetij v okviru EDTIB za okrepitev industrijskih zmogljivosti, tudi s podporo instrumentom EU; poudarja, da so za nadaljnjo in trajno krepitev zmogljivosti EDTIB potrebna predvsem naročila držav članic EU, ki bi jih bilo treba izvajati skupaj, da bi zagotovili obrambno pripravljenost Unije, izboljšali interoperabilnost med oboroženimi silami držav članic ter dosegli ekonomijo obsega, s čimer bi čim bolj izkoristili denar davkoplačevalcev EU; zato poziva države članice, naj okrepijo skupna javna naročila v skladu z vrzelmi v zmogljivostih, opredeljenimi v analizi vrzeli pri naložbah v obrambo, in prednostnimi nalogami na področju zmogljivosti iz načrta za razvoj zmogljivosti; poudarja, da učinkovita skupna javna naročila v zvezi z razvojnimi projekti, zlasti v okviru Evropskega obrambnega sklada, zahtevajo skupno opredelitev vojaških zahtev zadevnih sistemov, da bi dosegli ustrezno ekonomijo obsega; poziva Komisijo v zvezi s tem, naj uporabi strokovno znanje Vojaškega odbora Evropske unije, da se zagotovi vojaška usklajenost na industrijski ravni; poziva države članice, naj izvajajo skupna javna naročila, da bi vzpostavile vseevropske vrednostne verige z distribucijo proizvodnje po vsej Uniji in s tem povečale gospodarsko privlačnost skupnih javnih naročil, hkrati pa načrtujejo strateško opuščanje proizvodnih zmogljivosti za večjo odpornost v primeru oboroženega spopada; poziva tudi države članice in Komisijo, naj si prizadevajo za nadaljnjo krepitev mehanizmov skupnega javnega naročanja in zadostno usklajevanje s strani Evropske obrambne agencije;

44.

poudarja, da je treba dodatno podpreti prehod od razvojnih projektov do rešitev, ki jih bo mogoče tržiti, in pozdravlja določbo v predlogu programa za evropsko obrambno industrijo (EDIP) v zvezi s tem; obžaluje nepotrebno in nefunkcionalno podvajanje prizadevanj v zvezi s projekti za prihodnji glavni bojni tank in hiperzvočni prestreznik; izraža zaskrbljenost, da bodo ta podvajanja ovirala ambicije, določene v evropskem sistemu jamstva za vloge, da bi do leta 2035 60 % javnih naročil namenili tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe (EDITB), saj bo zaradi razpršenih virov potrebnega več časa za doseganje rešitev, ki bi jih bilo mogoče tržiti, kar bo najbolj verjetno privedlo do nabave iz ZDA; prav tako obžaluje vse večje zamude pri ključnih projektih na področju zmogljivosti, zlasti pri francosko-nemškem projektu o glavnem kopenskem bojnem sistemu in francosko-nemško-španskem projektu o bojnem zračnem sistemu prihodnosti, zaradi česar se ravno tako tvega, da bodo v prihodnje nabavljene rešitve iz ZDA; poudarja, da bi bilo treba izkoristiti vse možne sinergije z Evropskim razvojnim skladom, pri tem pa se izogibati podvajanju prizadevanj;

45.

poudarja, da je treba zagotoviti skladnost izložkov med ustreznimi procesi načrtovanja razvoja zmogljivosti EU in zveze Nato; poziva k izboljšanju interoperabilnosti vojaške opreme iz držav članic EU in zaveznic Nata ter spodbujanju industrijskega sodelovanja, tako da zagotovi, da bodo prihodnji pravni standardi EU za sestavne dele in strelivo obrambnih proizvodov temeljili na standardih Nata;

46.

pozdravlja predlog, naj se oblikujejo evropski obrambni projekti skupnega interesa za razvoj skupnih zmogljivosti, ki presegajo finančna sredstva posameznih držav članic; meni, da bi bilo treba te projekte uporabiti za podporo industrijskim in tehnološkim zmogljivostim, ki so podlaga za glavne prednostne naloge, skupne več državam članicam, in sicer na področjih, kot so varovanje in obramba zunanjih meja, zlasti na kopnem, ter zagotoviti podporo strateškim spodbujevalcem, zlasti na področju vesolja in evropske zračne obrambe, da bi se odzvali na celoten spekter groženj, okrepili vojaško mobilnost, zlasti strateški in taktični zračni promet, tehnologije za globoke napade ter dronske in protidronske tehnologije, rakete in strelivo ter umetno inteligenco, da bi vzpostavili suvereno infrastrukturo ter ključne spodbujevalce; poudarja, da mora glede na veliko število prednostnih nalog in potrebo po mobilizaciji novih virov prevladati pragmatizem; v zvezi s tem meni, da bi se morala EU, kjer je to mogoče, osredotočiti na hitro dostopne in preverjene evropske tehnologije, ki postopoma zmanjšujejo njeno odvisnost in povečujejo njeno varnost; poudarja, da je treba v okviru obrambnega sodelovanja EU podpirati vzpostavitev vseevropskih vrednostnih verig, tako da se vanje vključi podjetja iz vse EU, poleg tega pa je treba povečati konkurenčnost v sektorju na različne načine, kot so združitve in ustvarjanje vodilnih podjetij; poleg tega meni, da bi se morale obrambne politike EU namesto na pošten donos osredotočiti na spodbujanje rasti centrov odličnosti EU;

47.

poudarja, da je treba nujno odpraviti razdrobljenost obrambnega industrijskega okolja EU in končno doseči dosledno izvajanje notranjega trga EU za obrambne proizvode, saj trenutna struktura povzroča nepotrebna podvajanja in množenje neučinkovitosti pri naložbah za obrambo in njihovi uporabi ter strukturno ovira krepitev obrambne pripravljenosti; je zaskrbljen, ker je notranji trg za obrambne proizvode še vedno ogrožen zaradi nezadostno usklajene uporabe njegovih pravil s strani držav članic in nesorazmerne uporabe izjeme iz člena 346 PDEU; podpira poziv k vzpostavitvi pravega enotnega trga za obrambne proizvode in storitve, kot je predstavljeno tudi v poročilu Saulija Niinistöja; poudarja, da je potreben na novo posodobljen in učinkovit regulativni okvir, namenjen zmanjšanju ovir za vstop obrambnih proizvodov na trg, omogočanju konsolidacije obrambne industrije EU in omogočanju podjetjem EU, da v celoti izkoristijo poslovni potencial, spodbujanju inovacij ter večjemu in bolj nemotenemu čezmejnemu, pa tudi civilnemu in vojaškemu sodelovanju, povečanju proizvodnje, povečanju zanesljivosti oskrbe ter zagotavljanju pametnejših in učinkovitejših javnih naložb v EDTIB; hkrati poudarja, da je pomembno ohraniti produktivno konkurenco med različnimi konkurenti in preprečiti oligopole, v katerih lahko posamezni ponudniki svobodno določajo cene in razpoložljivost obrambnega blaga; poziva Komisijo, naj predstavi predloge za dokončanje notranjega trga EU za obrambo, ki bodo temeljili zlasti na oceni pravil EU za javna naročila za obrambo in prenos proizvodov, povezanih z obrambo, ter na opredelitvi in analizi omejitev in vrzeli v sedanjem pravnem okviru; poziva Komisijo, naj predstavi predloge za razlago člena 346 PDEU v skladu z dejanskim stanjem soodvisne varnostne strukture v EU; v zvezi s tem poziva k izboljšanju izvajanja Direktive 2009/81/ES o obrambi in občutljivih nakupih na varnostnem področju (26) ter Direktive 2009/43/ES o prenosih obrambnih proizvodov (27) znotraj EU (v nadaljnjem besedilu: direktiva o prenosih) in k predložitvi predlogov za revizijo, če bi bilo to potrebno glede na evropski sistem jamstva za vloge;

48.

poudarja, da je pomembno zagotoviti uravnotežena prizadevanja med kratko- in srednjeročno krepitvijo obstoječih industrijskih zmogljivosti držav članic za oborožitev ter podpiranjem raziskav in razvoja za novo in inovativno vojaško opremo in oborožitev, prilagojeno sedanjim in prihodnjim potrebam oboroženih sil držav članic in obrambnim zmogljivostim EU, kot so tiste, ki jih zahtevajo misije in operacije SZVP, ter zmogljivostjo EU za hitro napotitev; poudarja, da bi bilo treba dati prednost ohranitvi in povečanju tehnološke prednosti s ciljnimi strateškimi projekti, ki je ključnega pomena za odvračanje naših nasprotnikov in tekmecev; poudarja, da je pomembno vključiti vse države članice v varnostne in obrambne strategije, zlasti v zvezi z razvojem obrambne industrije;

49.

poudarja, da je treba razviti učinkovito politiko oboroževanja na ravni EU, ki bo vključevala vzpostavitev delujoče in učinkovite zunanjetrgovinske razsežnosti, katere cilj je podpreti partnerje, ki se soočajo z grožnjami agresivnih avtoritarnih režimov, in preprečiti dobavo orožja nedemokratičnim agresivnim režimom v skladu z obstoječimi osmimi merili EU; poudarja, da je treba v zvezi s tem preseči zelo ozko in nacionalno razlago člena 346 PDEU;

50.

poudarja, da bi moralo biti sodelovanje z mednarodnimi partnerji v obrambnem sektorju omejeno na podobno misleče partnerje in ne bi smelo biti v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi EU in njenih držav članic; opozarja, da odvisnost od dobaviteljev kritičnih izdelkov z digitalnimi elementi z visokim tveganjem predstavlja strateško tveganje, ki bi ga bilo treba obravnavati na ravni EU; poziva zadevne organe držav članic k razmisleku o tem, kako zmanjšati to odvisnost in nemudoma ocenijo in pregledajo obstoječe kitajske naložbe v kritično infrastrukturo, vključno z električnimi omrežji, prometnim omrežjem ter informacijskimi in komunikacijskimi sistemi, da bi opredelile kakršne koli ranljivosti, ki bi lahko vplivale na varnost in obrambo Unije;

51.

pozdravlja revizijo uredbe EU o neposrednih tujih naložbah; poudarja, da je treba postopke pregleda neposrednih tujih naložb dodatno okrepiti s standardi potrebne skrbnosti, da se ugotovi vpliv na vlagatelje v kritično infrastrukturo EU, kot so evropska pristanišča in podmorski kabli v Baltskem, Sredozemskem in Arktičnem morju, ki bi ga imele vlade držav, ki nasprotujejo varnostnim in obrambnim interesom Unije in njenih držav članic, kot so opredeljeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V PEU; poudarja, da bi moral ta pristop veljati tudi za države kandidatke; meni, da je potrebna dodatna zakonodaja za uspešno zaščito varnosti evropske dobavne verige IKT pred prodajalci z visokim tveganjem in zaščito pred krajo intelektualne lastnine, ki jo omogoča kibernetski sistem; poziva k oblikovanju evropskega okvira, ki bi natančno urejal in določal minimalne standarde in pogoje za izvoz intelektualne lastnine in tehnologij, ki so ključnega pomena za varnost in obrambo Unije, tudi blaga z dvojno rabo;

52.

podpira znatno povečanje naložb v raziskave in razvoj na področju obrambe, s posebnim poudarkom na skupnih pobudah, s čimer bi okrepili vodilni položaj EU v tehnologiji in konkurenčnosti na področju obrambe ter zagotovili učinek prelivanja na civilni trg; s tem v zvezi ugotavlja, da so države članice EU leta 2022 vložile približno 10,7 milijarde EUR v raziskave in razvoj na področju obrambe; poudarja, da tehnološki napredek na kritičnih področjih – v zraku, na kopnem, na morju, v vesolju in v kibernetskem prostoru – zahteva stabilne in dolgoročne naložbe v vseh državah članicah, da bi sledili hitrim svetovnim inovacijam;

53.

poudarja, da je treba čim učinkoviteje uporabljati instrumente in financiranje EU za raziskovanje in razvoj, da bi pravočasno odpravili vrzeli v zmogljivostih in prednostne naloge, kot je določeno v analizi vrzeli pri naložbah v obrambo in načrtu za razvoj zmogljivosti; zato poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo projekte in financiranje Evropskega obrambnega sklada v skladu z nujnimi potrebami EU na področju zmogljivosti ter določijo njihovo prednost na tej podlagi in naj se osredotočijo na najustreznejše in najbolj obetavne raziskovalne dejavnosti; poleg tega poziva Komisijo, naj začne poglobljen pregled Evropskega obrambnega sklada, da bi v naslednjem večletnem finančnem okviru uvedla spremenjeni finančni instrument za nadaljnje ukrepanje; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pristop, ki bo pri izvrševanju ustreznih sredstev EU že v zasnovi vključeval majhen energetski, ogljični in okoljski odtis, ter redno poročajo o napredku; opozarja, da so lahko raziskovalni in razvojni ukrepi usmerjeni v rešitve za izboljšanje učinkovitosti, zmanjšanje ogljičnega odtisa in doseganje trajnostne dobre prakse; pozdravlja ustrezne naložbe v višini 133 milijonov EUR, predvidene v prvem letnem delovnem programu, vendar ugotavlja, da to pomeni le 11 % celotnega letnega proračuna Evropskega obrambnega sklada; opozarja na vlogo instrumenta NextGenerationEU pri podnebnih ukrepih in poziva države članice, naj sredstva iz nacionalnih načrtov za okrevanje uporabijo za naložbe v trajnostnost svoje vojaške infrastrukture;

54.

poudarja, da mora EU razviti bolj proaktivno vlogo pri spodbujanju trajnostnih naložb v tehnologije z dvojno rabo, ki se lahko uporabljajo tako na civilnem kot na vojaškem področju, kot sredstvo za okrepitev odpornosti EU na hibridne in nastajajoče grožnje; poudarja, da je treba zlasti podpreti preskušanje prototipov novih proizvodov in se osredotočiti na nove tehnologije v tesnem sodelovanju z ukrajinskimi obrambnimi in tehnološkimi akterji; poudarja, da je pomembno zagotoviti finančno vzdržnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ki vlagajo v takšne inovacije; poziva k spodbujanju civilne komercializacije teh tehnologij kot načinu za razširjanje tržnih priložnosti in okrepitev evropske industrijske baze, s spodbujanjem sinergij med vojaškim in civilnim razvojem;

55.

poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo pri obrambi nastajajoče prelomne tehnologije, kot so umetna inteligenca, kvantno računalništvo, računalništvo v oblaku in robotika; poudarja, da so za razvoj in izkoriščanje teh tehnologij na področju obrambe potrebne dodatne naložbe in raziskave, ki se usklajujejo na ravni EU, da bi dobavitelji obrambne opreme v EU ostali v ospredju inovacij; ugotavlja, da Komisiji v skladu s sedanjo uredbo o Evropskem obrambnem skladu z dolgimi cikli izvajanja ne uspe pravočasno zagotavljati sredstev za raziskovalne projekte; zato poziva k prožnejšemu in hitrejšemu pristopu k raziskovalnim projektom na področju nastajajočih prelomnih tehnologij, ki bo odražal vse hitrejše spremembe na tem področju, z nadgradnjo dela vozlišča Evropske obrambne agencije za inovacije na področju obrambe in ob opiranju na delo Agencije ZDA za napredne obrambne raziskovalne projekte; nadalje poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju raziskav o uporabi umetne inteligence v vojaške namene in o vzpostavljanju okvirov upravljanja za odgovorni razvoj in uporabo te tehnologije;

56.

ponovno poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje podrobno analizo tveganj, povezanih z zlorabo tehnologij, kot so polprevodniki, kvantno računalništvo, blokovne verige, vesolje, umetna inteligenca in biotehnologije, vključno z genomiko, s strani naših nasprotnikov, pa tudi seznam predlaganih ukrepov EU na teh področjih v skladu s strategijo EU za gospodarsko varnost; je zaskrbljen zaradi vloge kitajskih podjetij v vojaškem sektorju pri zbiranju genetskih podatkov državljanov EU;

57.

poziva Komisijo, naj predlaga sveženj EU o dronih s poudarkom na dronskih in protidronskih sistemih ter pomožnih zmogljivostih, v katerega naj vključi načrte in sredstva za spodbujanje raziskav in razvoja ob upoštevanju ukrajinskih izkušenj in s pripravljenostjo na sodelovanje z visoko inovativnimi ukrajinskimi podjetji, pa tudi industrijski program za skupni razvoj, proizvodnjo in nabavo dronov in protidronskih sistemov ter uredbo o uporabi dronov v civilnem in vojaškem okolju;

58.

ponovno poudarja, da so mala in srednja podjetja po vsej Uniji, povezana z obrambo, hrbtenica evropske obrambne industrije in dobavnih verig in da so ključna za inovacije na teh področjih, ter poudarja, da je treba podpreti mala in srednja ter zagonska podjetja, zlasti v obrambnem sektorju in sektorju z dvojno rabo; v zvezi s tem poudarja, da morata strategija za evropsko obrambno industrijo (EDIS) in program za evropsko obrambno industrijo (EDIP) zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vse akterje obrambne industrije po vsej Uniji ter spodbujati sodelovanje med večjimi in manjšimi podjetji iz vseh držav članic, pri čemer je treba poskrbeti, da v industriji ne bo imelo prevlade le nekaj velikih podjetij iz omejenega števila držav članic; spodbuja države članice, naj malim in srednjim podjetjem v evropskem obrambnem sektorju ponudijo posebne priložnosti, da bodo lahko sodelovala v postopku za zbiranje ponudb, in sicer z ukrepi, kot so oblikovanje predhodno odobrenega seznama podjetij, da se omogoči hitrejši postopek sodelovanja, uvedba sodelovanja z družbami zasebnega kapitala, ki vlagajo v mala in srednja podjetja, v postopek javnega naročanja, podpora rasti malih in srednjih podjetij z inkubatorji in kapitalskimi naložbami, zmanjšanje zapletenosti postopkov zbiranja ponudb ter izvajanje notranjih ukrepov za skrajšanje časa, potrebnega za obravnavo podrobnosti v pogodbah;

59.

poudarja pomen razvoja, vzdrževanja in zaščite infrastrukture, potrebne za hitro in učinkovito vojaško mobilnost naših oboroženih sil v državah članicah; poudarja, da je treba zagotoviti odpornost kritične infrastrukture, ki omogoča vojaško mobilnost in zagotavljanje osnovnih storitev; ugotavlja, da lahko vojaška logistika prispeva k odvračanju z opozorili o splošni vojaški pripravljenosti EU; pričakuje, da se bodo te točke jasno odražale v skupnem sporočilu o vojaški mobilnosti, napovedanem za junij 2025;

60.

poudarja, da je treba nujno bistveno povečati vojaško mobilnost in vanjo vlagati, pri čemer je treba dati prednost naložbam ter odpraviti ozka grla in manjkajoče člene; v zvezi s tem poudarja pomen hitrega izvajanja projektov in regulativnih ukrepov v skladu z akcijskim načrtom EU za vojaško mobilnost 2.0; podpira nove strateške naložbe v civilno in vojaško infrastrukturo, kot so pristanišča, letališča in avtoceste, ki bodo omogočile tudi hiter prevoz vojaških enot in zalog, vključno s silami za hitro posredovanje, težko opremo, blagom in humanitarno pomočjo; poziva Komisijo, naj upošteva priporočila iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o vojaški mobilnosti za leto 2025 in pri izbiri projektov z dvojno rabo večji pomen pripiše vojaški oceni (28);

61.

poziva Komisijo, naj razvije celosten pristop k vojaški mobilnosti in logistiki, s katerim bo izpolnjena zaveza Sveta, da bo do leta 2026 odstranil vse preostale ovire, in bo sovpadal z veliko večjimi naložbami EU v ključne vidike vojaške mobilnosti; poziva tudi, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotovijo ustrezna sredstva EU za aktualne in nujne projekte vojaške mobilnosti; poziva države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za poenostavitev in uskladitev postopkov za vojaško mobilnost ter skrajšajo roke za izdajo dovoljenj, da bi države članice lahko hitreje ukrepale in povečale svojo učinkovitost odzivanja v skladu s svojimi obrambnimi potrebami in odgovornostmi, tako v okviru misij in operacij SVOP kot tudi nacionalnih in večnacionalnih dejavnosti; spodbuja države članice, naj sporazum PESCO s tretjimi državami o vojaški mobilnosti uporabijo kot predlogo za sodelovanje partnerskih držav s poudarkom na prilagajanju projektov PESCO potrebam misij SVOP;

62.

ceni prizadevanja držav, ki mejijo na Ukrajino, za varno in učinkovito zagotavljanje vojaške pomoči Ukrajini; ugotavlja, da sta so izkušnje Poljske in njen potencial na področju vojaške mobilnosti, vključno z načrtovanim osrednjim komunikacijskim vozliščem, bistveni za varnost celotnega vzhodnega boka;

63.

poudarja, da je bil razvoj dogodkov na geopolitičnem področju in glede groženj od sprejetja strateškega kompasa v državah članicah marca 2022 še naprej zelo dinamičen; zato poziva k pregledu celovite skupne ocene ogroženosti iz strateškega kompasa, iz katere bi morale izhajati prednostne naloge za ukrepanje EU; meni, da bi bilo treba s tem pregledom opredeliti skupna stališča o vseevropskih vrzelih v zmogljivostih, ki bi jih bilo treba odpraviti z dvostranskimi, večnacionalnimi ali evropskimi programi, skladi, projekti in instrumenti, ter določiti časovni okvir, v katerem bi bilo treba to storiti; poleg tega poziva Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj po tem pregledu po potrebi predstavita posodobljene ukrepe za strateški kompas; ti ukrepi pa naj se upoštevajo pri pripravi bele knjige o prihodnosti evropske obrambe; ponovno poudarja, da je mogoče ambiciozne cilje in mejnike strateškega kompasa doseči le, če bodo države članice in institucije EU primerno politično pripravljene ter bodo ukrepale; poudarja, da sta potrebna skladnost in združljivost strateškega kompasa in strateškega koncepta Nata;

64.

poziva Komisijo in ESZD, naj zagotovita, da se bo načrt za podnebne spremembe in obrambo v celoti izvajal in izboljšal v okviru posodobljenih ukrepov znotraj strateškega kompasa; poziva, naj se ponovno preučijo časovni okviri za pregled načrta, zlasti pa naj se splošni cilji pregledajo veliko prej kot leta 2030; poziva države članice, naj oblikujejo nacionalne strukture v podporo ciljem; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj državam članicam predlaga program ukrepanja, sestavljen iz prednostnih ukrepov, predstavljenih v načrtu, ki jih je mogoče izvesti kratkoročno;

65.

predlaga Svetu, naj pregleda institucionalno ureditev svojih organov odločanja, pristojnih za obrambo in varnost, ter razmisli o ustanovitvi novega stalnega organa odločanja, ki bi ga sestavljali ministri za obrambo iz držav članic, brez poseganja v delitev pristojnosti znotraj nacionalnih ministrstev v zvezi s tem;

66.

poudarja, da učinkovito sodelovanje na ravni EU na področju varnosti in obrambe ter hiter in usklajen odziv na varnostne izzive zahtevata skladnost med različnimi strukturami Sveta in Komisije; poleg tega poudarja, da je treba preprečiti prekrivanja, poskrbeti za učinkovite javne naložbe, odpraviti kritične vrzeli v zmogljivostih in razviti skladne varnostne strategije v zvezi s partnerji, tretjimi državami in različnimi regijami sveta, tako v procesih oblikovanja politik kot pri sedanjih in prihodnjih pobudah; je seznanjen z nejasno razdelitvijo resorjev in morebitnim prekrivanjem pristojnosti med komisarji na področju varnosti in obrambe po uvedbi položaja komisarja za obrambo in vesolje, zato poziva Komisijo, naj jasno opredeli pristojnosti komisarjev na tem področju; poziva Komisijo, naj izvede notranji pregled svojih različnih struktur, vključno z Generalnim direktoratom za obrambno industrijo in vesolje (GD DEFIS) in Evropsko obrambno agencijo, ter njunih mandatov, da bi zagotovila dopolnjevanje in učinkovito upravljanje sedanjih in prihodnjih pobud v okviru SVOP; poziva države članice in Komisijo, naj ESZD namenijo dodatna finančna sredstva in človeške vire, da bo lahko učinkovito opravljala svojo vlogo diplomatske službe EU glede na zelo konkurenčne geopolitične razmere in večje obremenjenosti njenih omejenih zmogljivosti v zadnjih letih;

67.

ponovno poudarja, da bi morala EU, če želi postati verodostojen geopolitični akter, reformirati svoj postopek odločanja o SZVP/SVOP, in v zvezi s tem poudarja, da bi bil potreben institucionalni razmislek o odpravi zahteve po soglasju v tem procesu; opozarja, da okvir Pogodbe o Evropski uniji že omogoča številne različne institucionalne oblike sodelovanja na področju zunanje, varnostne in obrambne politike, in z obžalovanjem ugotavlja, da so bile možnosti za hitro ukrepanje na tem področju, kot je določeno v premostitvenih klavzulah PEU, izkoriščene le v zelo omejenem obsegu; poziva Svet, naj preuči vse možnosti za okrepitev in poglobitev svojega postopka odločanja o SZVP/SVOP, da bi uresničili neizkoriščeni potencial Pogodb; ponovno poziva Svet, naj postopoma preide na glasovanje s kvalificirano večino pri odločitvah o SZVP in SVOP, vsaj na tistih področjih, kjer odločitve niso povezane z vojaškimi zadevami; poleg tega predlaga, naj Svet še naprej v celoti izkoristi premostitvene klavzule in področje uporabe členov, ki krepijo solidarnost in medsebojno pomoč EU v primeru kriz;

68.

ponovno odločno poziva k okrepitvi vojaške zmogljivosti EU za načrtovanje in izvajanje operacij (MPCC) in k doseganju njene popolne operativne pripravljenosti, tudi z zagotavljanjem ustreznih prostorov, osebja, okrepljenega poveljevanja in nadzora ter učinkovitih komunikacijskih in informacijskih sistemov za vse misije in operacije SVOP; poudarja, da je treba pravočasno doseči rezultate v zvezi z MPCC ob upoštevanju ambicij strateškega kompasa, da bi morala ta delovati kot prednostna struktura EU za poveljevanje in nadzor, ki bi omogočila načrtovanje in izvajanje vseh vojaških misij brez izvršilnih pooblastil ter dveh operacij manjšega ali ene operacije srednjega obsega z izvršilnimi pooblastili, pa tudi taktičnih vaj; poudarja, da mora MPCC olajšati sinergije med civilnimi in vojaškimi instrumenti, ter poziva k dolgoročni vzpostavitvi skupnega civilno-vojaškega poveljstva, ki bo združevalo civilne in vojaške instrumente na evropski ravni, da bi v celoti izkoristili celostni pristop EU h kriznemu upravljanju, od faze strateškega načrtovanja do dejanskega izvajanja misije ali operacije; meni, da je treba v sklopu civilne zmogljivosti EU za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC) preučiti, kako zaščititi napotene sile pred številnimi hibridnimi grožnjami in izvajati napredne operacije z veliko višjo stopnjo tveganja kot v sedanjih razmerah; poziva Komisijo, ESZD, MPCC, CPCC, Vojaški odbor EU in Vojaški štab EU, naj spodbujajo novo kulturo razumevanja med civilnimi in vojaškimi partnerji, razvijejo medagencijsko sodelovanje ter zagotovijo prenos dobrih praks pri načrtovanju misij in s tem povezanih konceptov, tudi z razvojem modela za ustvarjanje in izmenjavo dobrih praks;

69.

ponovno izraža polno podporo zmogljivosti EU za hitro napotitev, da bi najpozneje v prvi polovici leta 2025 dosegli polno operativno zmogljivost, pri čemer bi bilo vsaj 5 000 vojakov na voljo za naloge reševanja in evakuacije, vstopne in stabilizacijske operacije ali začasno okrepitev misij; ugotavlja, da bodo bojne skupine EU, ki niso bile nikoli napotene, čeprav so operativne od leta 2007, sestavni del širšega okvira zmogljivosti EU za hitro napotitev; pozdravlja načrtovanje in izvedbo taktičnih vaj v okviru zmogljivosti EU za hitro napotitev in spodbuja nadaljevanje teh pobud;

70.

meni, da je zmogljivost EU za hitro napotitev ključni element za doseganje ravni ambicij EU, in meni, da bi ji bilo treba postopoma dodeliti dodatne enote in sile v skladu s helsinškim glavnim ciljem iz leta 1999; meni, da bi bilo smiselno uporabiti proces bele knjige za začetek razprave o ustanovitvi dodatnih stalnih večnacionalnih vojaških enot EU, ki bi lahko izpolnjevale naloge, ki dopolnjujejo zmogljivost EU za hitro napotitev; poudarja, da je treba v skladu z načelom enotnega nabora sil še naprej sodelovati z Natom pri vzpostavitvi zmogljivosti EU za hitro napotitev;

71.

ponovno poziva države članice, naj preučijo praktične vidike izvajanja člena 44 PEU med operacionalizacijo zmogljivosti EU za hitro napotitev in med drugimi ustreznimi misijami SVOP, da bi skupini pripravljenih in sposobnih držav članic omogočili načrtovanje in izvedbo misije ali operacije v okviru EU ter s tem olajšali hitro aktivacijo zmogljivosti EU za hitro napotitev; poziva države članice, naj se zavežejo, da bodo pravočasno občutno zmanjšale kritične vrzeli v strateških spodbujevalcih, zlasti v zvezi z zmogljivostmi EU za hitro napotitev, kot so strateški zračni transport, varni komunikacijski in informacijski sistemi, zdravstvena sredstva, zmogljivosti kibernetske obrambe ter obveščevalne in izvidniške dejavnosti; poziva komisarja za obrambo in vesolje, naj razmisli o tem, da bi v svoje predlagane evropske obrambne projekte skupnega interesa vključil pobude, namenjene zagotavljanju potrebnih strateških spodbujevalcev, ki bi omogočali misije in operacije SVOP ter zmogljivost EU za hitro napotitev;

72.

vztraja, da nujne potrebe ne smejo čakati na naslednji večletni finančni okvir; vztraja, da je treba nemudoma razmisliti o inovativnih rešitvah za pridobitev dodatnih sredstev, kot so naložbe v obrambni sektor, omogočanje lažjega in hitrejšega preusmerjanja sredstev iz enega projekta v drugega ter preučitev možnosti, da bi merila EU za financiranje prilagodili tako, da bi varnostna merila dobila večjo težo pri dodeljevanju sredstev;

73.

pozdravlja povečanje proračunov in naložb držav članic v obrambo ter povečanje, čeprav skromno, proračuna EU za SVOP v letu 2024; je trdno prepričan, da bi morale vse države članice EU glede na varnostne grožnje brez primere nujno doseči raven obrambnih izdatkov kot delež svojega BDP, ki je znatno višja od sedanjega 2-odstotnega cilja Nata; priznava, da naj bi 23 od 32 zaveznic Nata, vključno s 16 državami, ki so članice EU in Nata, izpolnilo cilj Nata glede porabe 2 % svojega BDP do konca leta 2024; poudarja, da to pomeni šestkratno povečanje od leta 2014, ko je bil ta cilj zastavljen; ugotavlja, da sedanji proračun EU za varnost in obrambo glede na trenutne geopolitične pretrese in rusko vojaško agresijo proti Ukrajini ni dovolj za reševanje izzivov, s katerimi se je treba soočiti kratkoročno in dolgoročno; glede na ocenjeno potrebo po naložbah v obrambo v višini 500 milijard EUR do leta 2035 in na podlagi stalne analize potreb po zmogljivostih in vrzeli priporoča, naj države članice dodatno povečajo naložbe v obrambo, zlasti za skupna javna naročila obrambnih zmogljivosti, in v zvezi s tem v celoti podpira cilje, določene v strategiji za evropsko obrambno industrijo (EDIS);

74.

poziva Komisijo in države članice, naj začnejo odprto razpravo, med drugim na podlagi priporočil iz poročil Maria Draghija in Saulija Niinistöja, vključno s povečanjem sredstev, namenjenih varnosti in obrambi v naslednjem večletnem finančnem okviru, preučitvijo vseh učinkovitih možnosti financiranja v ta namen ter združevanjem delov nacionalnih obrambnih proračunov na ravni EU, da bi ustvarili ekonomijo obsega; nadalje poziva države članice, naj spremenijo postopek financiranja evropskega mirovnega instrumenta, da bi zagotovile ustrezno in trajnostno podporo partnerjem in zaveznikom, hkrati pa se uskladile z misijami in operacijami SVOP; poziva k oblikovanju strategije za vzpostavitev centrov odličnosti v različnih regijah EU brez podvajanja dela Nata na teh področjih, da bi spodbudili inovacije in sodelovanje vseh držav članic ter zagotovili, da bodo zmogljivosti in specializirano znanje vsake države članice prispevali k bolj povezani in integrirani obrambni industrijski bazi;

75.

pozdravlja novi finančni instrument „ukrep za varnost Evrope (SAFE)“ ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo večje naložbe v evropske obrambne zmogljivosti spoštovale načelo „kupujte več, kupujte bolje, kupujte skupaj in kupujte evropsko“; obžaluje uporabo člena 122, zaradi česar Parlament ni sodeloval pri odobritvi tega instrumenta;

76.

pozdravlja strategijo za unijo prihrankov in naložb ter pričakuje, da bo olajšala mobilizacijo zasebnih prihrankov v učinkovitejše kapitalske trge, naložbe pa usmerila v obrambni sektor;

77.

poziva države članice, naj podprejo ustanovitev banke za obrambo, varnost in odpornost, ki bi delovala kot večstranska posojilna institucija, namenjena zagotavljanju dolgoročnih posojil z nizkimi obrestnimi merami, ki lahko podpira ključne prednostne naloge na področju nacionalne varnosti, kot so obnova, posodobitev obrambe, prizadevanja za obnovo v Ukrajini in ponovni odkup kritične infrastrukture, ki je trenutno pod kontrolo sovražnih tretjih držav;

78.

opozarja, da cilji EU glede solidarnosti, kohezije in konvergence veljajo tudi za obrambo; poudarja, da bodo finančna sredstva, potrebna za obnovo in razširitev naših obrambnih zmogljivosti v prihodnjem desetletju, pomembno vplivala na trdnost in vzdržnost javnih financ, zato sta potrebna sodelovanje in usklajevanje na ravni EU v okviru prave obrambne gospodarske politike; poudarja, da povečanje naložb v obrambo ne bi smelo konkurirati drugim prednostnim naložbam, vključno s socialno kohezijo; opozarja tudi, da bi morale biti finančne usmeritve zasidrane v vsedružbenem pristopu k odpornosti, zato jih morajo evropski državljani široko podpreti, ta podpora pa mora biti tudi dolgoročno trajnostna; poudarja, da je zato treba finančno breme pravično porazdeliti, zlasti med dobičkonosnimi podjetji, ki so že deležna javne participacije ali prejemajo državno pomoč; poleg tega poudarja, da bi bilo treba javno porabo dopolniti z večjim zasebnim financiranjem; poziva Komisijo, naj razmisli o možnih fiskalnih poteh, ki bi omogočile pravičnejšo porazdelitev finančnega bremena in omejile motnje konkurence v evropski obrambni tehnološko-industrijski bazi (EDTIB), ki jih povzročajo državna pomoč in razpisni postopki, ki izkrivljajo trg;

79.

poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru resnično zagotovijo sredstva za obrambno unijo; podpira predloge za obsežne finančne naložbe EU v evropsko obrambo ter za spodbujanje raziskav in tehnoloških inovacij in projektov z dvojno rabo v evropski obrambni industriji, s čimer bi okrepili njeno konkurenčnost in spodbujali napredek, ki prispeva k varnosti in trajnostni gospodarski rasti; poudarja, da bi morale naložbe v obrambo iz proračuna EU le dopolnjevati finančna prizadevanja držav članic, ne pa jih nadomestiti, zlasti v zvezi z ambicijami držav, ki so članice EU in Nata, da 2 % svojega BDP vložijo v obrambo; vabi države članice, naj v skladu s strateškim kompasom ponovno ocenijo obseg in določitev skupnih stroškov, da bi okrepile solidarnost in spodbudile udeležbo v vojaških misijah in operacijah SVOP, ter stroškov, povezanih z vajami;

80.

poziva Komisijo, naj poveča skupni dolg, da bo Unija dobila fiskalno zmogljivost za najemanje posojil v izjemnih in kriznih razmerah, zdaj in v prihodnosti, ob upoštevanju izkušenj in spoznanj iz programa NextGenerationEU, saj je treba nujno okrepiti varnost in obrambo za zaščito državljanov EU, ponovno vzpostavitev odvračanja in podporo našim zaveznikom, predvsem Ukrajini; poudarja, da je treba breme teh ukrepov pravično porazdeliti;

81.

poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotovi večja finančna podpora za pravočasno dobavo obrambnih proizvodov s pomočjo skupnega javnega naročanja, industrijskega usklajevanja, kopičenja zalog, podpore malim in srednjim podjetjem ter širitve proizvodnih zmogljivosti; poudarja, da bi bilo treba pri tem financiranju dati prednost zlasti državam članicam, ki mejijo na Ukrajino, da bi povečali njeno zaščito, pa tudi državam članicam, za katere je tveganje konvencionalnih vojaških groženj visoko, na primer tistim, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo;

82.

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja prepotrebnega zasebnega financiranja za evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo (EDTIB), zlasti za mala in srednja podjetja, kar bi lahko izhajalo iz pomanjkanja dolgoročnih vladnih pogodb ali preozke razlage okoljskih, socialnih in upravljavskih meril; zato pozdravlja pojasnilo Evropskega organa za vrednostne papirje in trge z dne 14. maja 2024, da so samodejno izključena iz dostopa do sredstev samo podjetja, ki proizvajajo orožje, ki je po mednarodnem pravu prepovedano; pozdravlja predloge iz poročila Saulija Niinistöja, da bi v izogib razdrobljenosti izdatkov za obrambo združili ustrezne tokove financiranja in spodbudili več naložb zasebnega sektorja; poziva Komisijo, naj oceni priporočila in pripravi konkretne predloge; poudarja, da mora obrambna industrija dobiti boljši dostop do kapitalskih trgov;

83.

poudarja pomen dostopa obrambnega sektorja do posojil, ki jih zagotavlja EIB, kot katalizatorja za zasebne naložbe v evropsko obrambno industrijo; pozdravlja nadaljnjo razširitev meril EIB za upravičenost do blaga z dvojno rabo in poziva EIB, naj sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s tem; poudarja, da bi morala EIB glede na cilj spodbujanja razvoja EU in podpore njenim politikam, zlasti obrambni politiki in krepitvi tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB), v skladu s členom 309 PDEU dodatno pregledati svojo posojilno politiko in jo stalno prilagajati; poziva EIB, naj pregleda učinek razširitve svoje politike blaga z dvojno rabo in po potrebi spremeni svoj seznam upravičenosti, tako da strelivo in vojaška oprema, ki presegata dvojno rabo, ne bosta več izključena iz financiranja EIB; pozdravlja strateško pobudo EIB za evropsko varnost iz leta 2022, namenjeno podpiranju raziskav, razvoja in inovacij z dvojno rabo, varnostne infrastrukture in tehnoloških projektov, osredotočenih na kibernetsko varnost, novo vesolje, umetno inteligenco in kvantne tehnologije;

84.

je zelo zaskrbljen, ker Kitajska podpira rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, zlasti s sodelovanjem z rusko vojaško industrijsko in tehnološko bazo, izvozom blaga z dvojno rabo v Rusijo in stalnim sodelovanjem podjetij s sedežem na Kitajskem pri izogibanju sankcijam, in to podporo obsoja; v zvezi s tem izraža resno zaskrbljenost zaradi nedavnih poročil, ki trdijo, da Kitajska proizvaja brezpilotne zrakoplove dolgega dosega, ki jih Rusija uporablja v svoji vojaški agresiji proti Ukrajini, in zahteva, da mora to imeti resne posledice za zunanjo politiko EU do Kitajske, če bo Kitajska še naprej podpirala ruska oborožitvena prizadevanja; obžaluje „brezmejno“ partnerstvo med Rusijo in Kitajsko ter izraža resno zaskrbljenost zaradi obnovljene zaveze Kitajske in Rusije, da bosta še okrepili svoje vezi; pozdravlja sklep Sveta, da se proti kitajskim podjetjem, ki podpirajo rusko vojno proti Ukrajini, uvedejo sankcije;

85.

je globoko zaskrbljen zaradi vse večjih naložb Kitajske v vojaške zmogljivosti in militarizacije njenih dobavnih verig, da bi okrepila svojo industrijo, hkrati pa izkoristila politične in gospodarske priložnosti, ki jih je ustvarila ruska vojaška agresija proti Ukrajini; je zelo zaskrbljen tudi zaradi učinka, ki ga ima evropska odvisnost od Kitajske na resnične zmožnosti držav članic, da zaščitijo svojo nacionalno varnost, in zmožnosti EU kot celote, da učinkovito kritizira gospodarsko prisilo Kitajske in se ji zoperstavi, na morebitno nadaljnje zaostrovanje odnosov s Tajvanom in podporo Rusiji; poziva Komisijo in države članice, naj resno izvajajo politiko zmanjševanja tveganj, da bi obvladovale tveganja, ki izhajajo iz gospodarskega in tehnološkega sodelovanja s Kitajsko; v zvezi s tem poziva, naj se obravnavajo tveganja, ki jih predstavljajo kitajski dobavitelji v kritični infrastrukturi EU, in naj se sredstva ali subvencije EU ne usmerijo v izboljšanje položaja teh dobaviteljev v Evropi;

86.

odločno obsoja neupravičene vojaške vaje Kitajske, ki so potekale v okolici Tajvana 14. oktobra 2024; poleg tega obsoja vse večje število sovražnih dejanj Kitajske proti Tajvanu, vključno s kibernetskimi napadi, kampanjami vplivanja, kitajskimi vojnimi letali, ki vstopajo na tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe, in ločevanjem podmorskih kablov; ponovno potrjuje, da je trdno zavezan ohranitvi sedanjega stanja v Tajvanski ožini, in poudarja, da vsak poskus enostranske spremembe tega stanja, zlasti s silo ali prisilo, ne bo sprejet in ga bo spremljal odločen in trden odziv; pozdravlja zadržan in discipliniran odziv tajvanskih oblasti ter poziva kitajske oblasti, naj ravnajo zadržano in se izogibajo vsem dejanjem, ki bi lahko dodatno zaostrila napetosti med obema stranema; poziva k rednim izmenjavam med EU in njenimi tajvanskimi sogovorniki o pomembnih varnostnih vprašanjih ter k tesnejšemu sodelovanju pri boju proti dezinformacijam in tujemu vmešavanju; poudarja, da bi vsako zaostrovanje razmer v Tajvanski ožini škodljivo vplivalo na varnost in gospodarstvo Evrope, zato poziva Komisijo, naj začne razvijati načrtovanje ravnanja v nepredvidljivih razmerah in blažilne ukrepe na podlagi verjetnih scenarijev zaostrovanja, kot je gospodarska blokada Tajvana s strani Kitajske;

87.

izraža resno zaskrbljenost zaradi vse bolj agresivnih ukrepov Kitajske v Južnokitajskem morju in indijsko-pacifiški regiji, in sicer uporabe vojaške in gospodarske prisile, taktike hibridnega vojskovanja, nevarnih manevrov, ki jih njena mornarica in obalna straža izvajata proti svojim sosedom, in gradnje otokov, da bi spodbudila nezakonite pomorske zahteve in ogrozila pomorske plovne poti; opozarja na poročila, da je ladja, povezana s Kitajsko, v začetku januarja 2025 prerezala tajvanski podmorski kabel in poziva k temeljiti preiskavi te zadeve; poleg tega poziva Tajvan in EU, naj izmenjujeta informacije o takih incidentih; ponovno izraža velik interes in podporo svobodi plovbe in pomorski varnosti povsod, zlasti v Južnokitajskem morju; poziva kitajske oblasti, naj ustavijo vsa agresivna in provokativna dejanja, zlasti zračne in pomorske operacije v Tajvanski ožini in Južnokitajskem morju, ki ogrožajo stabilnost v indijsko-pacifiški regiji in s tem mednarodni mir in varnost, suverenost držav v regiji, varnost življenja na morju in svobodo plovbe ob popolnem upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS); pozdravlja povečanje uveljavljanja svobode plovbe, ki jih izvaja več držav EU, med njimi Francija, Nizozemska in Nemčija; ugotavlja, da so te dejavnosti v skladu z mednarodnim pravom, in poziva k večjemu sodelovanju in usklajevanju s partnerji v regiji, med drugim tudi prek koordinirane prisotnosti na morju v severozahodnem Indijskem oceanu, da bi povečali število operacij svobode plovbe v tej regiji;

88.

je še vedno zaskrbljen zaradi političnega in gospodarskega pritiska Kitajske in Rusije v Srednji Aziji ter poudarja, da se je treba odzvati s povečanjem prisotnosti EU v regiji; poudarja interes EU za povečanje varnostnega sodelovanja, gospodarskih odnosov in političnih vezi z državami Srednje Azije, tudi zato, da bi obravnavali izogibanje sankcijam proti Rusiji in Belorusiji;

89.

najostreje obsoja Iran zaradi destabilizacijskih dejavnosti na Bližnjem vzhodu, tudi prek svojih posrednikov, in stalne podpore terorističnim skupinam, ki neposredno ogrožajo regionalno, evropsko in svetovno varnost; obsoja vse večje vojaško sodelovanje med Iranom in Rusijo, zlasti njuno namero, da podpišeta pogodbo o celovitem strateškem partnerstvu; izraža pa polno podporo iranski civilni družbi in demokratičnim silam v Iranu ter solidarnost z njimi in poziva k povečanju mednarodnih prizadevanj za podporo tem skupinam v njihovem boju za svobodo in človekove pravice; pozdravlja odločitev EU, da sankcije proti Iranu podaljša do julija 2025, tudi s sankcioniranjem iranske proizvodnje dronov in izstrelkov ter njihove dobave Rusiji in širši bližnjevzhodni regiji; poudarja, da možnosti sankcij, ki še niso bile izčrpane, vključujejo veliko bolj omejevalen pristop k prenosu tehnologije z izvozom proizvodov, ki niso kategorizirani kot proizvodi „za dvojno rabo“;

90.

odločno obsoja iransko vlado, ker pomaga mednarodno priznanim terorističnim organizacijam, kot sta Hamas in Hezbolah, in mrežam, ki so izvedle ali poskušale izvesti napade v EU, kar neposredno ogroža evropsko varnost, suverenost in stabilnost; v zvezi s tem opozarja, da je Islamska revolucionarna garda v zadnjih 30 letih sodelovala pri načrtovanju in izvajanju več deset umorov in terorističnih napadov, tudi na ozemlju EU, ter nedavno pri napadih na judovske sinagoge in posameznike, pa tudi na izraelska veleposlaništva v več državah članicah; poziva EU in države članice, naj okrepijo izmenjavo obveščevalnih podatkov in protiterorističnih ukrepov, da bi preprečile prihodnje napade; ponavlja svoj dolgoletni poziv, naj se Islamska revolucionarna garda doda na seznam terorističnih organizacij EU, in podpira pobude, ki so jih v zvezi s tem sprejele nekatere države članice;

91.

meni, da je iranski program jedrskega orožja ena od glavnih groženj svetovni varnosti, in poudarja, da bi Iran, če mu uspe razviti zmogljivosti za jedrsko orožje, lahko okrepil vojskovanje in povečal državno podporo terorizmu ter širjenje izstrelkov in brezpilotnih letal;

92.

ponovno najostreje obsoja podle teroristične napade na Izrael, ki jih je 7. oktobra 2023 izvedla teroristična organizacija Hamas in ki so ponovno destabilizirali razmere na Bližnjem vzhodu, ki so se še dodatno zaostrile zaradi napadov iranskih zaveznikov (kot so teroristične organizacije, med drugim Hezbolah v Libanonu in hutijevci v Jemnu) in samega iranskega režima na Izrael; ponovno poudarja, da ima Izrael pravico do samoobrambe, kot je priznana in omejena z mednarodnim pravom; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh preostalih talcev, ki jih zadržuje Hamas; poziva vse strani, naj nemudoma končajo vse sovražnosti in v celoti spoštujejo mednarodno pravo, tudi mednarodno humanitarno pravo; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nedavne prekinitve premirja v Gazi in poziva, naj se premirje nemudoma obnovi; poudarja, da bi bil to pomemben korak k razbremenitvi ogromnega trpljenja civilistov na obeh straneh v zadnjih mesecih; pozdravlja predanost mediatorjev, vključno z Združenimi državami Amerike, Egiptom in Katarjem, katerih prizadevanja so bila ključna za dosego prvega premirja; poziva vse evropske in mednarodne akterje, naj dejavno prispevajo, da bi se dosegel nov preboj, naj nadzorujejo spoštovanje premirja in poskrbijo, da bodo tisti, ki tega ne upoštevajo, za to odgovarjali;

93.

pozdravlja, da je bila 31. januarja 2025 misija EU za pomoč na meji prerazporejena na mejni prehod Rafa, da bi Palestinski oblasti pomagala pri zagotavljanju varnega prehoda za medicinske evakuacije v prvi fazi premirja; je pripravljen sodelovati v razpravah o prihodnjih konkretnih prispevkih v podporo prekinitvi ognja;

94.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu, ki prispeva k nadaljnji destabilizaciji regije; obžaluje nesprejemljivo število civilnih žrtev, prisilno razseljevanje, ki ga povzroča stopnjevanje nasilja, in vztrajno uporabo vojaške sile; poleg tega izraža resno zaskrbljenost zaradi vojaškega posredovanja izraelskih obrambnih sil v Gazi in na Zahodnem bregu; obsoja izraelske obrambne sile, ki obstreljujejo začasne sile Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL), kar je huda kršitev mednarodnega prava; ponovno poudarja bistveno stabilizacijsko vlogo, ki jo imajo te sile v južnem Libanonu in h katerim prispeva 16 držav članic; poziva k takojšnjemu premirju v Gazi in Libanonu, končanju sovražnosti, celovitemu in simetričnemu izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN 1701 (2006) ter zaščiti civilnega prebivalstva; poudarja, da morajo EU in drugi mednarodni akterji prevzeti večjo odgovornost ter vladam in organizacijam civilne družbe na Bližnjem vzhodu pomagati pri doseganju trajnega miru, zlasti z nadaljnjo podporo rešitvi dveh držav med Izraelom in Palestino ter bojem proti terorizmu in radikalizaciji v regiji; poudarja, da razvoj konfliktov v regiji vpliva na sosednje regije in Evropo ter predstavlja varnostne izzive za EU, kar vpliva na prihodnost odvračanja, humanitarno pravo in krizno upravljanje;

95.

pozdravlja arabski načrt za okrevanje in obnovo, predstavljen na vrhu v Kairu 4. marca 2025, ki je resna podlaga za razprave o prihodnosti Gaze; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico in komisarko za Sredozemlje, naj konstruktivno sodelujeta z arabskimi partnerji, da bi zagotovili verodostojne rešitve za obnovo, upravljanje in varnost Gaze; po drugi strani zavrača Trumpov predlog za Gazo, ki ne upošteva nestabilnih varnostnih razmer povsod na Bližnjem vzhodu; meni, da je zaradi obsega uničenja in človeškega trpljenja v Gazi potrebno celovito mednarodno sodelovanje, v okviru katerega se medsebojno dopolnjujejo prizadevanja Združenih držav Amerike, EU, OZN, arabskih držav in drugih mednarodnih partnerjev, da bi se pogajanja nadaljevala in da bi bila konstruktivna; je zavezan prizadevanjem za prihodnjo normalizacijo odnosov med Izraelom in arabskimi državami v regiji;

96.

poziva Svet in države članice, naj Hezbolah v celoti označijo za teroristično organizacijo in si prizadevajo za njegovo popolno razorožitev v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN 1701 (2006); opozarja na nedavne odločitve več držav, vključno z Združenimi državami Amerike in Kanado, da mrežo Samidun uvrstijo na seznam terorističnih organizacij, ki delujejo kot posrednik Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (PFLP); poudarja, da je bila mreža Samidun leta 2023 v Nemčiji prepovedana, in poziva druge države članice EU, naj sprejmejo podobne ukrepe in prepovejo organizacijo na svojem ozemlju;

97.

ugotavlja, da se jordansko-sirska meja uporablja kot mejni prehod za promet z orožjem in s prepovedanimi drogami; poudarja, da mora EU še naprej podpirati Jordanijo, ki jo je oslabila sedanja kriza na Bližnjem vzhodu, in poziva k večji uporabi evropskega mirovnega instrumenta za zaščito jordansko-sirske meje;

98.

priznava, da je Turčija država strateškega pomena za EU; ugotavlja, da je Turčija vse bolj prisotna na področjih, na katerih ima EU ključne varnostne interese ter misije in operacije SVOP, in z obžalovanjem ugotavlja, da ima Turčija vlogo pri destabilizaciji nekaterih področij, ki vzbujajo zaskrbljenost EU in njenih sosed; opozarja na nezakonite dejavnosti Turčije, ki so v nasprotju z interesi EU v vzhodnem Sredozemlju in kršijo mednarodno pravo, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS); ponovno obsoja podpis memorandumov o soglasju med Turčijo in Libijo o celovitem varnostnem in vojaškem sodelovanju ter o razmejitvi morskih območij, ker se ti memorandumi nanašajo drug na drugega in pomenijo očitno kršitev mednarodnega prava, ustreznih resolucij Varnostnega sveta OZN in suverenih pravic držav članic EU; obžaluje, da Turčija spodkopava učinkovitost sankcij EU proti Rusiji, in jo ponovno poziva, naj se z njimi v celoti uskladi; poziva Turčijo, naj ne spodkopava misij in operacij SVOP EU; ponovno poziva Turčijo, naj izpolni svojo obveznost glede celovitega in nediskriminatornega izvajanja dodatnega protokola k sporazumu iz Ankare v zvezi z vsemi državami članicami, vključno z Republiko Ciper;

99.

obžaluje, da Turčija kljub prizadevanjem za umiritev razmer še naprej ohranja grožnjo s povodom za napoved vojne proti Grčiji in nezakonito zaseda severni del Republike Ciper; ostro obsoja nezakonite dejavnosti Turčije na Cipru, vključno s kršitvijo statusa varovalnega pasu, vse večjo militarizacijo zasedenih območij Republike Ciper, pa tudi njena prizadevanja za nadgradnjo separatistične entitete na zasedenem območju Cipra v nasprotju z mednarodnim pravom, pri čemer ugotavlja, da te dejavnosti ne vodijo k nadaljevanju pogajanj pod vodstvom OZN; obsoja dejstvo, da Turčija še naprej krši resoluciji Varnostnega sveta OZN 550(1984) in 789(1992), ki jo pozivata, naj območje Varoše preda njegovim zakonitim prebivalcem pod začasno upravo OZN, tako da podpre odprtje mesta Varoša za javnost; znova odločno poziva Turčijo, naj prekliče svoje nezakonite in enostranske ukrepe v Varoši; ponovno poziva Turčijo, naj umakne svoje vojake s Cipra;

100.

nujno poziva k nadaljevanju pogajanj o ponovni združitvi Cipra pod okriljem generalnega sekretarja OZN in ponovno potrjuje svojo brezpogojno podporo Cipru pri reševanju tega vprašanja; poziva Turčijo, naj sprejme pravično, celovito in izvedljivo rešitev tega vprašanja;

101.

pozdravlja razširjeno neformalno srečanje, ki ga je generalni sekretar OZN sklical 18. marca 2025 v Ženevi, da bi utrl pot nadaljevanju pogajanj o ciprskem vprašanju v dogovorjenem okviru OZN, ki je edini okvir, ki ga sprejemata EU in mednarodna skupnost, ter skladen s pravom, vrednotami in načeli EU; opozarja, da je ponovna združitev Cipra prednostna naloga EU, ki je pripravljena, da z vsemi orodji, ki jih ima na voljo, okrepi in prevzame dejavno vlogo pri podpiranju procesa pod vodstvom OZN; poziva Turčijo, naj konstruktivno sodeluje v pogajanjih in se dobroverno vrne k pogajalski mizi;

102.

poziva EU, naj odigra pomembno vlogo v Sredozemlju in postane varnostna akterka, ki bo sposobna zagotoviti stabilnost regije ter spoštovanje mednarodnega prava in Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS); glede tega pozdravlja imenovanje komisarke za Sredozemlje, ki bo delovala v skladu s smernicami in političnim vodstvom podpredsednice/visoke predstavnice; poudarja, da mora podpredsednica/visoka predstavnica po potrebi v sodelovanju s komisarko za Sredozemlje in v posvetovanju z državami članicami razviti dosledno varnostno strategijo za sredozemsko regijo in sosednje države, vključno s severno Afriko, Levantom in Sahelom; poziva k okrepljenemu sodelovanju s partnerskimi državami v Sredozemlju v boju proti ekstremizmu in terorizmu, nezakoniti trgovini z orožjem in trgovini z ljudmi;

103.

z zaskrbljenostjo ugotavlja kršitve temeljnih pravic migrantov v Libiji, kot je bilo poudarjeno v resoluciji Varnostnega sveta OZN 2755 (2024); poudarja, da je treba preučiti vlogo misij in operacij SVOP – EUBAM Libya in EUNAVFOR IRINI – pri učinkovitem boju proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi ter njihove dejavnosti v zvezi s potrebo po zaščiti temeljnih pravic migrantov;

104.

ugotavlja, da hiter razpad zločinskega režima Bašarja Al Asada v Siriji, ki ga je Kremelj podpiral od leta 2015, pomeni velik politični poraz za Vladimirja Putina ter ogroža strateško in vojaško prisotnost Rusije v Siriji; želi spomniti, da sta vojaški bazi Hmeimim in Tartus od leta 2015 ključni točki za prikaz ruske moči na Bližnjem vzhodu in v Afriki; ugotavlja tudi, da sta bili vojaški bazi Hmeimim in Tartus bistveni za dobavo in prevoz težkega orožja in opreme ruskim zasebnim vojaškim podjetjem, kot je skupina Wagner Group in njene operacije v Libiji, Maliju, Srednjeafriški republiki in Sudanu; poudarja, da bi izguba vojaških oporišč v Siriji lahko oslabila operativno zmogljivost Rusije in njen vpliv v Afriki; zato poziva EU in njene države članice, naj pozorno spremljajo razmere v Siriji, vezi z novim sirskim režimom pogojujejo s popolnim izstopom Rusije iz države in Rusiji preprečijo vzpostavitev novih vojaških oporišč drugje v regiji; v zvezi s tem priznava pomemben vpliv EU v zvezi s Sirijo v smislu političnega priznanja, omilitve sankcij, trgovinskih sporazumov in finančne podpore za obnovo, zaradi česar je EU alternativa Turčiji pri oblikovanju prihodnosti Sirije;

105.

izraža vse večjo zaskrbljenost in obsoja nenehne poskuse Rusije, da bi destabilizirala države v vzhodnem sosedstvu EU z uporabo tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, političnih umorov, groženj in ozemeljskih okupacij, da bi negativno vplivala na njihove evropske težnje in stabilnost; poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti EU za obrambo in razvoj demokratičnih družb, ki temeljijo na vrednotah, v državah v vzhodnem sosedstvu EU;

106.

ponovno potrjuje, da EU odločno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Moldavije znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter prizadevanja za uresničitev mirne, trajne in celovite rešitve pridnestrskega konflikta; ostro obsoja stalne in usklajene poskuse Rusije, proruskih oligarhov in lokalnih pooblaščencev, ki jih sponzorira Rusija, da bi destabilizirali Republiko Moldavijo, zasejali razkol z moldavsko družbo in jo preusmerili z evropske usmeritve s hibridnimi napadi, izkoriščanjem oskrbe z energijo kot orožja, dezinformacijami in uprizorjenimi protesti, pa tudi z grožnjami ali uporabo nasilja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je varnostno-obveščevalna služba Republike Moldavije poročala o doslej največji intenzivnosti delovanja Rusije, katerega cilj je Moldavijo vrniti v območje ruskega vpliva; poudarja, da je ta hibridna grožnja usmerjena v demokratične procese in spodkopava evropsko povezovanje, tudi s poglabljanjem radikalnih separatističnih teženj na jugu države, zlasti v avtonomni pokrajini Gagavziji, s propagando, manipuliranjem informacijskega prostora, poseganjem v volilni proces in subverzivnimi operacijami;

107.

ponovno poziva Rusijo, naj umakne svoje vojaške sile in opremo z ozemlja Republike Moldavije, pod mednarodnim nadzorom popolnoma uniči vse strelivo in opremo v skladišču v Cobasni in podpre mirno rešitev spora v Pridnestrju v skladu z načeli mednarodnega prava; poziva EU, naj poveča podporo Moldaviji v boju proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju, hibridnim grožnjam in kibernetskim napadom; poziva države članice, naj povečajo sredstva za evropski mirovni instrument, da bi okrepili obrambne zmogljivosti Moldavije;

108.

se zaveda, da je bila Gruzija leta 2008 prva tarča obsežne ruske vojaške agresije in poskusa, da se nasilno spremenijo meje suverene države v Evropi; poudarja, da Rusija od leta 2008 nadaljuje nezakonito zasedbo zasedenih gruzijskih regij in dejanski nadzor nad njimi; poudarja, da vojaška prisotnost Rusije in znatno kopičenjem vojaških sil v zasedenih regijah, njene nezakonite dejavnosti, nadaljnje dejavnosti razmejevanja vzdolž administrativne mejne črte in zlorabe človekovih pravic v Gruziji pomenijo resno tveganje za varnost te države in širši evropski varnostni okvir; ponovno poziva Rusijo, naj z ozemlja Gruzije umakne vse svoje vojaške sile in opremo;

109.

ostro obsoja rusko sestrelitev letala družbe Azerbaijan Airlines na letu 8243 dne 25. decembra 2024, v katerem je bilo ubitih 38 od 67 potnikov na krovu; poudarja, da to ponovno poudarja brutalno in sovražno naravo ruskega režima;

110.

poziva EU, naj se s svojimi pomembnimi instrumenti še naprej dejavno angažira in sprejema odločne ukrepe, s katerimi bi zagotovila, da bo Rusija izpolnjevala svoje obveznosti iz sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, ki ga je pomagala skleniti EU, zlasti obveznosti, da umakne vse svoje vojaške sile z zasedenih ozemelj Gruzije, omogoči uvedbo mednarodnih varnostnih mehanizmov v obeh gruzijskih regijah in neoviran dostop nadzorne misije EU do celotnega ozemlja Gruzije ter konstruktivno sodeluje v mednarodnih razpravah v Ženevi in v mehanizmih za preprečevanje incidentov in odziv nanje; poziva ESZD, naj pripravi celovito poročilo o kršitvah sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, jasno opredeli in sporoči določbe, ki jih Rusija še vedno ni izpolnila, ter predloži priporočila;

111.

pozdravlja nedavne novice o uspešnem zaključku pogajanj med Armenijo in Azerbajdžanom o celotnem besedilu osnutka sporazuma o miru in vzpostavitvi meddržavnih odnosov, izreka pohvalo Armeniji, ker je utrla pot finalizaciji besedila, in poziva azerbajdžansko vodstvo, naj v dobri veri podpiše in izvaja mirovni sporazum, kot je bil sklenjen v pogajanjih;

112.

obsoja Azerbajdžan zaradi njegovih nenehnih poskusov za spodkopavanje možnosti za mir v regiji in njegovih nenehnih groženj Armeniji; poziva EU in njene države članice, naj prekinejo vsakršno varnostno, tehnično ali finančno pomoč, ki jo zagotavljajo Azerbajdžanu, tudi prek različnih instrumentov EU, ki bi lahko prispevali k povečanju napadalnih zmogljivosti Azerbajdžana ali ogrozili varnost, ozemeljsko celovitost in suverenost Armenije;

113.

želi spomniti, da je minilo leto dni, odkar je Azerbajdžan zasegel Gorski Karabah, zaradi česar je bilo iz te regije prisilno razseljenih več kot 140 000 Armencev; obsoja, da nekatere države, ki niso članice EU, Azerbajdžanu zagotavljajo vojaško podporo in dobavljajo orožje; poudarja, da je Azerbajdžan kriv resnih kršitev človekovih pravic v Gorskem Karabahu; obsoja, da Azerbajdžan uničuje armensko kulturno dediščino v regiji; poziva k izpustitvi vseh 23 armenskih talcev, ki jih zadržuje Azerbajdžan, vključno z nekdanjimi dejanskimi uradniki Gorskega Karabaha in vojnimi ujetniki iz vojne leta 2020; poziva Svet, naj razmisli o uvedbi ciljno usmerjenih in individualnih sankcij proti odgovornim za kršitve premirja in za kršitve človekovih pravic v Gorskem Karabahu;

114.

pozdravlja odločitev o sprejetju prvega ukrepa pomoči v okviru evropskega mirovnega instrumenta v podporo armenskim oboroženim silam, saj bi s tem okrepili odpornost Armenije v okviru zagotavljanja varnosti, neodvisnosti in suverenosti; poziva k nadaljnji krepitvi sodelovanja med Armenijo in EU na področju varnosti in obrambe, zlasti na področju odstranjevanja min, tudi z uporabo evropskega mirovnega instrumenta, ob upoštevanju ponovnega razmisleka Armenije o njenem članstvu v Organizaciji pogodbe o kolektivni varnosti; pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejelo več držav članic v podporo vojaški obrambi Armenije, in poziva preostale države članice, naj razmislijo o podobnih pobudah;

115.

poudarja, da bi morala EU po različnih državnih udarih v regiji nujno pregledati svojo regionalno strategijo za Sahel; močno obžaluje prisilni odhod francoskih vojakov in mirovnih sil OZN iz regije ter obsoja prisotnost zasebnih vojaških podjetij in posrednikov, ki jih podpirajo države, kot je Afriška enota (nekdanja skupina Wagner Group); poudarja, da so ta zasebna vojaška podjetja destabilizirala Sahel in podprla različne represivne režime, da bi okrepila ruski vpliv v Afriki; poudarja, da Rusija vojaškim režimom v Sahelu dobavlja orožje; ugotavlja tudi, da so v regiji vse bolj prisotni tudi drugi akterji, kot je Turčija; poziva posebnega predstavnika EU za Sahel in države članice, naj ohranijo diplomatsko sodelovanje in še naprej podpirajo civilno družbo ter porabo za razvojno in humanitarno pomoč;

116.

je zaskrbljen zaradi neusklajenega odziva EU na krize na območju Velikih jezer ter poziva Svet, naj ponovno oceni svojo prenovljeno strategijo EU za območje Velikih jezer, sprejeto 20. februarja 2023; se zaveda pomena resnične zavezanosti EU miru v tej regiji; je zaskrbljen zaradi vloge, ki jo ima Ruanda na vzhodu Demokratične republike Kongo, in poziva EU, naj uvede pogoje za kakršno koli vojaško podporo Ruandi; odločno obsoja, da je skupina M23 zasedla ozemlja na vzhodu Demokratične republike Kongo, vključno z regionalnima središčema Gomo in Bukavu, kar je neposredno povzročilo smrt približno 3 000 civilistov; obsoja, da uporniki skupine M23 kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost vzhodne Demokratične republike Kongo; je močno zaskrbljen zaradi humanitarnih razmer milijonov razseljenih oseb na tem območju in zaradi uporabe posilstev kot strateškega vojnega orožja; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj sprejme jasne ukrepe v skladu s strategijo EU za območje Velikih jezer, da bi povrnili stabilnost v tej regiji, in naj sodeluje z misijo OZN za stabilizacijo Demokratične republike Kongo (MONUSCO) za zaščito civilistov na vzhodu te države; poziva ruandsko vlado, naj umakne svoje vojake z ozemlja Demokratične republike Kongo in preneha sodelovati z uporniki skupine M23, vključno z dobavo orožja ter zagotavljanjem vojakov in logistične podpore; poziva EU, naj prekine memorandum o soglasju na področju surovin in vse vojaško sodelovanje z Ruando, tudi prek evropskega mirovnega instrumenta ali katerega koli drugega mehanizma, dokler Ruanda ne bo prenehala nezakonito podpirati oboroženih skupin in bo v celoti spoštovala suverenost in ozemeljsko celovitost Demokratične republike Kongo; prav tako poziva Demokratično republiko Kongo, naj preneha sodelovati z uporniškimi skupinami v regiji; podpira luandski in nairobijski mirovnemu procesu, da bi dosegli politično rešitev konflikta z diplomatskimi sredstvi, in poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj nadaljuje diplomatske stike s stranmi v konfliktu in drugimi stranmi v regiji ter poveča pritisk na strani, da bi ponovno začeli mirovna pogajanja, tudi z odložitvijo varnostnih in obrambnih posvetovanj EU z Ruando ter sprejetjem sankcij, odvisno od razmer na terenu in napredka, doseženega v regionalnih postopkih mediacije, ki so v teku;

117.

izraža razočaranje nad prekinitvijo dejavnosti Agencije Združenih držav za mednarodni razvoj (USAID) in poudarja, da to znatno povečuje varnostne in obrambne izzive, saj so bile tako omejene kritične naložbe v odpornost, prilagajanje, preprečevanje konfliktov in izgradnjo miru, zato poziva EU in njene mednarodne partnerje, naj poskrbijo, da naši nasprotniki ne bodo izkoristili praznine, ki je nastala s tem, in sicer tako, da strateško razmislijo, kako prevzeti nekatere programe, ki so zaradi ukrepov vlade ZDA ostali brez financiranja;

118.

je zaskrbljen zaradi omejene vloge, ki jo ima EU na Afriškem rogu, medtem ko se povečuje vključenost drugih tujih akterjev; poziva k pregledu strategije EU v regiji, da bi dosegli cilje EU glede spodbujanja miru, stabilnosti ter vključujočega in trajnostnega gospodarskega razvoja v regiji; poziva Svet, Komisijo in ESZD, naj razmislijo o tem, kako najbolje uporabiti misije in operacije SVOP, napotene v regiji, za doseganje teh ciljev in okrepitev dejavnosti EU;

119.

priznava, da ima arktična regija velik strateški in geopolitični pomen zaradi nastajajočih pomorskih poti, bogatih naravnih virov in priložnosti za gospodarski razvoj, nastalih zaradi globalnega segrevanja, a postaja tudi vse bolj vprašljiva; je zaskrbljen zaradi vse večje militarizacije in konkurence na področju virov, ki jo povzročajo ruske in kitajske dejavnosti v regiji; ostro obsoja večkratne izjave predsednika ZDA o njegovem cilju, da ZDA prevzamejo Grenlandijo;

120.

poudarja, da je pomembno ohranjati varnost, stabilnost in sodelovanje na Arktiki; meni, da mora regija ostati varna pred vojaškimi napetostmi in izkoriščanjem naravnih virov in da je treba spoštovati pravice domorodnih ljudstev; ponovno poudarja, da je treba arktično politiko Unije vključiti v SVOP ter okrepiti zmogljivosti za odvračanje in obrambo v tesnem usklajevanju z Natom; poudarja, da je sodelovanje med EU in Natom bistveno za izravnavo vse večjega vpliva Rusije in Kitajske v regiji; poziva k redni obravnavi vprašanj, ki se nanašajo na Arktiko, na sejah Političnega in varnostnega odbora ter Sveta;

121.

poudarja nesorazmerne in edinstvene posledice oboroženih spopadov na ženske in dekleta, zlasti v smislu spolnega nasilja, povezanega s konflikti; poudarja, da je treba v oboroženih spopadih nujno zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo in dostopnost do njega, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami; poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da bodo oboroženi konflikti obravnavani ob upoštevanju vidika spola;

122.

opozarja, da so vključevanje vidikov enakosti spolov v zunanje odnose in njihova operacionalizacija ter izvajanje agende za ženske, mir in varnost v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta OZN dolgoletne prednostne naloge EU; v zvezi s tem želi spomniti na pomen krepitve udeležbe žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov, mirovnih pogajanjih, vzpostavljanju in ohranjanju miru, humanitarnih ukrepih in pokonfliktni obnovi;

123.

poudarja, da vključevanje vidika spola v vse zunanje in notranje dejavnosti SVOP prispeva k izboljšanju operativne učinkovitosti SVOP in je gonilo verodostojnosti EU kot zagovornika enakosti spolov po vsem svetu; zato vztraja, da je pomembno izpolniti vse zaveze, ki jih je sprejela EU, vključno s tistimi iz akcijskega načrta EU za enakost spolov III (2020–2024) in strateškega kompasa; vztraja tudi, da se v okviru posodobitve Strateškega kompasa predlagajo nadaljnji ukrepi za zagotovitev enakosti spolov ter polne in smiselne udeležbe žensk v SVOP, zlasti v vojaških misijah;

124.

pozdravlja vključitev vidikov spola in človekovih pravic ter imenovanje svetovalcev za enakost spolov v vseh misijah in operacijah SVOP ter vzpostavitev mreže kontaktnih točk za enakost spolov; poziva, naj se novi pakt o civilnih vidikih SVOP uporabi za prizadevanja za polno udeležbo žensk v civilnih misijah SVOP;

125.

poudarja pomen jasnih in dosegljivih ciljev, odprtosti do stališč in lastne odgovornosti države gostiteljice ter opreme in potrebnih finančnih, logističnih in človeških virov za vsako od misij in operacij SVOP; poudarja tudi poslabšanje varnostnega okolja, v katerem so prisotne številne misije SVOP; poziva k izboljšanju upravljanja ocenjevanja in nadzora misij in operacij SVOP; ponovno poziva k celovitim ocenam misij in operacij SVOP, zlasti realističnosti njihovih mandatov v zvezi z dodeljenimi viri in opremo, njihovim upravljanjem, metodami zaposlovanja osebja in usklajevanjem profilov s potrebnimi veščinami, preglednostjo razpisov za zbiranje ponudb, dejavnostmi in pridobljenimi rezultati, pridobljenimi izkušnjami v zvezi z dobrimi praksami in težavami; poudarja zlasti, da je treba za vse misije in operacije predvideti določbe o prenehanju veljavnosti, da se po potrebi lahko odpovejo na trajnostni način; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj učinkovito načrtujejo misije in operacije SVOP, tudi s trdnimi, k rezultatom usmerjenimi, prožnimi in modularnimi mandati, da bi se prilagodili spreminjajočim se varnostnim razmeram in potrebam držav gostiteljic ter ohranili trdni partnerstvo z gostiteljskimi vladami, civilno družbo in lokalnim prebivalstvom, pri tem pa vzpostavili potrebne pogoje za misije in operacije, da bi dolgoročno dosegle svoje cilje; poziva države članice, naj z novim paktom o civilnih vidikih SVOP okrepijo svojo strateško vizijo civilnega kriznega upravljanja, tako da pojasnijo vlogo, učinkovitost in dodano vrednost civilne SVOP ter opredelijo skupno raven ambicij za civilno krizno upravljanje; poziva tudi, naj se krepijo sinergije in dopolnjevanje med civilno in vojaško razsežnostjo SVOP; poziva Komisijo in ESZD, naj skupaj z državami članicami razvijeta strukturiran in reden proces razvoja civilnih zmogljivosti, da bi ocenili razpoložljivost potreb držav članic po zmogljivostih, oblikovali zahteve, izvedli analizo vrzeli in redno pregledovali napredek; meni, da je treba vzpostaviti trdno politiko glede opreme in storitev, ki jih potrebujejo partnerske države, v katerih potekajo civilne misije SVOP;

126.

obžaluje, da se je proračun SZVP za civilne misije SVOP od večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 do večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 le nekoliko povečal, število misij ter njihovih nalog in stroškov pa se je povečalo; poziva k znatnemu povečanju sredstev za proračun SZVP, hkrati pa poskrbijo za učinkovito porabo sredstev, dodeljenih civilnim misijam SVOP, da se bodo lahko učinkovito odzivale na krizne razmere in nepredvidene dogodke; poziva k vzpostavitvi namenske proračunske vrstice ali „civilnega podpornega instrumenta“, da se partnerskim državam zagotovijo potrebna oprema in storitve za izboljšanje njihovih civilnih zmogljivosti;

127.

ponovno poziva ESZD, naj konkretno ukrepa za podporo misijam in operacijam SVOP, ki se borijo proti kibernetskim in hibridnim napadom ter tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju, v državah, v katerih se izvajajo misije in operacije SVOP, zlasti na Zahodnem Balkanu in v državah vzhodnega partnerstva; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju evropskega demokratičnega ščita upošteva misije in operacije SVOP, da bi preprečila grožnje, ki so namenjene diskreditaciji zunanjega delovanja EU, in zaščitila osebje EU, napoteno v tujino; vztraja, da je treba graditi na izkušnjah, pridobljenih v različnih misijah in operacijah CSDP, ter sodelovati z misijami in operacijami držav članic, da bi bolje obveščali o grožnjah in jih prepoznali, da bi jih po potrebi pravočasno preprečili ali se nanje odzvali; poziva k boljšim zmogljivostim za odzivanje, strateškemu komuniciranju in boljšemu ozaveščanju na področjih napotitve – z uporabo ustreznih lokalnih jezikov –, da bi lokalno prebivalstvo bolje obveščali o motivih, koristih in vlogah misij in operacij CSDP v njihovih regijah ter jih obveščali o posledicah zanašanja na podporo drugih akterjev, ki si prizadevajo za njihovo destabilizacijo, zlasti Rusije in Kitajske; prav tako poziva Komisijo in ESZD, naj povečata prepoznavnost misij in operacij SVOP v državah vzhodnega partnerstva, tako da jih vključita v svoja politična sporočila, omogočita javni dostop do dokumentov in sodelujeta z mednarodnimi mediji; poziva Komisijo in ESZD, naj prilagodita svetovalne mandate misij in operacij SVOP, da bodo vključevali specializirano usposabljanje za boj proti dejavnostim hibridnega vojskovanja, kibernetsko vojskovanje in analizo obveščevalnih podatkov iz javnih virov (OSINT); poziva ESZD, naj v boju proti operacijam tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja na terenu krepi sodelovanje in usklajevanje z drugimi misijami in operacijami podobno mislečih partnerjev in organizacij, vključno z operacijami OZN za ohranjanje miru;

128.

poudarja, da lahko korupcija na območjih operacij negativno vpliva na misije in operacije SVOP ter jih izpostavi škodi ugledu, tratenju virov ter poveča slabo upravljanje in nepravilnosti, tudi s povečanjem lokalne ravni podkupovanja, goljufij, izsiljevanja in nepotizma; poziva k izvajanju strategij za preprečevanje korupcije in boj proti njej, razvoju protikorupcijskega strokovnega znanja ter okrepitvi prizadevanj za zmanjšanje tveganj korupcije v sedanjih in prihodnjih misijah in operacijah SVOP;

129.

poziva Svet in ESZD, naj varstvo kulturne dediščine vključita v svoje misije in operacije SVOP, da bi lokalnim partnerjem zagotovila pomoč in izobraževanje za obravnavo varnostnih izzivov, povezanih z ohranitvijo in varstvom kulturne dediščine; ugotavlja, da bi vključitev varstva kulturne dediščine in medkulturnega dialoga v mandate misij koristila procesu reševanja konfliktov in sprave;

130.

poudarja, da je treba podaljšati mandat misij in operacij SVOP, napotenih v sosednje vzhodnoevropske države, kjer večje varnostne grožnje upravičujejo okrepljeno prisotnost EU; spodbuja vse države članice, naj za te misije in operacije napotijo osebje; spodbuja tudi večje sodelovanje tretjih držav v teh misijah, zlasti iz tretjih držav, ki so uspešno gostile zaključene misije SVOP; poziva države članice, naj po potrebi in v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi preučijo, kako bi bilo mogoče vzpostaviti nove misije SVOP v državah kandidatkah za EU; poziva ESZD, naj zagotovi, da bo podpora misij SVOP za reforme varnostnega sektorja vključevala usposabljanje ministrskih uradnikov; poziva ESZD in Evropsko akademijo za varnost in obrambo, naj pomagata razviti strokovno znanje civilnega in obrambnega osebja, ki podpira misije in operacije SVOP in je zanje napoteno; se zaveda priložnosti za tretje države, ki gostijo misije in operacije SVOP, da EU pomagajo doseči cilje SVOP in dokažejo, da so sposobne zagotavljati varnost drugim s sodelovanjem v misijah in operacijah SVOP zunaj območja;

131.

pozdravlja, da je Varnostni svet OZN podaljšal mandat vojaške operacije Evropske unije v Bosni in Hercegovini (BiH) (EUFOR Althea) po letu 2025 kot uveljavljene in dokazane mirovne misije, ki je znatno prispevala k stabilnosti države in regije; pozdravlja tudi pozitiven odziv misije na prošnjo agencije za civilno zaščito ministrstva BiH za varnost, ki nacionalnim organom nudi pomoč pri obravnavanju posledic nedavnih poplav; meni, da to podaljšanje odraža skupno zavezanost vseh političnih spektrov v BiH k ohranjanju miru in varnosti v sodelovanju z EU; pozdravlja prihod rezervnih sil EUFOR Althea v BiH sredi marca in ponovno poziva vse akterje v države, naj se vzdržijo kakršnih koli političnih groženj in drugih potencialno škodljivih dejanj, spoštujejo ustavo države in si prizadevajo za to, da se BiH zagotovi njena pot vključevanja v EU; pozdravlja stalno prisotnost kosovskih sil (KFOR) in misije EU za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX) in izreka pohvalo vlogi, ki jo ima pri krepitvi varnosti in stabilnosti; poziva vse vpletene strani, naj spoštujejo zahteve mednarodnega prava, ne poskušajo destabilizirati severne regije Kosova in takšne poskuse preprečujejo; poziva jih, naj sodelujejo v strukturiranem dialogu, pri katerem posreduje EU; najostreje obsoja teroristični napad srbskih paravojaških sil na kosovsko policijo in strahoten teroristični napad na kritično infrastrukturo blizu mesta Zubin Potok na severu Kosova; poudarja, da morajo storilci teh obžalovanja vrednih terorističnih napadov nemudoma odgovarjati za svoja dejanja in biti kazensko preganjani; poziva h krepitvi operacij EUFOR Althea in KFOR z dodatnimi sredstvi;

132.

pozdravlja ustanovitev in delovanje partnerske misije EU v Moldaviji (EUPM Moldova), ki je prispevala h krepitvi struktur kriznega upravljanja v državi in krepitvi njene odpornosti proti kibernetskim in hibridnim grožnjam ter boju proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju; poziva, naj se mandat misije podaljša po maju 2025, naj se oceni ustreznost njenih sredstev, metod in virov glede na cilje misije ter naj se glede na ugotovitve ocene prilagodijo njeni viri, da bi se povečala njena učinkovitost; priznava pomembno vlogo, ki jo ima misija Evropske unije za pomoč na meji med Moldavijo in Ukrajino (EUBAM) pri ponovnem odprtju železniškega tovornega prometa prek Pridnestrja in preprečevanju številnih tihotapskih operacij; spodbuja EUBAM, naj prek svoje delovne skupine za orožje, skupnih operacij ORIO II in pobud EU 4 za varnost meja razširi svoje sodelovanje z več mednarodnimi organizacijami, tudi z Europolom, Frontexom in OVSE;

133.

pozdravlja vlogo nadzorne misije EU (EUMM) v Gruziji pri spremljanju razmer na upravni meji Abhaza in Južne Osetije; obsoja, da so varnostni akterji začasno pridržali pripadnike misije EUMM med rutinsko patruljo vzdolž abhazijske mejne črte; izraža globoko zaskrbljenost zaradi vseh ukrepov, ki ovirajo ukrepe EUMM in katerih cilj je spodkopavanje prizadevanj za gradnjo zaupanja; poziva Svet in ESZD, naj pozorno spremljata razmere, spodbujata neoviran dostop misije EUMM do gruzijskih ozemelj, ki jih zaseda Rusija v skladu z mandatom misije, podpreta podaljšanje njenega mandata in okrepita njene zmogljivosti, da bi ustrezno obravnavala varnostne in humanitarne potrebe lokalnega prebivalstva na območjih, ki so jih prizadeli konflikti;

134.

pozdravlja in odločno podpira dejavnosti civilne misije Evropske unije v Armeniji (EUMA) v okviru SVOP, ki prispeva k povečanju varnosti v regiji z znatnim zmanjšanjem števila incidentov na konfliktnih in obmejnih območjih, gradnjo zaupanja in zmanjšanjem ravni tveganja za prebivalstvo, ki živi na teh območjih; pozdravlja pomoč Armenije pri dejavnostih misije EUMA na njenem ozemlju; izreka pohvalo Svetu za odločitev o povečanju zmogljivosti misije in števila napotenih opazovalcev ter podaljšanju časovnega okvira napotitve, ter poziva k nadaljnji širitvi in večji prisotnosti v regiji, da bi ustvarili okolje, ki bo spodbudno za prizadevanja za normalizacijo razmer med Armenijo in Azerbajdžanom, ki jih podpira EU; poziva Azerbajdžan, naj dovoli opazovalce EU tudi na svoji strani meje; obsoja azerbajdžanske grožnje in negativni diskurz Rusije proti misiji EUMA;

135.

meni, da lahko imata civilni misiji EU v okviru SVOP – policijska misija Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS) in misija pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EUBAM Rafah) – pomembno vlogo pri podpiranju palestinskih prizadevanj za vzpostavljanje države; podpira okrepljeno vlogo EUPOL COPPS in EUBAM Rafah, v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 21. in 22. marca 2024 in na podlagi načela rešitve dveh držav in sposobnosti preživetja prihodnje palestinske države, da bi sodelovali pri omogočanju dostave humanitarne pomoči Gazi, povečali učinkovitost palestinske oblasti na Zahodnem bregu in se pripravili na njeno vrnitev v Gazo; zlasti poudarja, da je treba ustvariti potrebne pogoje za popolno ponovno vzpostavitev misije EUBAM Rafah, da bo lahko delovala kot nevtralna tretja stran na mejnem prehodu Rafa, in sicer v sodelovanju s Palestinsko oblastjo ter izraelskimi in egiptovskimi oblastmi; pričakuje, da bo okrepitev obsega in mandatov misij EUPOL COPPS in EUBAM Rafah na terenu vključena med ključne prednostne naloge prihodnje strategije EU za Bližnji vzhod; pozdravlja sklep Sveta o podaljšanju mandata obeh misij do 30. junija 2025;

136.

je seznanjen, da so se leta 2024 končali mandati misij EUTM Mali in EUMPM v Nigru ter misije osebja EUCAP Sahel Niger na terenu, misija EU za krepitev zmogljivosti v Sahelu in Maliju (EUCAP) Sahel Mali in regionalna svetovalno-usklajevalna enota EU (EU RACC) za Sahel pa še potekata; se zaveda, da različne mednarodne misije niso uspele doseči svojega cilja stabilizacije regije in njenih krhkih demokracij ali zagotavljanja miru v regiji; je zaskrbljen zaradi neuspeha strategije EU za Sahel na področju varnosti in obrambe; izraža globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja varnostnih razmer, nenehnega propadanja držav in ponovnega izbruha terorizma na območju Sahela; je seznanjen z vzpostavitvijo nove vrste hibridne civilno-vojaške pobude Evropske unije na področju varnosti in obrambe v Gvinejskem zalivu (EUSDI Gvinejski zaliv), ki je bila ustanovljena avgusta 2023 in katere cilj je okrepiti varnostne in obrambne sile Slonokoščene obale, Gane, Toga in Benina za izboljšanje stabilnosti in odpornosti njihovih severnih obmejnih območij; poziva ESZD in države članice, naj temeljito preučijo mandat vseh misij SVOP v Afriki, da postavijo dosegljive cilje in mejnike za vsako misijo glede na sedanje politične razmere ter preverijo, ali bi bilo mogoče te misije spremeniti, da bi bolj učinkovito služile novi revidirani večdimenzionalni strategiji EU za Afriko in Sahel v okviru njenega celostnega pristopa; v zvezi s tem poziva k prednostnemu pregledu mandata in virov EUCAP Sahel Mali in RACC EU za Sahel, pri čemer je treba predlagati njihove spremembe in po potrebi razmisliti o njunem prenehanju;

137.

pozdravlja, da je bila februarja 2024 v odgovor na hutijevske napade na mednarodne ladje v Rdečem morju vzpostavljena operacija EUNAVFOR ASPIDES kot vojaška operacija EU, da bi prispevala k zaščiti svobode plovbe in varovanju pomorske varnosti, zlasti za trgovska in komercialna plovila v Rdečem morju, Indijskem oceanu in Perzijskem zalivu; poziva države članice, naj povečajo zmogljivosti operacije EUNAVFOR ASPIDES in razmislijo o njeni združitvi z vojaško operacijo EU ATALANTA, kot je bilo prvotno predvideno, da bi povečali učinkovitost obeh operacij;

138.

poudarja, da je treba okrepiti izmenjavo obveščevalnih podatkov in informacij med državami članicami in institucijami EU, vključno s Parlamentom, da bi se borili proti tujemu vmešavanju, izboljšali situacijsko zavedanje, bolje predvideli grožnje kolektivni varnosti in se jim zoperstavili ter opredelili skupne smernice za ukrepe v okviru SVOP, zlasti na področju kriznega upravljanja;

139.

poudarja, da mora EU glede na vse večje geopolitične izzive in krize po vsem svetu v celoti uporabiti potrebne neposredne informacije o svetovnih vprašanjih, ki se pojavljajo zunaj njenih meja; izreka pohvalo prizadevanjem Obveščevalnega in situacijskega centra EU (EU INTCEN) in obveščevalnega direktorata Vojaškega štaba EU, ki sodelujeta v okviru Enotne zmogljivosti za analizo obveščevalnih podatkov (SIAC), pa tudi Satelitskega centra Evropske unije (Satcen) za pripravo ocen obveščevalnih podatkov iz vseh virov; poziva države članice EU, naj se s povečanjem človeških in finančnih virov ter zmogljivosti in informacijske varnosti okrepijo EU INTCEN, SIAC, center ESZD za krizno odzivanje in Satcen; poziva te centre, naj pod pogojem, da imajo ustrezne določbe o informacijski varnosti, upoštevajo izkušnje iz vloge Nata pri omogočanju javno-zasebne izmenjave obveščevalnih podatkov o kibernetskih grožnjah in to uporabljajo na svojem področju, s čimer bi državam članicam zagotovili dodano vrednost;

140.

poziva države članice, naj uporabijo EU INTCEN kot uspešen organ za izmenjavo obveščevalnih podatkov, da bi varno izmenjavale obveščevalne podatke, oblikovale skupno strateško in varnostno kulturo ter zagotavljale strateške informacije; poudarja, da bi moral biti EU INTCEN na podlagi zbranih obveščevalnih podatkov še naprej vključen v ocene ogroženosti, ki jih izvajajo institucije EU, pa tudi v dodeljevanje digitalnih operacij in izogibanja sankcijam; ponavlja svoj poziv k spodbujanju vzpostavitve sistema rednega in stalnega pretoka obveščevalnih podatkov o zunanjih in varnostnih vprašanjih, ki se pojavljajo zunaj Unije, iz držav članic k ESZD ter med državami članicami EU; poudarja pomen varnih komunikacij in visoke ravni informacijske varnosti za zanesljive obveščevalne podatke in poziva k prizadevanjem za okrepitev in racionalizacijo varnostnih pravil in predpisov na tem področju, če želimo občutljive informacije ter infrastrukturne in komunikacijske sisteme učinkoviteje zavarovati pred tujimi vmešavanji in napadi;

141.

poziva k rednim skupnim ocenam groženj s prispevki obveščevalnih služb držav članic, da bi zagotovili informacije organom odločanja v okviru SVOP, in ponovno poziva k napotitvi zmogljivosti za zbiranje obveščevalnih podatkov v vse misije in operacije SVOP, ki bi zagotavljale informacije EU INTCEN, Vojaškemu štabu EU, MPCC in CPCC;

142.

izraža resno zaskrbljenost zaradi vse večjih varnostnih izzivov, ki jih predstavljajo kibernetski in hibridni napadi ter tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, katerih cilj je med drugim spodkopavanje stabilnosti demokratičnih družb EU, zlasti na ozemljih EU daleč od matične države, zavezništev držav članic EU ter spodbujanje polarizacije, zlasti pred volitvami; poudarja, da so države članice, zlasti tiste na vzhodni zunanji meji EU, izpostavljene takemu sovražnemu vplivu Rusije in Belorusije; pozdravlja uveljavljeno institucionalno sodelovanje na upravni ravni med Komisijo, ESZD in Parlamentom med preteklo kampanjo za evropske volitve, da bi se preprečila množična uporaba tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja s strani zlonamernih tretjih držav in nedržavnih akterjev; poziva Komisijo, ESZD in Parlament, naj okrepijo svoje zmogljivosti za povečanje odpornosti proti hibridnim napadom in tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju; v zvezi s tem opozarja na nedavno odločitev romunskega ustavnega sodišča, da po poročilih o množičnih hibridnih napadih Rusije, zlasti prek družbenih medijev, razveljavi prvi krog predsedniških volitev; prav tako poziva upravi ESZD in Parlamenta, naj tesno sodelujeta z zasebnim sektorjem, civilno družbo ter akademsko in znanstveno skupnostjo v boju proti zlonamernim kampanjam vplivanja in hibridnim grožnjam, tudi uporabi novih tehnologij kot orožja;

143.

podpira obljubljeno vzpostavitev evropskega ščita za demokracijo in ponovno poziva države članice, Komisijo in ESZD, naj razmislijo o oblikovanju neodvisne strukture, ki bo imela dovolj virov in nalogo, da prepoznava, analizira in beleži grožnje FIMI proti EU kot celoti, odkriva zavajajoče spletne vsebine, jim sledi in zahteva njihovo odstranitev, da bi povečali izmenjave situacijskega zavedanja in obveščevalnih podatkov o grožnjah ter razvili zmogljivosti za ugotavljanje izvora FIMI ter protiukrepe za to; meni, da bi ta struktura služila kot referenčna točka in specializirano zbirališče znanja, da bi se olajšala in spodbujala operativna izmenjava med organi držav članic in institucijami EU; poudarja, da bi bilo treba v okviru nove strukture pojasniti in okrepiti vlogo oddelka ESZD za strateško komuniciranje in njegovih projektnih skupin kot strateškega organa diplomatske službe EU ter hkrati poskrbeti, da se njihove dejavnosti ne bi prekrivale; poudarja svojo odločitev o ustanovitvi posebnega odbora za ščit EU za demokracijo v Evropskem parlamentu in meni, da je to pomemben način za utrditev evropskih prizadevanj na tem področju;

144.

poudarja, kako pomembno je okrepiti prizadevanja za boj proti dezinformacijam, ki jih spodbujajo tuji akterji, da bi spodkopali verodostojnost EU, zlasti v državah kandidatkah za EU ali sosednjih državah in regijah, kjer potekajo misije v okviru SVOP; poudarja, da je treba znatno okrepiti usklajevanje med ESZD in ustreznimi agencijami EU, tudi Agencijo EU za kibernetsko varnost z ustreznimi organi na ravni držav članic, da bi razvili skladne in učinkovite strategije proti FIMI; v zvezi s tem poudarja potrebo po strateškem in preventivnem komuniciranju ter poziva vse institucije EU, naj tesno sodelujejo z ESZD, da bi okrepili prepoznavnost, pozitivno dojemanje in legitimnost zunanjega delovanja EU;

145.

meni, da bodo hibridne grožnje v prihodnjih letih povezane z informacijskim vojskovanjem, hitrimi premiki sil, množičnim kibernetskim vojskovanjem ter nastajajočimi in prelomnimi tehnologijami od morskega dna do vesolja z uvedbo naprednih zračnih in vesoljskih nadzornih in napadalnih sistemov, vse to pa bodo po možnosti omogočili umetna inteligenca, kvantno računalništvo, vse pametnejše tehnologije rojev dronov, napadalne kibernetske zmogljivosti, hiperzvočni raketni sistemi, nanotehnologije in biološko vojskovanje; priznava zlasti vse večjo vlogo umetne inteligence v hibridnem vojskovanju in njeno potencialno uporabo pri spodkopavanju demokratičnih institucij, širjenju dezinformacij, onemogočanju kritične infrastrukture in vplivanju na javno mnenje z avtomatiziranimi in podatkovno vodenimi operacijami;

146.

poziva k strateškim, proaktivnim in usklajenim ukrepom na ravni EU za preprečevanje hibridnih groženj ter krepitev varnosti in celovitosti kritične infrastrukture v EU, zmanjševanje tveganj in spodbujanje tehnološke prednosti EU v kritičnih sektorjih, vključno z ukrepi za omejitev ali izključitev dobaviteljev z visokim tveganjem; v zvezi s tem poudarja pomen projekta PESCO, katerega cilj je podpreti koordinacijski center za kibernetsko in informacijsko področje (CIDCC), da bi olajšali načrtovanje in izvajanje misij in operacij EU s kibernetskimi in informacijskimi zmogljivostmi ter okrepili splošno odpornost EU na tem področju; zato poziva k njegovemu stalnemu vključevanju v SVOP;

147.

obsoja nenehna zlonamerna dejanja Rusije in Belorusije, katerih cilj je destabilizacija EU, saj migrante silijo k prisilnemu vstopu v države EU, kar je hibridni napad; poziva EU, naj pregleda in posodobi svoje politike za krepitev svojih zunanjih meja, tudi s financiranjem fizičnih preprek, da bi okrepila varnost Unije kot celote;

148.

pozdravlja akt o kibernetski solidarnosti (29) in njegov pomen za zmogljivosti kibernetske obrambe držav članic; podpira spodbujanje platform za izmenjavo in analizo informacij ter poziva, naj se to razširi na zagotavljanje obveščevalnih podatkov o grožnjah ali ranljivostih z vključitvijo čezmejnih centrov za varnostne operacije; poziva k jasnejšemu načrtu financiranja, v katerem bo opredeljen znesek sredstev za izvajanje tega akta;

149.

je zaskrbljen zaradi zamude številnih držav članic pri izvajanju direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (direktiva NIS 2) (30) in poziva k hitremu izvajanju, da bi zaščitili evropsko kritično infrastrukturo; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj bolje uskladi nabor orodij za kibernetske in hibridne sankcije ter sankcije proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter jih dejavneje uporablja, hkrati pa preuči, kako bi bilo mogoče izvajati sektorske sankcije;

150.

pozdravlja ugotovitve in priporočila iz Draghijevega poročila o prihodnosti evropske konkurenčnosti, ki države članice spodbujajo k posodobitvi pravil o upravljanju in naložbah na področju vesolja, zlasti na področjih, povezanih z obrambo; poziva Komisijo in države članice, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru ustrezno vlagajo v to področje in naj tudi razmislijo o drugem instrumentu financiranja; zlasti poudarja, da je treba pri načrtovanju novega večletnega finančnega okvira še naprej razvijati evropski vesoljski program glede na močne povezave med vesoljskim sektorjem ter obrambo in varnostjo; poudarja, da je treba izboljšati sodelovanje med Komisijo in Evropsko vesoljsko agencijo, da bi preprečili podvajanje prizadevanj in zagotovili učinkovitejšo rabo virov; poziva k spodbujanju čezatlantskega sodelovanja in sinergij z Natom, da bi zagotovili učinkovito usklajevanje pri razvoju vesoljskih in obrambnih zmogljivosti;

151.

poudarja, da imata sedanja stebra vesoljskega programa EU – globalni satelitski navigacijski program Galileo in program Copernicus za opazovanje Zemlje – pri razvoju vesoljskih aplikacij in storitev nedvomno potencial za dvojno rabo; poudarja, kako pomembno je, da se kot tretji steber vesoljskega programa EU vzpostavi satelitska konstelacija IRIS2, ki bo EU in njenim državam članicam zagotavljala varne komunikacijske storitve, pa tudi širokopasovno povezljivost za evropske državljane, zasebna podjetja in vladne organe; priporoča, naj se Tajvanu in Ukrajini odobri dostop do satelitske konstelacije IRIS2; poudarja, da so za povečanje strateške avtonomije in odpornosti EU poleg satelitskih komunikacij bistveni tudi sektorji, kot so določanje položaja, navigacija, določanje točnega časa in opazovanje Zemlje; poudarja, da razvoj teh zmogljivosti neposredno prispeva k učinkovitemu odzivanju na krize in zaščiti kritične infrastrukture; zato poziva k razmisleku o novih vesoljskih programih EU, ki bodo EU omogočili, da okrepi svojo strateško avtonomijo in status svetovne vesoljske sile;

152.

priznava, da zmogljivosti nosilnih raket in satelitske komunikacije v EU niso ustrezne; poudarja, da je strateško pomembno doseči napredek in povečati te zmogljivosti, da bi EU lahko učinkovito podpirala države članice ter misije in operacije SVOP, hkrati pa ohranila svojo odporno in avtonomno držo; poudarja, da je razvoj rešitev na tem področju pod vodstvom EU bistvenega pomena za zaščito kritične infrastrukture ter za zagotovitev varne in konkurenčne prisotnosti v vesoljskem sektorju;

153.

poziva države članice, naj obravnavajo vse večjo grožnjo oboroževanja v vesolju, zlasti glede na nedavna poročila o napredku Rusije na področju vesoljskega jedrskega orožja, ki bi pomenil očitno kršitev pogodbe o vesolju iz leta 1967;

154.

poudarja, da mora EU glede na vse večje geopolitične napetosti na morju okrepiti svoje dejavnosti na morju, in sicer z ozaveščanjem na področju pomorstva, zaščito kritične infrastrukture, zagotavljanjem učinkovitega nadzora na svojih zunanjih morskih mejah, da bi se borila proti hudodelskim združbam, ki ustvarjajo dobičke s tihotapljenjem nezakonitih priseljencev v države članice EU, zlasti v Sredozemskem morju in v Atlantskem oceanu, ter prispevala k zagotavljanju svobode plovbe, varnosti pomorskih komunikacijskih linij ter plovil in posadk ter se zoperstavila nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

155.

poudarja zavezanost krepitvi vloge EU kot poroka za mednarodno pomorsko varnost; v zvezi s tem poudarja pomen koncepta „koordinirane prisotnosti na morju“, s katerim se krepi vloga EU pri zagotavljanju svetovne pomorske varnosti in njena prepoznavnost v ključnih pomorskih regijah; poudarja dejavnosti omenjenega koncepta v Gvinejskem zalivu in severozahodnem Indijskem oceanu; poziva države članice, naj dejavno sodelujejo pri teh pobudah in vzpostavijo svoje vojaške pomorske zmogljivosti, da bi okrepile prisotnost in prepoznavnost EU v svetovnem pomorskem sektorju; priporoča, naj se ta koncept razširi na druga ključna pomorska območja po vsem svetu;

156.

izraža resno zaskrbljenost zaradi ruskega in kitajskega nadzora in sabotaže kritične pomorske infrastrukture, kot so komunikacijski kabli na morskem dnu in objekti za pridobivanje energije na morju; je zlasti močno zaskrbljen zaradi škode, ki je bila storjena 17. in 18. novembra 2024, in sicer v manj kot 24 urah, na dveh komunikacijskih kablih na morskem dnu, od katerih eden povezuje Finsko z Nemčijo, drugi pa Švedsko z Litvo, in zaradi škode, ki jo je na kablih, ki povezujejo Estonijo z Finsko, 25. decembra 2024 povzročil tanker ruske flote v senci EstLink2; poziva EU, naj vzpostavi učinkovite sisteme za spremljanje in nadzor ter regionalno sodelovanje obalnih straž, da se prepreči napade na takšno infrastrukturo oziroma zagotovi hiter odziv nanje; v zvezi s tem pozdravlja, da je Nato ob sodelovanju več držav članic začel operacijo „Baltic Sentry“, da bi izboljšal varnost kritične podmorske infrastrukture v Baltskem morju; poziva države članice, naj v celoti spoštujejo zaveze iz Newyorške deklaracije o varnosti in odpornosti podmorskih kablov, vključno z nabavo opreme za podvodne kable samo od podjetij v zavezniških državah; poziva Komisijo, naj dodeli ustrezna sredstva za raziskave in razvoj najsodobnejših podvodnih sredstev in obrambne opreme, da bi otoke zaščitili pred morebitnimi pristanki in napadi sil iz tretjih držav;

157.

poziva EU in organe držav članic, naj sprejmejo nujne in odločne ukrepe proti ruski floti v senci v Baltskem in Črnem morju, zato pozdravlja novico, da je Nemčija 21. marca 2025 prevzela lastništvo ladje Eventin, ki se je uporabljala za izogibanje sankcijam EU na izvoz ruske nafte;

158.

obžaluje, da v teh nestabilnih geopolitičnih časih režimi neširjenja orožja in nadzora nad oborožitvijo slabijo ter poziva k podvojitvi prizadevanj za obrnitev tega trenda; glede tega poudarja, da je treba nujno in močno povečati naložbe v regionalni in svetovni nadzor nad orožjem, neširjenje orožja in razoroževanje, s posebnim poudarkom na multilateralnih pristopih; poudarja, da bi morali s temi strategijami obravnavati vprašanja, povezana z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in kemičnim orožjem, odvrženim v prejšnjem stoletju, ki ogroža varnost, okolje, zdravje in gospodarstvo, zlasti v Baltskem, Jadranskem in Severnem morju;

159.

ponovno potrjuje, da v celoti podpira zavezanost EU in njenih držav članic Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja, ki je temelj svetovnega okvira za neširjenje jedrskega orožja in jedrsko razoroževanje; opozarja, da je Rusija oktobra 2023 umaknila ratifikacijo pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov;

160.

ugotavlja, da morajo države članice, zlasti tiste, ki so v geografski bližini Rusije in njene zaveznice Belorusije, zaradi doslej največje nevarnosti ruske agresije na ozemlje EU sprejeti težko odločitev o svoji oborožitveni politiki, med drugim revidirati dosedanje politike in sodelovanje pri mednarodnih pogodbah; ponovno obsoja ruske grožnje, zaradi katerih nekatere države članice razmišljajo o odstopu od Ottawske pogodbe, in ugotavlja, da ta premislek sicer ne pomeni splošnega preobrata v politiki EU, je pa znamenje, da so ruske grožnje resne in da je treba naše državljane ustrezno zaščititi;

161.

opozarja, da mednarodna pogajanja, povezana z režimi neširjenja orožja in nadzora nad orožjem, ter njihovi rezultati vplivajo na Evropo, zlasti na države članice EU; poudarja, kako pomembno je dati nov zagon oživitvi teh režimov; poudarja tudi, kako pomembno je zagotoviti, da bo EU prevzela dejavno in konstruktivno vlogo pri spodbujanju in krepitvi na pravilih temelječih mednarodnih prizadevanj za neširjenje orožja, nadzor nad orožjem in razoroževanje, zlasti na področju orožja za množično uničevanje ter digitalnih orodij za nadzor in manipulacijo za dvojno rabo;

162.

poziva države članice, naj v celoti spoštujejo Skupno stališče 2008/944/SZVP, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, kakor je bilo spremenjeno s Sklepom Sveta (SZVP)2019/1560, ter naj dosledno izvajajo merilo 4 o regionalni stabilnosti;

163.

poudarja, da je treba preprečiti, da bi se občutljive nove tehnologije in ključno blago za dvojno rabo, zlasti tisto, ki je kritično pomembno za varnost EU, prenašalo na problematične destinacije zunaj EU; poziva k vzpostavitvi vseevropskih elektronskih carinskih in izvoznih sistemov za izdajanje dovoljenj in k njihovemu izvajanju, kar je ključni korak k učinkovitejšemu nadzoru izvoza teh tehnologij in blaga, ki ga izvajajo države članice;

164.

poudarja, da morajo državljani EU pridobiti širše razumevanje varnostnih groženj in tveganj, da bi dosegli skupno razumevanje in usklajeno dojemanje groženj po vsej Evropi ter razvili celovito predstavo o evropski obrambi; poudarja, da je podpora demokratičnih institucij in posledično državljanov bistvena za razvoj uspešne in skladne dolgoročne obrambe EU, zato je potrebna informirana javna razprava; poziva EU in njene države članice, naj zlasti za mlade razvijejo programe ozaveščanja in izobraževanja, da bi izboljšali znanje ter omogočili razprave o varnosti, obrambi in pomenu oboroženih sil ter povečali odpornost in pripravljenost družb na varnostne izzive, obenem pa omogočili večji javni in demokratični nadzor in pregled obrambnega sektorja; poziva Komisijo in države članice, naj te programe razvijejo v okviru evropskega ščita za demokracijo na podlagi modela nacionalnih programov, kot je švedska pobuda za civilno zaščito;

165.

pozdravlja prizadevanja za okrepitev civilne in vojaške pripravljenosti Evrope, kot je predlagano tudi v Niinistöjevem poročilu; priznava, da so pri pripravljenosti in odzivanju na krize ključni državljani, zlasti psihološka odpornost posameznikov in pripravljenost gospodinjstev; priznava tudi pomen infrastrukture civilne zaščite in načrtovanja za izredne razmere; podpira vsedružbeni pristop do odpornosti, kar pomeni, da morajo pri krepitvi varnostnega okvira EU dejavno sodelovati tako institucije EU in države članice kot tudi civilna družba in posamezni državljani; poudarja, da lahko organi odločanja SVOP, odgovorni za načrtovanje, vire in logistiko, postanejo glavni spodbujevalci civilnega kriznega upravljanja v izrednih razmerah; poziva države članice in Komisijo, naj podrobno preučijo priporočila iz poročila ter razvijejo strategijo EU za oceno tveganja in pripravljenost, skupne vaje in močnejši vmesnik za sodelovanje med EU in Natom v kriznih razmerah; poziva k razvoju ustrezne infrastrukture civilne zaščite in temeljitemu načrtovanju ravnanja v izrednih razmerah ter k zagotovitvi potrebnih naložb za te namene, med drugim z namenskim programom jamstev za naložbe v okviru EIB v infrastrukturo civilne obrambe, odporno na krize;

166.

opozarja, da terorizem, vključno z džihadističnim terorizmom, nenehno ogroža varnost EU in njenih partnerjev; poziva EU, naj si še naprej odločno in povsem solidarno prizadeva preprečevati to grožnjo, zlasti z boljšim usklajevanjem, da bi se izboljšalo znanje, razvile zmogljivosti za pripravljenost in odzivanje ter zagotovilo tesnejše sodelovanje s partnerji in drugimi mednarodnimi akterji;

167.

poudarja, da bi morale obrambne politike EU odražati načeli enakosti spolov in raznolikosti ter spodbujati vključujoče vojaško okolje, ki bo odražalo vrednote in raznolikost evropske družbe, obenem pa zagotavljati, da bodo imeli vsi pripadniki evropskih oboroženih sil, ne glede na spol ali ozadje, enake možnosti in dostop do podpore; ponovno poudarja, da imajo mladi in mladinske organizacije pomembno vlogo pri ohranjanju in spodbujanju miru in varnosti, ter poziva ESZD, naj si prizadeva, da bo v svojo agendo za mlade, mir in varnost bolj sistematično vključevala mlade; poziva tudi k razvoju programov za usposabljanje izvajalcev usposabljanja in sodelovanje med obrambnimi ustanovami in univerzami v državah članicah EU, kot so vojaški tečaji, vaje in usposabljanje z igranjem vlog za civilne študente;

168.

poudarja, da se morajo EU in njene države članice spoprijeti s kritičnimi izzivi pri novačenju in zadržanju osebja v vojski, in sicer z razvojem usklajenih ukrepov na nacionalni ravni in ravni EU, da bi si zagotovile trajno vojaško delovno silo; priporoča, naj EU podpira države članice pri razvoju politik, s katerimi bodo povečale privlačnost teh poklicev, in dolgoročnih strategij za zadržanje osebja; poudarja, da mora Vojaški odbor EU zagotoviti nadaljnje ukrepanje v zvezi s svojo nalogo zbiranja in analiziranja podatkov o vprašanjih novačenja in zadržanja osebja v vseh državah članicah EU, da bi opredelili morebitne ukrepe za obravnavo teh vprašanj; poudarja, da je treba pri nadaljnjem razvoju obrambne unije ustrezno upoštevati podporo za duševno zdravje in dobro počutje vojaškega osebja s poudarkom na poklicnem razvoju in dolgotrajni oskrbi veteranov;

169.

poudarja, da je pomembno organizirati skupna usposabljanja in vaje evropskih oboroženih sil ter tako spodbujati interoperabilnost, da bi se čim bolje pripravili na misije in se ustrezno spoprijeli s široko paleto konvencionalnih in nekonvencionalnih groženj; poziva k razvoju in oblikovanju programov izmenjave na ravni EU za vojaško osebje iz držav članic, da bi zagotovili priložnosti za usposabljanje in izkušnje v različnih evropskih vojaških okoljih in strukturah ter s tem spodbudili medsebojno razumevanje, kohezijo in interoperabilnost med oboroženimi silami EU; v zvezi s tem ponovno izraža podporo evropski pobudi za izmenjavo mladih častnikov (vojaški Erasmus – EMILYO), ki jo upravlja Evropska akademija za varnost in obrambo;

170.

poudarja pomen partnerske razsežnosti strateškega kompasa za tesnejše sodelovanje med EU ter njenimi zavezniki in partnerji po vsem svetu na podlagi skupnih vrednot ter spoštovanja človekovih pravic in demokracije, da bi poglobili razumevanje načela odvračanja in se zoperstavili tujim strategijam, katerih cilj sta spodkopavanje EU in njenih partnerjev ter destabilizacija mednarodnega reda, ki temelji na pravilih; poziva EU, naj s partnerji še naprej sodeluje na področju varnosti na vseh prednostnih področjih, opredeljenih v strateškem kompasu, zlasti pri povečevanju odpornosti lokalnih varnostnih sektorjev na področju kriznega upravljanja, pri preprečevanju hibridnih groženj in nadgradnji zmogljivosti institucij za kibernetsko varnost; poziva tudi k tesnejšemu sodelovanju med ustreznimi organizacijami partnerjev s Satelitskim centrom EU, Evropsko obrambno agencijo (EDA) in Agencijo EU za kibernetsko varnost (ENISA); meni, da sodelovanje partnerjev in članic Nata v projektih PESCO, če se države članice EU s tem strinjajo, prispeva k izboljšanju združljivosti njihovih standardov v obrambnem sektorju ter k izmenjavi izkušenj, obveščevalnih podatkov in tehničnega strokovnega znanja na različnih področjih;

171.

ponovno poudarja, da mora skupna varnostna in obrambna politika EU (SVOP) vedno dosledno spoštovati mednarodno pravo in večstranske odločitve, ki jih sprejmejo mednarodne institucije; pozdravlja sprejetje politike EU o potrebni skrbnosti na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v zvezi s podporo tretjim stranem v varnostnem sektorju, ki je lahko podlaga za varnostno in vojaško sodelovanje s tretjimi državami na način, ki je bolj skladen s človekovimi pravicami in mednarodnim humanitarnim pravom; poziva k njenemu temeljitemu izvajanju; ponavlja poziv k tesnejšemu sodelovanju na področju varnosti z mednarodnimi organizacijami, med drugim z OZN, Afriško unijo in njenimi mirovnimi misijami na skupnih območjih ter OVSE;

172.

pozdravlja skupno izjavo obrambnih ministrov skupine G7 z dne 19. oktobra 2024, zlasti namero za okrepitev sodelovanja v obrambnem sektorju; poudarja, da ima EU na tem področju velik interes za razvoj mednarodnih partnerstev s podobno mislečimi partnerji in da mora okrepiti prizadevanja, da države, ki so bile nekoč strateške partnerice in s katerimi nekatere države članice ohranjajo močne kulturne vezi, ne bodo prišle pod vpliv sistemskih tekmecev; želi opozoriti, da ima pri teh prizadevanjih osrednjo vlogo gospodarska diplomacija, ki je bistveno orodje za okrepitev sodelovanja, spodbujanje vzajemne blaginje ter utrjevanje prisotnosti in vpliva EU in tako povečuje odpornost partnerjev na zunanje pritiske;

173.

meni, da si je treba po najboljših močeh prizadevati za ohranjanje in, če je mogoče, spodbujanje čezatlantskega sodelovanja na vseh področjih vojaškega in obrambnega sektorja, hkrati pa opozarja, da je treba spodbujati evropsko obrambo in razvijati večjo suverenost;

174.

poudarja, kako pomembno je strateško partnerstvo EU z Natom, ob polnem spoštovanju dogovorjenih vodilnih načel preglednosti, vzajemnosti in vključenosti ter ob spoštovanju avtonomije odločanja in postopkov vsake organizacije; poudarja, da imata Nato in EU dopolnilno, skladno in vzajemno dopolnjujočo se vlogo pri podpiranju mednarodnega miru in varnosti, s čimer preprečujeta podvajanje obrambnih prizadevanj, hkrati pa ohranjata tesno sodelovanje; pozdravlja, da se je po Finski leta 2023 Natu v letu 2024 pridružila tudi Švedska, kar je zgodovinski korak naprej pri krepitvi varnosti v Evropi, zlasti v regiji Baltskega morja; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj njeno delovanje temelji na tesnem sodelovanju in enotnosti z generalnim sekretarjem Nata;

175.

poziva k nadaljnji poglobitvi sodelovanja med EU in Natom na podlagi strateškega kompasa EU in novega strateškega koncepta Nata, med drugim na področjih kibernetske varnosti, hibridnega vojskovanja, boja proti terorizmu, vojaške mobilnosti, infrastrukture za dvojno rabo, preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja, vojaško-varnostnega sodelovanja, boja proti zlonamernemu tujemu vmešavanju tretjih držav, usklajenega pristopa v indijsko-pacifiški regiji ter povečanja skupnega ukrepanja na mednarodni ravni za zaščito demokracije; odločno podpira Natovo politiko odprtih vrat; poziva EU in Nato, naj okrepita sodelovanje pri podpiranju krepitve zmogljivosti skupnih partnerjev;

176.

poudarja, da se morajo države, ki so članice EU in Nata, stalno usklajevati ter da imajo v skladu s členi 1 in 3 Natove listine obveznost sodelovanja, samopomoči in vzajemne pomoči; poziva EU, naj tam, kjer ni sistema, enakovrednega Natu, poveča prizadevanja za skupne varnostne in obrambne pobude, da bi se povečala standardizacija, izboljšala interoperabilnost in razvili skupni operativni postopki med obrambnimi zmogljivostmi držav članic in EU;

177.

pozdravlja tesno sodelovanje med EU in Natom na Zahodnem Balkanu, tudi prek vojaških operacij EUFOR Althea in mednarodnih sil KFOR, ki zagotavljajo potrebno stabilnost za Bosno in Hercegovino ter Kosovo in celotno regijo;

178.

poudarja ključno vlogo črnomorske regije v evropskem varnostnem okolju in poziva EU, naj sodeluje z Natom pri oblikovanju celovite strategije za to regijo, ki bi morala obravnavati varnostne izzive, preprečevati hibridne grožnje, okrepiti pomorsko sodelovanje in regionalna partnerstva;

179.

pozdravlja imenovanje posebnega predstavnika Nata za južno sosedstvo in osredotočenost Nata na to regijo; meni, da je smiselno okrepiti usklajevanje in posvetovanje med uradniki EU, pristojnimi za politiko južnega sosedstva in Sahela, ter ustreznimi uradniki Nata, da bi se izognili podvajanju ter razdrobljenosti prizadevanj in virov;

180.

pozdravlja predlog parlamentarne skupščine Nata, da se v okviru tekoče reforme partnerstev status Parlamenta spremeni v status „partnerja“; poziva svojo delegacijo za odnose s parlamentarno skupščino Nata, naj v celoti izkoristi sedanje in prihodnje privilegije Parlamenta; meni, da je delegacija za odnose s parlamentarno skupščino Nata pomemben instrument diplomacije Parlamenta v okviru okrepljenega partnerstva med EU in Natom, katerega cilj je okrepiti evropski steber Nata in prispevati k doseganju splošnih ciljev zavezništva; meni, da ima lahko delegacija za odnose s parlamentarno skupščino Nata ključno vlogo pri krepitvi sodelovanja med EU in Natom, krepitvi demokratične odpornosti držav pristopnic in ključnih partnerjev ter na splošno pri krepitvi parlamentarne razsežnosti tega bistvenega partnerstva;

181.

meni, da je treba še naprej razvijati tesne odnose med EU in Združenimi državami Amerike, ki temeljijo na vzajemnem spoštovanju ter skupnih vrednotah demokracije, svobode in pravne države, pa tudi na številnih skupnih ali konvergenčnih interesih; ceni, da so Združene države Amerike zavezane teritorialni obrambi Evrope in v njej sodelujejo v skladu s členom 5 Severnoatlantske pogodbe, zlasti glede na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini; spodbuja vzajemne varnostne in obrambne pobude ter sodelovanje na področjih razoroževanja in neširjenja orožja, vpliva prelomnih tehnologij, podnebnih sprememb, hibridnih groženj, kibernetske obrambe, vojaške mobilnosti, kriznega upravljanja in odnosov s strateškimi tekmeci; poziva k nadaljnji krepitvi varnostnega in obrambnega dialoga med EU in ZDA kot pomembnega instrumenta za tesnejše čezatlantsko sodelovanje;

182.

ugotavlja, da so nedavna dejanja in izjave ameriške administracije še povečale zaskrbljenost glede prihodnjega stališča ZDA do Rusije, Nata in varnosti Evrope; v zvezi s tem obžaluje, da je ameriška vlada v generalni skupščini OZN in varnostnem svetu OZN o resolucijah ob tretji obletnici ruske vojaške agresije glasovala v skladu z interesi ruske vlade; poziva k nadaljnji krepitvi varnostnega in obrambnega dialoga med EU in ZDA kot pomembnega instrumenta za tesnejše čezatlantsko sodelovanje;

183.

ugotavlja, kako pomembno je tesnejše sodelovanje pri proizvodnji in javnih naročilih obrambnih proizvodov, vključno z enakim dostopom do trga za obe obrambni industriji; je seznanjen z nacionalno strategijo ZDA za obrambno industrijo iz januarja 2024 in njenimi ambicijami za poglobitev industrijskega sodelovanja s partnerji; priznava širok nabor možnih vzajemno koristnih področij sodelovanja na področju obrambe in njegove pozitivne posledice za močnejše čezatlantsko partnerstvo v času vse večje geopolitične konkurence; vendar poudarja, da takšno sodelovanje zahteva enake konkurenčne pogoje, ki niso združljivi z določbami uredbe ZDA o mednarodni trgovini z orožjem; zato poziva Komisijo, naj začne dialog z Združenimi državami Amerike, da bi preučila možnosti za razvoj vzajemno koristnega sodelovanja na področju obrambne industrije na podlagi pravnega okvira, ki bo zagotavljal enake čezatlantske pogoje;

184.

poudarja, da je sodelovanje s Kanado bistveno za varnost EU, in pozdravlja dejavno vlogo te države pri podpori Ukrajini; meni, da sta dvostranski dialog o varnosti in obrambi ter prihodnje varnostno in obrambno partnerstvo podlaga za okrepljeno sodelovanje na področju varnosti in obrambe, vključno z ustreznimi pobudami za pospeševanje obrambne proizvodnje;

185.

priznava, da Združeno kraljestvo pomembno prispeva k varnosti in stabilnosti Evrope ter da je zavezano skupnim obrambnim ciljem, ki krepijo kolektivno varnost po vsej Evropi; pozdravlja tesno sodelovanje med EU, državami članicami EU in Združenim kraljestvom pri podpori Ukrajini ter dvostranske sporazume, kot je sporazum Trinity House med Združenim kraljestvom in Nemčijo za poglobitev obrambnega sodelovanja; pozdravlja udeležbo ministra Združenega kraljestva za zunanje zadeve, zadeve Commonwealtha in razvojne zadeve na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve oktobra 2024; poziva EU in Združeno kraljestvo, naj hitro nadgradita obrambno sodelovanje in s podpisom skupne izjave s konkretnimi zavezami in strukturiranim dialogom postaneta tesnejša varnostna partnerja, da bi okrepili sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom pri vseh zunanjih in varnostnih izzivih, s katerimi se EU in Združeno kraljestvo soočata na evropski celini; v zvezi s tem poudarja pomen tesnejšega sodelovanja na področju izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov, boja proti terorizmu, vojaške mobilnosti, varnostnih in obrambnih pobud, kriznega upravljanja, kibernetske obrambe, hibridnih groženj, tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja ter skupnega obravnavanja skupnih groženj, kot je širjenje orožja za množično uničevanje;

186.

meni, da je bistveno doseči napredek pri praktičnem sodelovanju s formalizacijo skupne izjave o partnerstvu na področju varnosti in obrambe z Združenim kraljestvom kot sredstva za krepitev evropske varnosti in evropskega stebra Nata, zlasti v okviru ruske vojaške agresije proti Ukrajini; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj Združeno kraljestvo redno vabi na neformalna srečanja ministrov na Svetu za zunanje zadeve (in obrambo), da bi izmenjali mnenja o vprašanjih skupnega interesa, pri čemer je treba v celoti zaščititi avtonomijo odločanja EU;

187.

meni, da je varnost EU tesno povezana z varnostjo njenih neposrednih evropskih sosed in da je v njenem interesu, da prednost nameni širitveni politiki in krepitvi stabilnosti svojih sosed v jugovzhodni in vzhodni Evropi, zlasti v državah kandidatkah; poziva k tesnejšemu vojaško-varnostnemu sodelovanju, vključno s civilno in vojaško ter politično in vojaško varnostjo, sodelovanjem z državami kandidatkami in partnerji, zlasti na področjih, kot so odpornost, kibernetska varnost, hibridne grožnje, upravljanje meja, boj proti terorizmu in dezinformacijam; ponovno poudarja, da je v zvezi s tem potrebno tesno sodelovanje z Natom; pozdravlja podpis partnerstev na področju varnosti in obrambe med EU ter Severno Makedonijo in Albanijo 19. novembra in 18. decembra 2024;

188.

poudarja, da bi morala Unija olajšati sodelovanje evropskih partneric z visoko stopnjo usklajenosti na področju SVOP, zlasti držav Zahodnega Balkana, v sedanjih in prihodnjih programih, povezanih z obrambnim sektorjem; ponovno poudarja, da bi celovita udeležba držav kandidatk bistveno olajšala njihov pristopni proces s povečanjem njihovih industrijskih in operativnih zmogljivosti v obrambnem sektorju, s čimer bi se povečala interoperabilnost z oboroženimi silami držav članic EU; meni, da bi bila celovita vključitev držav kandidatk Zahodnega Balkana v obrambne pobude EU strateška naložba in sestavni del prizadevanj EU za boj proti vse večji odločnosti in tujemu vmešavanju v teh državah;

189.

spodbuja države članice, naj še naprej uporabljajo evropski mirovni instrument za usposabljanje in opremljanje varnostnih služb v jugovzhodnih in vzhodnoevropskih partnerskih državah, ki gostijo misije SVOP, zlasti vojaško policijo, medicinsko infrastrukturo in infrastrukturo organov kazenskega pregona, ter povečajo zmogljivosti za izmenjavo obveščevalnih podatkov prek varnih komunikacijskih linij;

190.

poudarja, kako pomembni so odnosi med EU in Afriko za evropsko varnost; meni, da je bistveno znatno okrepiti partnerstva EU z afriškimi državami;

191.

poudarja strateški pomen indijsko-pacifiške regije v obrambnem okviru EU in priznava, da je treba obravnavati vse večja varnostna vprašanja, povezana z regionalnimi dejavnostmi Kitajske, in njihove širše posledice za svetovno stabilnost; meni, da je bistveno okrepiti prisotnost in partnerstva EU v tej regiji; se zaveda tudi vodilne vloge Tajvana pri visokotehnološkem razvoju in njegovih bogatih izkušenj z obrambo pred kitajskimi hibridnimi napadi, dezinformacijami in tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem, ki bi jih bilo treba v prvi vrsti upoštevati pri ocenjevanju možnosti za krepitev večstranske izmenjave in sodelovanja;

192.

poudarja, da mora EU nujno vzpostaviti trajnejšo kolektivno varnost, in sicer prek mreže regionalnih zaveznikov in partnerjev, kar bo konvencionalna podlaga za njeno delovanje v regiji; odločno pozdravlja nedavni podpis partnerstev na področju varnosti in obrambe med EU ter Japonsko in Južno Korejo 1. in 4. novembra 2024; meni, da sta nadaljnje poglabljanje strateških in obrambnih partnerstev EU z Japonsko in Južno Korejo ter razvoj rednega dialoga, sodelovanja in krepitve zmogljivosti z drugimi podobno mislečimi državami v indijsko-pacifiški regiji, kot so Avstralija, Nova Zelandija in Tajvan, bistvena za izboljšanje skupne varnosti; ponovno poziva EU k nadaljnjemu sodelovanju z novimi strateškimi partnerji v regiji, kot sta Indonezija in Vietnam;

193.

poudarja, kako pomembno je partnerstvo med EU in Indijo, ter meni, da je bil odločilni obisk predsednice Komisije in kolegija komisarjev v Indiji 27. in 28. februarja 2025 začetek novega poglavja v zgodovini odnosov med EU in Indijo ter je potrdil to strateško povezavo in njen neizkoriščeni potencial; opozarja na priložnosti za poglobitev tega partnerstva, tudi z okrepljenim posvetovanjem o varnosti in obrambi;

194.

poudarja, da krepitev SVOP kot politične prednostne naloge v desetem zakonodajnem obdobju ter povečanje porabe za obrambne politike in programe na ravni EU in držav članic zahtevata celovit parlamentarni nadzor in odgovornost;

195.

v zvezi s tem poziva k okrepitvi nadzorne, zakonodajne in proračunske vloge Parlamenta pri vse večjem naboru obrambnih pobud v institucijah EU in zlasti pri delu, ki se izvaja v okviru skupne varnostne in obrambne politike, vključno s krepitvijo rednega dialoga, izmenjavo informacij in ohranjanjem stalnih komunikacijskih kanalov med podpredsednico/visoko predstavnico, komisarjem za obrambo in vesolje ter pristojnimi organi Parlamenta; priporoča, naj se ustreznim parlamentarnim odborom redno posredujejo najnovejši obveščevalni podatki;

196.

obžaluje, da Parlament ne more ustrezno nadzorovati projektov PESCO zaradi pomanjkanja dostopa do informacij; ponovno poziva države članice, naj Parlamentu vsaj dvakrat letno predložijo poročilo o izvajanju projektov PESCO; ponovno poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj Odboru Parlamenta za varnost in obrambo redno in izčrpno poroča o izvajanju strateškega kompasa, o drugih varnostnih in obrambnih pobudah in programih, skupaj z njihovo oceno; poudarja, da je treba z uvedbo postopka za delegirane akte izboljšati nadzor nad izvajanjem predpisov o obrambni industriji;

°

° °

197.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsednici Komisije in pristojnim komisarjem, generalnemu sekretarju OZN, generalnemu sekretarju zveze Nato, predsedniku parlamentarne skupščine zveze Nato, agencijam EU za varnost in obrambo ter vladam in parlamentom držav članic ter državam partnericam.