European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2025/3984

20.8.2025

PRIPOROČILO SVETA

z dne 8. julija 2025

o ekonomski, socialni, strukturni in proračunski politiki ter politiki zaposlovanja Francije

(C/2025/3984)

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2024 o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (1) in zlasti člena 3(3) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,

ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

Splošne ugotovitve

(1)

Uredba (EU) 2024/1263, ki je začela veljati 30. aprila 2024, določa cilje okvira ekonomskega upravljanja, katerega namen je spodbujati zdrave in vzdržne javne finance, z reformami in naložbami pa trajnostno in vključujočo rast in odpornost, ter preprečiti čezmerni javnofinančni primanjkljaj. Uredba določa, da Svet in Komisija izvajata večstranski nadzor v okviru evropskega semestra v skladu s cilji in zahtevami iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Evropski semester vključuje zlasti oblikovanje specifičnih priporočil za državo in nadzor nad njihovim izvajanjem. Navedena uredba spodbuja tudi nacionalno odgovornost za fiskalno politiko in poudarja njeno srednjeročno usmerjenost skupaj z učinkovitejšim in skladnejšim izvrševanjem. Vsaka država članica mora Svetu in Komisiji predložiti nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki vsebuje njene fiskalne, reformne in naložbene zaveze za obdobje štirih ali petih let, odvisno od trajanja zakonodajnega obdobja v zadevni državi članici. Pot gibanja očiščenih odhodkov (2) v teh načrtih mora biti skladna z zahtevami iz navedene uredbe, vključno z zahtevami, da se najpozneje do konca prilagoditvenega obdobja dolg sektorja država začne dovolj verjetno zmanjševati ali se še naprej dovolj verjetno zmanjšuje ali pa ostane na preudarni ravni pod 60 % bruto domačega proizvoda (BDP) ter da se primanjkljaj sektorja država srednjeročno zmanjša pod referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe in/ali ohranja pod to vrednostjo. Kadar se država članica zaveže ustreznemu sklopu reform in naložb v skladu z merili iz navedene uredbe, se lahko prilagoditveno obdobje podaljša za največ tri leta.

(2)

Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (3), s katero je bil vzpostavljen mehanizem za okrevanje in odpornost, je začela veljati 19. februarja 2021. Mehanizem za okrevanje in odpornost državam članicam zagotavlja finančno podporo za izvajanje reform in naložb, s čimer daje fiskalno spodbudo, ki jo financira Unija. V skladu s prednostnimi nalogami evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik mehanizem podpira gospodarsko in socialno okrevanje ter hkrati poganja trajnostne reforme in naložbe, zlasti pa spodbuja zeleni in digitalni prehod ter veča odpornost gospodarstev držav članic. Poleg tega prispeva h krepitvi javnih financ, spodbujanju rasti in ustvarjanja delovnih mest v srednje- in dolgoročnem obdobju, izboljševanju teritorialne kohezije v Uniji ter podpiranju nadaljnjega izvajanja evropskega stebra socialnih pravic.

(3)

Cilj Uredbe (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba REPowerEU), ki je bila sprejeta 27. februarja 2023, je postopno odpraviti odvisnost Unije od uvoza ruskih fosilnih goriv. To pripomore k doseganju energetske varnosti in diverzifikaciji oskrbe Unije z energijo, hkrati pa povečuje uporabo energije iz obnovljivih virov, zmogljivosti za shranjevanje energije in energetsko učinkovitost. Francija je v svoj nacionalni načrt za okrevanje in odpornost dodala novo poglavje REPowerEU za financiranje ključnih reform in naložb, ki bodo pomagale doseči cilje načrta REPowerEU.

(4)

Francija je 28. aprila 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Na podlagi člena 19 navedene uredbe je Komisija v skladu s smernicami za ocenjevanje iz Priloge V ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost. Svet je 13. julija 2021 sprejel izvedbeni sklep o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Francijo (5), ki je bil na podlagi člena 18(2) spremenjen 14. julija 2023 zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za nepovratno finančno podporo in vključitve poglavja REPowerEU (6). Pogoj za izplačilo obrokov je, da Komisija v skladu s členom 24(5) sprejme sklep, v katerem navede, da je Francija zadovoljivo izpolnila ustrezne mejnike in cilje, določene v izvedbenem sklepu Sveta. Za zadovoljivo izpolnitev je potrebno, da doseženi predhodni mejniki in cilji za isto reformo ali naložbo niso bili izničeni.

(5)

Svet je 21. januarja 2025 na priporočilo Komisije sprejel priporočilo, s katerim je potrdil nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Francije (7). Načrt je bil predložen v skladu s členom 11 in členom 36(1), točka (a), Uredbe (EU) 2024/1263, zajema pa obdobje od leta 2025 do leta 2029 in določa fiskalno prilagoditev v sedemletnem obdobju.

(6)

Komisija je 26. novembra 2024 sprejela mnenje o osnutku proračunskega načrta Francije za leto 2025. Na isti datum je Komisija na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2025, v katerem Francije ni opredelila kot eno od držav članic, za katero bi bilo treba opraviti poglobljeni pregled. Sprejela je tudi priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja ter predlog skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2025, v katerem je analizirano izvajanje smernic za zaposlovanje in načel evropskega stebra socialnih pravic. Svet je priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja (8) sprejel 13. maja 2025, skupno poročilo o zaposlovanju pa 10. marca 2025.

(7)

Komisija je 29. januarja 2025 objavila kompas za konkurenčnost, tj. strateški okvir, katerega cilj je v naslednjih petih letih povečati svetovno konkurenčnost EU. V njem so opredeljeni trije nujni elementi preobrazbe za trajnostno gospodarsko rast: (i) inovacije, (ii) razogljičenje in konkurenčnost ter (iii) varnost. Za zapolnitev inovacijske vrzeli si EU prizadeva spodbujati industrijske inovacije, podpirati rast zagonskih podjetij s pobudami, kot je strategija EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, ter pospeševati uvajanje naprednih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in kvantno računalništvo. V prizadevanju za bolj zeleno gospodarstvo je Komisija predstavila celovit akcijski načrt za cenovno dostopno energijo in dogovor o čisti industriji, ki zagotavljata, da bo prehod na čisto energijo ostal stroškovno učinkovit in naklonjen konkurenčnosti, zlasti za energetsko intenzivne sektorje, ter da bo gonilo rasti. Za zmanjšanje pretiranih odvisnosti in povečanje varnosti je Unija zavezana krepitvi svetovnih trgovinskih partnerstev, diverzifikaciji dobavnih verig ter zagotavljanju dostopa do kritičnih surovin in virov čiste energije. Te prednostne naloge temeljijo na horizontalnih dejavnikih, in sicer poenostavitvi zakonodaje, poglabljanju enotnega trga, financiranju konkurenčnosti ter uniji prihrankov in naložb, spodbujanju spretnosti in kakovostnih delovnih mest ter boljšem usklajevanju politik EU. Kompas za konkurenčnost je usklajen z evropskim semestrom, s čimer zagotavlja, da so ekonomske politike držav članic skladne s strateškimi cilji Komisije, ter ustvarja enoten pristop k ekonomskemu upravljanju, ki spodbuja trajnostno rast, inovacije in odpornost po vsej Uniji.

(8)

Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik se v letu 2025 nadalje razvija skupaj z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost. Za izpolnjevanje prednostnih nalog politik v okviru evropskega semestra je še vedno bistveno, da se v celoti izvajajo načrti za okrevanje in odpornost, saj prispevajo k učinkoviti obravnavi vseh izzivov, opredeljenih v zadevnih specifičnih priporočilih za države, izdanih v zadnjih letih, ali znatnega dela teh izzivov. Ta specifična priporočila za države ostajajo enako relevantna za oceno spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2021/241.

(9)

Specifična priporočila za države za leto 2025 zajemajo ključne izzive ekonomske politike, ki niso v zadostni meri obravnavani z ukrepi, vključenimi v načrte za okrevanje in odpornost, ob upoštevanju ustreznih izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih za države za obdobje 2019–2024.

(10)

Komisija je 4. junija 2025 objavila poročilo o državi za Francijo za leto 2025. V njem je ocenila napredek Francije pri izvajanju zadevnih specifičnih priporočil za državo ter izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v Franciji. Na podlagi te analize so bili v poročilu o državi opredeljeni najbolj pereči izzivi, s katerimi se sooča Francija. Prav tako je bil v njem ocenjen napredek Francije pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic ter pri doseganju krovnih ciljev Unije za leto 2030 glede zaposlovanja, spretnosti ter zmanjševanja revščine in socialne izključenosti, pa tudi ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja.

Ocena letnega poročila o napredku

(11)

Svet je 21. januarja 2025 priporočil naslednje najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov za Francijo: 0,8 % v letu 2025, 1,2 % v letu 2026, 1,2 % v letu 2027, 1,2 % v letu 2028 in 1,1 % v letu 2029, kar ustreza najvišjim skupnim stopnjam rasti, izračunanim glede na leto 2023, v višini 4,6 % v letu 2025, 5,8 % v letu 2026, 7,1 % v letu 2027, 8,4 % v letu 2028 in 9,5 % v letu 2029. V obdobju 2025–2029 te najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov sovpadajo s korektivno potjo v skladu s členom 3(4) Uredbe (ES) št. 1467/97, kot jo je priporočil Svet 21. januarja 2025 za odpravo čezmernega primanjkljaja (9). Francija je 30. aprila 2025 predložila letno poročilo o napredku (10) v zvezi z ukrepi, sprejetimi v odziv na priporočilo Sveta z dne 21. januarja 2025 za odpravo čezmernega primanjkljaja, izvajanjem sklopa reform in naložb, na katerem temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, ter izvajanjem reform in naložb v odziv na glavne izzive, opredeljene v specifičnih priporočilih za državo v okviru evropskega semestra. Letno poročilo o napredku odraža tudi polletno poročanje Francije o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/241.

(12)

Vojna agresija Rusije proti Ukrajini in njene posledice pomenijo eksistencialni izziv za Evropsko unijo. Komisija je priporočila usklajeno aktivacijo nacionalne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast, da bi se podprla prizadevanja EU za hitro in znatno povečanje odhodkov za obrambo, Evropski svet pa je ta predlog pozdravil 6. marca 2025.

(13)

Glede na podatke, ki jih je potrdil Eurostat (11), se je primanjkljaj sektorja država v Franciji povečal s 5,4 % BDP v letu 2023 na 5,8 % v letu 2024, dolg sektorja država pa se je povečal s 109,8 % BDP konec leta 2023 na 113,0 % konec leta 2024. Po izračunih Komisije ta gibanja ustrezajo stopnji rasti očiščenih odhodkov v višini 3,1 % v letu 2024. Francija v letnem poročilu o napredku za leto 2025 ocenjuje, da bo rast očiščenih odhodkov v letu 2024 znašala 3,3 %. Glede na ocene Komisije je bila fiskalna naravnanost (12), ki vključuje nacionalno financirane odhodke in odhodke, ki jih financira EU, v letu 2024 na splošno nevtralna.

(14)

Glede na letno poročilo o napredku se po makroekonomskem scenariju, na katerem temeljijo proračunske projekcije Francije, pričakuje rast realnega BDP v višini 0,7 % v letu 2025 in 1,2 % v letu 2026 (13), inflacija po CPI pa naj bi v letu 2025 znašala 1,4 %. Glede na pomladansko napoved Komisije 2025 naj bi realni BDP v letu 2025 zrasel za 0,6 %, v letu 2026 pa za 1,3 %, inflacija po HICP pa naj bi znašala 0,9 % v letu 2025 in 1,2 % v letu 2026.

(15)

Glede na letno poročilo o napredku naj bi se primanjkljaj sektorja država v letu 2025 zmanjšal na 5,4 % BDP, dolg sektorja država kot odstotek BDP pa naj bi se do konca leta 2025 povečal na 116,2 %. Ta gibanja ustrezajo rasti očiščenih odhodkov v višini 0,9 % v letu 2025. V pomladanski napovedi Komisije 2025 je za leto 2025 predviden primanjkljaj sektorja država v višini 5,6 % BDP. Primanjkljaj se je v letu 2025 zmanjšal predvsem zaradi učinka ukrepov, ki povečujejo prihodke in so ocenjeni na približno 0,5 % BDP, poleg ukrepov, ki zmanjšujejo odhodke, predvsem iz naslova javne potrošnje in socialnih transferjev, v višini skoraj 0,3 % BDP. Ti so več kot izravnali napovedane višje odhodke za denarna nadomestila za brezposelnost in naraščajoča plačila obresti na javnofinančni dolg. Po izračunih Komisije ta gibanja ustrezajo rasti očiščenih odhodkov v višini 0,9 % v letu 2025. Glede na ocene Komisije naj bi bila fiskalna naravnanost, ki vključuje odhodke, financirane tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, v letu 2025 restriktivna in naj bi znašala 0,9 % BDP. Dolg sektorja država kot odstotek BDP naj bi se do konca leta 2025 povečal na 116,0 %. Povečanje deleža javnega dolga v BDP v letu 2025 je predvsem posledica napovedanega visokega primarnega primanjkljaja.

(16)

Glede na pomladansko napoved Komisije 2025 naj bi se z nepovratno podporo (nepovratnimi sredstvi) v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v letu 2025 financirali odhodki sektorja država v višini 0,1 % BDP; v letu 2024 je ta delež prav tako znašal 0,1 % BDP. Odhodki, financirani z nepovratno podporo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, omogočajo visokokakovostne naložbe in reforme za povečanje produktivnosti brez neposrednega učinka na saldo in dolg sektorja država Francije.

(17)

V Franciji so obrambni odhodki sektorja država v letu 2021 znašali 1,7 % BDP, v letu 2022 1,8 % BDP, v letu 2023 pa 1,8 % BDP (14). Glede na pomladansko napoved Komisije 2025 naj bi odhodki za obrambo v letih 2024 in 2025 znašali 1,9 % BDP. To ustreza povečanju za 0,2 odstotne točke BDP v primerjavi z letom 2021.

(18)

Glede na pomladansko napoved Komisije 2025 naj bi očiščeni odhodki Francije v letu 2025 zrasli za 0,9 %, v letih 2024 in 2025 pa skupno za 4,1 %. Glede na pomladansko napoved Komisije 2025 naj bi bila rast očiščenih odhodkov Francije v letu 2025 nad priporočeno najvišjo stopnjo rasti, določeno s korektivno potjo, kar na letni ravni ustreza odstopanjju (15) v višini 0,1 % BDP. Napovedano odstopanje ne presega praga 0,3 % BDP za letno odstopanje, nad katerim bi obstajala močna domneva, da niso bili sprejeti učinkoviti ukrepi. Ob upoštevanju let 2024 in 2025 skupaj naj bi bila skupna stopnja rasti očiščenih odhodkov pod priporočeno najvišjo stopnjo rasti. Zato postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Francijo miruje. Hkrati je Francija pozvana, naj bo pripravljena na sprejetje nadaljnjih ukrepov, da bi dosegla skladnost s korektivno potjo. Celovitejša ocena bo izvedena, ko bodo na voljo podatki o realizaciji.

(19)

V letnem poročilu o napredku je predvideno, da se bo primanjkljaj sektorja država v letu 2026 zmanjšal na 4,6 % BDP, dolg sektorja država kot odstotek BDP pa naj bi se do konca leta 2026 povečal na 117,6 %. Glede na letno poročilo o napredku naj bi se po letu 2026 primanjkljaj sektorja država postopoma zmanjšal na 4,1 % BDP v letu 2027, 3,4 % BDP v letu 2028 in 2,8 % BDP v letu 2029. Dolg sektorja država kot odstotek BDP naj bi se po letu 2026 povečal na 118,1 % v letu 2027, nato pa postopno zmanjšal na 117,8 % v letu 2028 in na 117,2 % v letu 2029. Na podlagi ukrepov politike, znanih na presečni datum napovedi, je v pomladanski napovedi Komisije 2025 v letu 2026 predviden javnofinančni primanjkljaj v višini 5,7 % BDP. Povečanje primanjkljaja v letu 2026 je predvsem posledica predpostavke nespremenjenih politik in naraščajočih plačil obresti na javnofinančni dolg. Ta gibanja ustrezajo rasti očiščenih odhodkov v višini 2,5 % v letu 2026. Glede na ocene Komisije naj bi bila fiskalna naravnanost, ki vključuje odhodke, financirane tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, v letu 2026 na splošno nevtralna. Dolg sektorja država kot odstotek BDP naj bi se do konca leta 2026 povečal na 118,4 %. Povečanje deleža javnega dolga v BDP v letu 2026 je predvsem posledica napovedanega visokega primarnega primanjkljaja.

(20)

V priporočilu o potrditvi srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Francije je določen sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, skupaj s časovnim okvirom za njihovo izvajanje. Sklop vključuje obstoječe in okrepljene ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost, kot so okrepitev pregledov porabe, reforme za pospešitev proizvodnje energije iz obnovljivih virov, reforma zavarovanja za primer brezposelnosti in povečanje javne porabe za raziskave, poleg tega pa tudi dodatne reforme in naložbe, kot so racionalizacija davčnih in socialnih odhodkov, reforma splošnega zmanjšanja prispevkov za socialno varnost ter reforme za poenostavitev poslovnega okolja in olajšanje razogljičenja industrije. Ob upoštevanju informacij, ki jih je Francija predložila v svojem letnem poročilu o napredku, Komisija ugotavlja, da so bile reforme in naložbe, na katerih temelji podaljšanje in za katere je bil določen rok 30. april 2025, izvedene, pri čemer je izjema reforma splošnega znižanja prispevkov za socialno varnost glede na minimalno plačo (SMIC), pri kateri so bili prihranki nekoliko nižji glede na dano zavezo.

(21)

Davčni izdatki v Franciji so številni in povzročajo veliko proračunsko breme. V predlogu proračuna za leto 2024 je 467 davčnih izdatkov, ki so ocenjeni na 83,3 milijarde EUR (2,9 % BDP), kar predstavlja približno četrtino skupnih prihodkov države. Po navedbah francoskega računskega sodišča končni proračunski stroški davčnih izdatkov v letu 2024 pomenijo odstopanje v višini 4,55 milijarde EUR glede na prvotno ocenjene stroške, s čimer se dejansko nadaljuje trend njihovega realnega naraščanja od leta 2013 kljub številnim poskusom nadzora nad njihovo višino in številom. Poleg tega navedeni stroški ne vključujejo davčnih odhodkov, povezanih z davkom na dodano vrednost, ki se dodeli lokalnim vladam in upravam za socialno varnost. Največji davčni izdatki glede na njihov proračunski učinek iz zakona o proračunu za leto 2024 so davčni dobropis za raziskave (crédit d’impôt en faveur de la recherche, 7,9 milijarde EUR), davčne olajšave za gospodinjske pomočnike (crédit d’impôt pour l’emploi d’un salarié à domicile, 6,7 milijarde EUR), 10-odstotna olajšava za pokojnine in pokojninske ureditve (abattement de 10 % sur les pensions et retraites, 4,8 milijarde EUR), oprostitev zneskov, izplačanih iz naslova udeležbe zaposlenih pri dobičku podjetja, delitev kapitalskih dobičkov, varčevalni načrti za zaposlene in pokojninski varčevalni načrti (2,8 milijarde EUR) ter 10-odstotna stopnja za izboljšave, preoblikovanje, opremljanje in vzdrževalna dela (taux de 10 % pour les travaux d’amélioration, de transformation, d’aménagement et d’entretien, 2,2 milijarde EUR). Nasprotno obstajajo številni davčni izdatki, ki prinašajo omejene koristi za posameznike, vendar ustvarjajo znatno skupno proračunsko breme, v drugih primerih pa število upravičencev ni znano, kar ovira popoln nadzor teh izdatkov. Davčni izdatki zmanjšujejo učinkovitost in preglednost francoskega davčnega sistema, povzročajo precejšnjo stopnjo zapletenosti in, širše, povzročajo izgubo učinkovitosti pri razporejanju virov zaradi izkrivljanja posameznih odločitev. Z zakonom o večletnem načrtovanju javnih financ za obdobje 2023–2027, sprejetim novembra 2023, so bile uvedene posebne določbe za omejitev proračunskega učinka davčnih izdatkov, nadzor njihovega števila in povečanje njihove učinkovitosti, hkrati pa je njegov cilj izboljšati preglednost obveščanja parlamenta v letnem proračunskem postopku. Vendar so imeli pretekli poskusi le omejen uspeh pri zmanjševanju davčne zapletenosti in proračunskih stroškov, povezanih z davčnimi izdatki.

(22)

Javnofinančni odhodki Francije, ki so v letu 2024 znašali 57,1 % BDP, so ostali med najvišjimi v EU in bili 7,5 odstotne točke nad povprečjem EU. V pomladanski napovedi Komisije 2025 je predvidena podobna vrzel v letih 2025 in 2026. Zato so za konsolidacijo javnih financ v Franciji potrebni odločni ukrepi v zvezi z javnofinančnimi odhodki. Namen mehanizma za pregled porabe, ki je bil sprejet z zakonom o proračunu za leto 2023 v okviru načrta za okrevanje in odpornost, je izvajati redna ocenjevanja, da bi opredelili najučinkovitejše odhodke, ki spodbujajo rast, socialno vključenost ter zeleni in digitalni prehod, hkrati pa podpirati fiskalno konsolidacijo z doseganjem prihrankov pri odhodkih, kadar se odkrijejo neučinkovitosti. Francija se je v okviru svojega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta in v podporo podaljšanju obdobja fiskalne prilagoditve zavezala, da bo izvedla več ukrepov za reševanje tega izziva. V skladu s francoskim letnim poročilom o napredku so bili s pregledi odhodkov, opravljenimi leta 2024, prepoznani in ustvarjeni prihranki, ki so bili v zakonu o proračunu za leto 2025 ocenjeni na 4,3 milijarde EUR, kar kaže na znaten napredek pri doseganju cilja iz francoskega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, tj. skupnih trajnih prihrankov v višini 8 milijard EUR v obdobju 2025–2027. V prihodnje bi fiskalni konsolidaciji koristilo, če bi se cilji glede prihrankov pri odhodkih, ki so količinsko opredeljeni v pregledih porabe, redno nadalje vključevali v prihodnje letno in večletno proračunsko načrtovanje.

Ključni izzivi politike

(23)

Načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 19(3), točka (b), Uredbe (EU) 2021/241 in merilom 2.2 iz Priloge V k navedeni uredbi vključuje obsežen nabor reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in ki jih je treba izvesti do leta 2026. Te naj bi prispevale k učinkoviti obravnavi vseh izzivov, opredeljenih v zadevnih specifičnih priporočilih za državo, ali znatnega dela teh izzivov. V tem kratkem časovnem okviru je dokončanje učinkovitega izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, bistvenega pomena za povečanje dolgoročne konkurenčnosti Francije z zelenim in digitalnim prehodom ob hkratnem zagotavljanju socialne pravičnosti. V sporočilu Komisije NextGenerationEU – Pot do leta 2026, sprejetem 4. junija 2025, je pojasnjena časovnica, v skladu s katero naj bi se zaključil mehanizem, določene so smernice za države članice, da bi bilo izvajanje do 31. avgusta 2026 čim uspešnejše, med drugim glede tega, kako naj države članice dodatno racionalizirajo svoje načrte za okrevanje in odpornost, predstavljene so ključne možnosti, ki jih je treba upoštevati pri reviziji teh načrtov, in poudarjeno je, kako pomembno je skrbno skupno načrtovanje pred predložitvijo zadnjih zahtevkov za plačilo leta 2026. Sistematično vključevanje lokalnih in regionalnih organov, socialnih partnerjev, civilne družbe in drugih ustreznih deležnikov ostaja pomembno, da se zagotovi široko prevzemanje odgovornosti za uspešno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost.

(24)

V Franciji se je izvajanje programov kohezijske politike, ki zajemajo podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Sklada za pravični prehod (SPP) in Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), pospešilo. Pomembno je nadaljevati prizadevanja za zagotovitev hitrega izvajanja teh programov, hkrati pa čim bolj povečati njihov učinek na terenu. Francija že ukrepa v okviru svojih programov kohezijske politike, da bi spodbudila konkurenčnost in rast, obenem pa okrepila socialno kohezijo. Hkrati se Francija še naprej sooča z izzivi, vključno s potrebo po boljšem izkoriščanju industrijskih priložnosti, ki jih ponujata zeleni in digitalni prehod, izzivi, povezanimi s stanovanji, zlasti v prikrajšanih soseskah na mestnih območjih, ter potrebo po izboljšanju dostopa do čiste vode in sanitarnih storitev, zlasti v najbolj oddaljenih regijah, zlasti na Mayottu. Poleg tega je treba za povečanje socialne odpornosti posebno pozornost nameniti naložbam v izpopolnjevanje in preusposabljanje, da bi se zadostilo potrebam trga dela, pri čemer se je treba osredotočiti na najbolj prikrajšane skupine ter okrepiti ukrepe za boj proti revščini in socialno vključevanje, s posebnim poudarkom na otrocih. Francija mora v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2021/1060 v okviru vmesnega pregleda skladov kohezijske politike pregledati vsak program, pri čemer mora med drugim upoštevati izzive, opredeljene v specifičnih priporočilih za državo za leto 2024. V predlogih Komisije, sprejetih 1. aprila 2025 (16), je rok za predložitev ocene rezultatov vmesnega pregleda za vsak program podaljšan na obdobje po 31. marcu 2025. Zagotovljene so tudi prožnost, da bi pomagali pospešiti izvajanje programov, in spodbude za države članice, da sredstva kohezijske politike dodelijo petim strateškim prednostnim področjem Unije, in sicer konkurenčnosti na področju strateških tehnologij, obrambi, stanovanjem, odpornosti v zvezi z vodo in energetskemu prehodu, ter naložbam v spretnosti v prednostnih sektorjih, pri čemer se programi ESS+ še naprej osredotočajo na osebe v najbolj ranljivih položajih.

(25)

Platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP) predstavlja priložnost za naložbe v eno od ključnih strateških prednostnih nalog EU in torej za krepitev konkurenčnosti EU. Platforma STEP se izvaja prek 11 obstoječih skladov EU. Države članice lahko prispevajo tudi k programu InvestEU, ki podpira naložbe na prednostnih področjih. Francija bi lahko te pobude kar najbolje izkoristila za podporo razvoju ali proizvodnji kritičnih tehnologij, tudi čistih in z viri gospodarnih tehnologij.

(26)

Poleg gospodarskih in socialnih izzivov, obravnavanih z načrtom za okrevanje in odpornost ter drugimi skladi EU, bi morala Francija učinkovito obravnavati preostale izzive, povezane z regulativnim in upravnim bremenom, intenzivnostjo raziskav in razvoja v podjetjih, digitalizacijo malih in srednjih podjetij (MSP), razogljičenjem prometa in stavb, uvajanjem obnovljivih virov energije ter s tem povezanimi naložbami v električno omrežje in shranjevanje, pomanjkanjem spretnosti, izobraževalnim sistemom, učiteljskim poklicem ter revščino otrok.

(27)

Kot je določeno v kompasu za konkurenčnost, si morajo vse institucije EU ter nacionalne in lokalne institucije močno prizadevati, da bi sprejemale enostavnejša pravila in pospešile upravne postopke. Komisija si je zastavila ambiciozne cilje za zmanjšanje upravnega bremena, in sicer za vsaj 25 %, v zvezi z MSP pa za najmanj 35 %; oblikovala je tudi nova orodja za doseganje teh ciljev, vključno s sistematičnim obremenitvenim testom obstoječe zakonodaje EU in okrepljenim dialogom z deležniki. Da bi Francija izpolnila ta cilj, mora sprejeti nadaljnje ukrepe. 84 % podjetij meni, da zapletenost upravnih postopkov pomeni težavo za njihovo poslovanje v Franciji (17). Francija je sprejela več reform za zmanjšanje upravnega bremena (18) in pospešitev javnih ukrepov (19). Ta prizadevanja so morda prispevala k omilitvi mnenja, da predpisi o poslovanju pomenijo dolgoročno oviro za naložbe, na kar kaže zmanjšanje števila podjetij, ki predpise štejejo za glavno oviro (s 25 % leta 2019 in 22 % leta 2020 na 19,7 % leta 2024). Poleg tega je Francija od leta 2019 izboljšala svoj položaj glede na povprečje EU (20). Francija se je v okviru svojega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta in v podporo podaljšanju obdobja fiskalne prilagoditve zavezala, da bo izvedla več reform za reševanje tega izziva. Vendar so potrebni dodatni ukrepi za celovito obravnavo izziva regulativnega in upravnega bremena. Glede na oceno Komisije (21) in kazalnike regulacije proizvodnih trgov OECD iz leta 2023 so regulativne omejitve za maloprodajne in poslovne storitve, med katerimi so številni regulirani poklici, v Franciji še vedno strožje kot v drugih državah članicah. Preoblikovanje zahtev glede opravljanja storitev in dostopa do njih bi spodbudilo inovacije, konkurenco in poklicno mobilnost, kar bi imelo na splošno pozitiven vpliv na gospodarstvo (22). Sprostitev omejitev za maloprodajo, kot so zahteve za registracijo, dovoljenja in omejitve poslovanja, vključno glede prodaje, bi lahko pripomogla k izboljšanju poslovanja in koristila potrošnikom s konkurenčnimi cenami in širšo izbiro proizvodov.

Splošni sistem izdajanja licenc in dovoljenj, ki je sicer manj obremenjujoč glede na povprečje EU, bi bilo mogoče dodatno izboljšati s sprejetjem najboljših praks, vključno z rednimi pregledi dovoljenj in licenc, da se oceni njihova nujnost.

(28)

Čeprav ima Francija največji delež javne podpore za raziskave in razvoj v podjetjih (23) v EU (več kot dvakratnik povprečja EU z vidika skupne javne podpore in tudi deleža davčnih spodbud), pa intenzivnost raziskav in razvoja v podjetjih v Franciji stagnira in je leta 2023 ostala nekoliko pod povprečjem EU. Natančneje, v veljavi je drag davčni dobropis za raziskave (7,9 milijarde EUR v letu 2024), čeprav so ocene v zvezi s tem pokazale velike slabosti (24). Ocena, ki jo je leta 2021 izvedla nacionalna komisija za vrednotenje inovacijskih politik, je tako pokazala, da shema ni imela pomembnih učinkov na večja podjetja, čeprav jim je bila dodeljena polovica podpore. Po priporočilu generalnega inšpektorata za finance (Inspection Générale des Finances) marca 2024 (25) je bila v zakonu o proračunu za leto 2025 shema davčnih dobropisov za raziskave nekoliko preusmerjena na odhodke za raziskave in razvoj, in sicer z izključitvijo odhodkov, povezanih s spremljanjem tehnologije in intelektualno lastnino, iz osnove za upravičene odhodke.

Poleg tega je bilo ukinjeno tudi podvajanje davčne osnove za zaposlovanje podoktorskih raziskovalcev v okviru sheme. Čeprav bi morali ti ukrepi voditi do nekaj prihrankov (26) (ocenjeni na 5 % letnih davčnih izdatkov tega davčnega dobropisa), se ne pričakuje, da bodo znatno povečali rezultate raziskav in razvoja v podjetjih, saj se z njimi le malo spreminja področje uporabe sheme. Dodelitev večjega deleža pomoči inovativnim MSP s srednje veliko tržno kapitalizacijo in zagonskim podjetjem ter olajšanje njihove uporabe sheme (27) bi lahko spodbudila prizadevanja na področju raziskav in razvoja, saj so ta podjetja bolj finančno omejena. Drugi obstoječi ukrepi za podporo inovacijam vključujejo zlasti davčni dobropis za inovacije in status mladih inovativnih podjetij (Jeunes Entreprises Innovantes), s katerim so zagonskim podjetjem, ki izpolnjujejo posebna merila intenzivnosti raziskav in razvoja ter rasti, zagotovljene socialne in davčne ugodnosti. Ti ukrepi so bolje usmerjeni v MSP, vendar imajo veliko manjši proračun (v letu 2024 približno 332 milijonov EUR za davčne dobropise za inovacije ter 314 milijonov EUR za davčne in socialne odhodke, ki koristijo mladim inovativnim podjetjem (28)). V skladu s spremembami, uvedenimi z zakonom o proračunu za leto 2025 in zakonom o financiranju socialne varnosti za leto 2025, so se koristi, ki izhajajo iz dostopa do teh bolj ciljno usmerjenih ukrepov, glede na svoj obseg zmanjšale bolj, kot se je znižal davčni dobropis za raziskave.

(29)

Tesnejše povezave med znanostjo in gospodarstvom, zlasti prek programov za prenos znanja in tehnologije, so ključne za ustvarjanje inovacij. Kot je poudarjeno v ocenjevalnem poročilu iz leta 2019 o programu Naložbe za prihodnost, pa zapletenost francoskega ekosistema za prenos tehnologije in izkoriščanje raziskav pomeni veliko oviro. Na področju javnih raziskav in razvoja, ki jih financirajo podjetja, se Francija uvršča precej pod povprečje EU, pri čemer se stanje od leta 2019 ni izboljšalo. Močna segmentacija ekosistema in neoptimalna uspešnost ključnih akterjev, kot so podjetja za pospeševanje prenosa tehnologije (Sociétés d’accélération du transfert de technologies), inštituti za tehnološke raziskave (Instituts de Recherche Technologique) in univerzitetni bolnišnični inštituti (Instituts Hospitalo-Universitaires), sta področji, ki vzbujata zaskrbljenost (29). Vendar od leta 2019 ni bila izvedena nobena večja reforma modela podjetij za pospeševanje prenosa tehnologije. Nedavno, leta 2023, je bila uvedena pobuda univerzitetnih inovacijskih središč (pôles universitaires d’innovation), da bi se okrepili lokalni inovacijski ekosistemi, pri čemer bi se izhajalo iz obstoječih organizacij in shem. Za izboljšanje rezultatov inovacij je treba povečati učinkovitost ekosistema za prenos znanja in tehnologije. To je mogoče doseči z osredotočanjem na konkretne rezultate, kot so znatno povečanje števila prijav patentov, varstvo intelektualne lastnine in ustanavljanje podjetij. Poenostavitev ekosistema, na primer z racionalizacijo vlog obstoječih subjektov ali spodbujanjem sodelovanja med njimi, bi prav tako lahko vodila k boljšim rezultatom.

(30)

Čeprav bi moralo vključevanje digitalnih tehnologij podjetjem omogočiti, da izboljšajo svoje izdelke in storitve ter spodbudijo konkurenčnost, francoska MSP še naprej zaostajajo na področju digitalizacije, saj jih je leta 2024 le 68,5 % doseglo osnovno raven digitalne intenzivnosti, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 72,9 %. Ta vrzel je pomembna tudi glede na cilj EU za digitalno desetletje, to je 90 % do leta 2030. Delež francoskih MSP, ki se ukvarjajo z e-prodajo, je na primer nižji od povprečja EU (17,6 % oziroma 23,1 %), nasprotno pa je delež francoskih potrošnikov iz vseh starostnih skupin, ki kupujejo blago ali storitve prek spleta, precej večji od povprečja EU. Poleg tega francoska podjetja, zlasti MSP, pri uvajanju naprednih digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca in storitve v oblaku, zaostajajo za povprečjem EU. Cilj EU, da bi 75 % podjetij uporabljalo storitve v oblaku, analiziralo velepodatke ali uporabljalo umetno inteligenco, se zdi glede na sedanje stopnje uporabe težko dosegljiv. Francija je septembra 2018 sprejela načrt za digitalno preobrazbo, ki je osredotočen na industrijo in zajema ukrepe do leta 2023 v višini 1,3 milijarde EUR, vključno s subvencijo za uvedbo novih naprednih digitalnih tehnologij v industrijskih MSP in podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki se financira v okviru mehanizma EU za okrevanje in odpornost (30). Francija je leta 2018 sprejela nacionalno strategijo za umetno inteligenco. Hkrati je bila leta 2018 oblikovana ključna javna pobuda za digitalno preobrazbo MSP, France Num, ki se od takrat krepi. Zagotavlja diagnostiko in usposabljanje ter seznam mreže partnerjev, ki so pripravljeni podpreti podjetja pri njihovih prizadevanjih za digitalizacijo.

Vendar vloga pobude France Num zgolj kot posrednika, ki povezuje podjetja s ponudniki digitalnih rešitev in deluje kot dokumentacijski center, omejuje njeno zmožnost, da bi neposredno vplivala na digitalizacijo MSP. Poleg tega obstoj več kot 100 različnih teritorialnih finančnih pomoči z različnimi merili za upravičenost in veliko število ustreznih organov otežujejo razmere za MSP, ki poskušajo pridobiti podporo (31). Nadaljnje izboljšanje učinkovitosti javne podpore za digitalizacijo je upravičeno. Koristno bi bilo racionalizirati razpoložljive sheme podpore in bolje uskladiti vrsto podpore s potrebami podjetij, hkrati pa dati prednost tehnologijam, ki bodo najverjetneje spodbudile rast produktivnosti (32), kot je umetna inteligenca. Uvedba ocene kakovosti za navedene ponudnike digitalnih rešitev iz mreže France Num, po možnosti na podlagi povratnih informacij uporabnikov, pa bila lahko bila v pomoč MSP pri sprejemanju informiranih odločitev.

(31)

Mešanica virov električne energije v Franciji je zaradi proizvodnje jedrske energije še vedno v veliki meri razogljičena. Francija je svoje bruto emisije toplogrednih plinov stalno zmanjševala od leta 2019, in sicer za več kot 3 % na leto, pri čemer ni upoštevano obdobje pandemije COVID-19, ko so se emisije toplogrednih plinov umetno zmanjšale. Ta trend zniževanja je državi omogočil, da je dosegla svoj drugi ogljični proračun (2019–2023), kot je določen v drugi nacionalni nizkoogljični strategiji, ki ima za cilj 40-odstotno zmanjšanje do leta 2030 (glede na leto 1990). Francija je med letoma 2022 in 2023 celo pospešila svoja prizadevanja za razogljičenje in dosegla 5,8-odstotno zmanjšanje bruto emisij. Vendar so ta prizadevanja v letu 2024 izgubila velik del zagona: glede na ocene organizacije Citepa (33) so se emisije zmanjšale za 1,8 % in dosegle 366 milijonov ton ekvivalenta CO2, kar je precej manj od znižanja na letni ravni, ki je potrebno za uresničitev podnebnih ambicij države. Da bi Francija ostala usklajena z naslednjim ogljičnim proračunom (2024–2028) v okviru tretje nizkoogljične strategije (SNBC-3), s katero je podprt njen cilj, da do leta 2030 prepolovi bruto emisije toplogrednih plinov, mora svoje emisije do leta 2030 zmanjšati za 5 % na leto.

Medtem ko se v energetskem sektorju in industriji krivulja zmanjševanja emisij ohranja, pa so v prometnem in gradbenem sektorju potrebna dodatna prizadevanja za dosego tretjega ogljičnega proračuna iz SNBC-3. Promet ostaja glavni vir emisij toplogrednih plinov (34) v Franciji in je edini sektor, v katerem so se emisije med letoma 1990 in 2023 povečale. Po najnovejših ocenah organizacije Citepa so se leta 2024 emisije toplogrednih plinov iz prometnega sektorja zmanjšale za manj kot 1 % v primerjavi z letom 2023. Zlasti pospešitev razogljičenja cestnega prometa, ki prispeva zelo pomemben delež k skupnim emisijam iz prometa (35), je bistvena za doseganje ciljev zmanjšanja emisij v potniškem in tovornem prometu. Potrebne so ustrezne spodbude in programi podpore, skupaj z vzpostavitvijo potrebne infrastrukture, da bi se delež brezemisijskih vozil še naprej hitro povečeval, s posebnim poudarkom na ranljivih uporabnikih prevoza (36) in težkih tovornih vozilih. Tovorni promet v Franciji še vedno pretežno temelji na cestnem prevozu (85 %), pri čemer promet po železnicah in celinskih plovnih poteh predstavlja le 10 % oziroma 2 %, kar je pod povprečjem EU (37). Da bi Francija podprla prehod s cestnega na železniški promet in promet po celinskih plovnih poteh, mora dokončati vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), da bi povečala zmogljivost omrežja in njegovo gostoto. Interoperabilnost, učinkovitost in varnost železniškega sistema EU bi se izboljšale tudi s pospešitvijo uvajanja evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa, ki v Franciji zaenkrat deluje na samo 10 % osrednjega omrežja TEN-T (38). Velik potencial za razogljičenje imajo tudi celinske plovne poti, ki bi ga bilo mogoče nadalje izkoristiti z izboljšanjem interoperabilnosti rečnih informacijskih storitev, razpoložljivosti podatkov in gostote terminalov.

(32)

Končna poraba energije v stanovanjskem sektorju od leta 2015 stagnira, emisije toplogrednih plinov iz stanovanjskih in terciarnih stavb pa so se po najnovejših ocenah (Citepa) v letu 2024 zmanjšale za samo 1,1 % glede na leto 2023. Francija se glede na nacionalni načrt sooča z zamudami pri energetski prenovi stavb ter zamenjavi naftnih in plinskih kotlov s čistejšimi rešitvami, kot so toplotne črpalke (39). Francija mora okrepiti svoja prizadevanja za odpravo vrzeli, da bi dosegla pomemben prispevek k svojemu cilju glede zmanjšanja porabe energije v stavbah do leta 2030 v skladu s SNBC-3. Da bi podprli povpraševanje po energetski prenovi, bi bilo koristno racionalizirati nacionalne sheme in stabilizirati njihovo financiranje, tudi s spodbujanjem zasebnega financiranja, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti najranljivejšim gospodinjstvom in temeljitim prenovam.

(33)

Francija leta 2023 še vedno ni dosegala svojega zavezujočega cilja glede energije iz obnovljivih virov do leta 2020 (40). Francija se je v okviru svojega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta in v podporo podaljšanju obdobja fiskalne prilagoditve zavezala, da bo izvedla reformo za reševanje tega izziva. Vendar ga z zadevnimi zavezami ne bi bilo mogoče v celoti obravnavati. Čeprav je Francija v energetsko-podnebnem zakonu iz leta 2019 predhodno določila cilj za energijo iz obnovljivih virov do leta 2030, zdaj nima trdne posodobljene zaveze, na podlagi katere bi izpolnila sedanje cilje EU za leto 2030. To stanje skupaj z zamudami pri izvajanju novih pravil o izdaji dovoljenj ustvarja negotovost za vlagatelje. Nasprotno pa bi zagotavljanje te gotovosti pritegnilo nove naložbe, spodbudilo ustvarjanje lokalnih delovnih mest in okrepilo proizvodnjo zelene tehnologije, kar bi prispevalo k uspešnosti francoskega trga. Francija mora pospešiti postopek izdajanja dovoljenj in sprejeti več izvedbenih aktov v skladu s francoskim zakonom o pospeševanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Postopek določanja „območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije“ je počasen: približno dve leti po njegovem sprejetju (do julija 2024) je le 34 % občin določilo območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije. Zagotavljanje ustreznega osebja upravam, ki izdajajo dovoljenja, bi lahko ta postopek pospešilo. Poleg tega so še vedno potrebni jasni in krajši roki za projekte zunaj območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije ter uvedba točk „vse na enem mestu“ za izdajanje dovoljenj za energijo iz obnovljivih virov

(34)

Vse večje omejevanje obnovljivih virov energije in negativne cene v letih 2023 in 2024 opozarjajo na omejitve elektroenergetskih omrežij ter povečano potrebo po prožnosti na strani odjema in shranjevanju (41), vključno s shranjevanjem toplote. Nadaljnje uvajanje takih rešitev za prožnost je potrebno, da bi v omrežje vključili večje količine energije iz obnovljivih virov in zagotovili zanesljivo oskrbo z energijo. Operaterja elektroenergetskih sistemov RTE in Enedis sta pred kratkim napovedala velike naložbene načrte za razvoj omrežja v naslednjih 15 letih (42). Načrt RTE je še vedno v fazi posvetovanja. Francija je v zadnjih letih naročila izvedbo projektov za vzpostavitev medsebojnih povezav z Italijo (Savoie–Piemont), v prihodnjih letih pa je načrtovanih še več projektov, na primer projekt keltskega povezovalnega daljnovoda in projekt v Biskajskem zalivu. Pravočasno dokončanje teh naložbenih načrtov in njihovo izvajanje bi olajšalo naložbe v obnovljive vire energije in pospešilo razogljičenje. Ključno je tudi, da se pri dolgoročnem načrtovanju upoštevajo medsebojne povezave s sosednjimi državami, zlasti z Iberskim polotokom, da bi se okrepilo povezovanje trgov EU. Raven čezmejne elektroenergetske povezanosti Francije je bila leta 2024 nižja od cilja EU za leto 2030, ki je 15 % (43).

(35)

Čeprav se je delež podjetij, ki so poročala o težavah pri zaposlovanju, v letu 2024 in prvem četrtletju leta 2025 z upočasnitvijo gospodarstva zmanjšal, je glede na nedavno raziskavo neustrezen profil kandidatov skupaj s pomanjkanjem delovne sile še vedno ena od dveh glavnih ovir za zaposlovanje, zlasti v ključnih sektorjih, kot so avtomobilski in gradbeni sektor ter sektor oskrbe (44). Francija je ob podpori mehanizma za okrevanje in odpornost veliko vložila v izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev, zaradi česar se je nekoliko povečalo število odraslih, udeleženih v usposabljanju (49,2 % leta 2022 v primerjavi z 48,4 % leta 2016). Vendar se ti programi niso vedno izkazali kot uspešni pri povečevanju udeležbe nizko usposobljenih in starejših delavcev. Imeli so tudi omejen učinek na udeležbo v usposabljanju za prednostne sektorje (informacijska in komunikacijska tehnologija, zdravje, gradbeništvo, zeleni prehod). Iz ocene preteklih in nedavnih naložb, kot je načrt za naložbe v spretnosti (plan d’investissement dans les compétences), je razvidno, da se le 25 % ponujenih usposabljanj nanaša na prednostne sektorje, 20 % ponujenih usposabljanj pa je namenjenih poklicem, pri katerih se pojavlja pomanjkanje spretnosti. Poleg tega se je leta 2022 izobraževanja udeležilo le približno 25 % nizkokvalificiranih odraslih.

(36)

Kljub visokim javnofinančnim odhodkom za izobraževanje je francoski izobraževalni sistem nedavno zabeležil opazen upad uspešnosti, ki je bil še dodatno zaznamovan z velikim vplivom socialno-ekonomskega ozadja učencev. Francoski učenci na primarni in sekundarni ravni pri matematiki in naravoslovju dosegajo slabše rezultate kot njihovi vrstniki v EU (45), delež 15-letnih učencev s slabimi dosežki pa se je od leta 2018 znatno povečal na področju matematike, branja in naravoslovja (46), medtem ko se je delež najuspešnejših učencev zmanjšal. Na ravni EU ima Francija tudi eno od največjih socialno-ekonomski vrzeli. Izboljšanje uspešnosti učencev pri temeljnih spretnostih je ključnega pomena, in sicer že od zgodnjega otroštva. Prve ocene kažejo, da je prepolovitev velikosti razredov na „prednostnih območjih izobraževanja“ pozitivno vplivala na učne rezultate učencev, vendar pa 70 % prikrajšanih učencev obiskuje šole zunaj prednostnih območij, zaradi česar niso upravičeni do podpore. Postopnejše dodeljevanje dodatnih sredstev ter spodbujanje sodelovanja med prikrajšanimi šolami in lokalnimi akterji bi lahko bilo koristno za obravnavanje potreb manj uspešnih ali prikrajšanih učencev. Ministrstvo za izobraževanje je leta 2023 sprejelo ukrepe za spodbujanje večje socialne raznolikosti v javnih in zasebnih šolah ter uvedlo tedensko uro diferenciranega poučevanja francoščine in matematike za vse učence. Vendar zaradi pogostih sprememb politike ni bilo dovolj časa za izvajanje in ocenjevanje teh ukrepov, odgovornost učiteljske skupnosti pa se je zmanjšala. Boljša uporaba obstoječih podatkov in ocen, boljše sodelovanje z izobraževalno skupnostjo in spoštovanje pedagoške avtonomije šol in učiteljev bi lahko prispevali k oblikovanju učinkovitejše strategije za temeljne spretnosti.

(37)

Čeprav so se plače učiteljev leta 2023 zvišale in je še prezgodaj, da bi se ocenil učinek tega zvišanja, ostajajo pomisleki glede privlačnosti poklica, pomanjkanje učiteljev pa negativno vpliva na rezultate izobraževanja. Vse manj kandidatov opravlja konkurenčne zaposlitvene izpite glede na število odprtih delovnih mest, zaradi česar so ti izpiti manj selektivni, zlasti za matematiko in osnovnošolske učitelje v nekaterih šolskih okrožjih (47). Zmanjšanje privlačnosti poklica je mogoče pojasniti z več dejavniki. Leta 2022 je 63 % študentov po srednji šoli kot razloge za to, da ne želijo postati učitelji, navedlo delovne pogoje, vključno z velikostjo razreda (med največjimi v EU), delovno obremenitvijo, pravili o mobilnosti in plačo (48). Poleg tega bi lahko na kakovost poučevanja vplivala vse večja odvisnost od učiteljev, zaposlenih za določen čas, ki imajo v primerjavi z redno zaposlenimi učitelji nižje ravni kvalifikacij in izkušenj ter slabši dostop do usposabljanja. Sprejeti so bili ukrepi za izboljšanje pogojev poučevanja, vključno z okrepitvijo usposabljanja na področju francoščine in matematike za osnovnošolske učitelje. Kljub temu obstajajo možnosti za nadaljnjo razširitev teh ukrepov, zlasti z zmanjšanjem velikosti razredov zaradi vse manjšega števila otrok ter boljšim usklajevanjem začetnega in stalnega usposabljanja s spreminjajočimi se potrebami vseh učencev (49) ter omogočanjem večje avtonomije učiteljev in šol (50). Računsko sodišče zlasti opozarja, da imajo ravnatelji v praksi omejene možnosti za prilagajanje potrebam učencev in lokalnim razmeram (51). Poleg tega bi se odgovornost in privlačnost povečali tudi s posvetovanji z učitelji in širšo učiteljsko skupnostjo glede sedanjih načrtov za reformo začetnega izobraževanja.

(38)

Otroci v Franciji so izpostavljeni večjemu tveganju revščine in socialne izključenosti kot preostalo prebivalstvo (26,2 % v primerjavi z 19 % leta 2024) in drugimi državami EU (26,2 % v primerjavi s 24,2 % leta 2024). V zadnjih letih se je znatno povečalo tudi tveganje revščine in socialne izključenosti otrok (52), čeprav se je v letih 2023 in 2024 zmanjšalo, delež francoskih otrok, ki živijo v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov, pa je leta 2024 dosegel 9 %, kar je ena najvišjih stopenj v EU. Enostarševske družine, ki jih pogosto sestavljajo matere samohranilke, se soočajo s pomembnimi in posebnimi izzivi pri iskanju zaposlitve (53), med družinami z zaposlenim staršem samohranilcem pa je bila leta 2024 vsaka peta izpostavljena tveganju revščine. Ena od glavnih ovir, s katerimi se te družine srečujejo, je dostop do vzgoje in varstva prešolskih otrok. Francija ima eno največjih vrzeli pri dostopu do otroškega varstva med privilegiranimi in prikrajšanimi otroki v EU (41,6 odstotne točke v primerjavi s 15,8 odstotne točke). Leta 2024 72,6 % otrok (0–3 let), ki živijo v gospodinjstvih s tveganjem revščine ali socialne izključenosti, ni uporabljalo storitev formalnega otroškega varstva. Čeprav je v Franciji skupni delež otrok, ki imajo dostop do otroškega varstva, razmeroma visok, pa se razpoložljivost in stroški na ozemlju Francije zelo razlikujejo (54). Starši, ki imajo nestandarden delovnik ali so brezposelni, imajo tudi težave pri iskanju primernega otroškega varstva (55), kar ovira njihova prizadevanja pri iskanju zaposlitve in usposabljanju. Odprava posebnih ovir za delo in izboljšanje dostopa do vzgoje in varstva predšolskih otrok bi bila staršem v pomoč pri udeležbi v usposabljanju, kar bi jim omogočilo boljše zaposlitvene možnosti, kratkoročno do dolgoročno pa bi se izboljšali tudi učni rezultati otrok, pri čemer bi se večji učinek pokazal pri prikrajšanih otrocih (56).

(39)

Zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev držav članic euroobmočja in njihovega skupnega prispevka k delovanju ekonomske in monetarne unije je Svet leta 2025 priporočil, naj države članice euroobmočja ukrepajo, tudi v okviru svojih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi izvedle priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja za leto 2025. Kar zadeva Francijo, priporočila 2, 3, 4 in 5 prispevajo k izvajanju prvega priporočila za euroobmočje glede konkurenčnosti, priporočili 4 in 5 k izvajanju drugega priporočila za euroobmočje glede odpornosti, priporočilo 1 pa k izvajanju tretjega priporočila za euroobmočje glede makroekonomske in finančne stabilnosti iz priporočila za leto 2025.

PRIPOROČA, da Francija v letih 2025 in 2026 ukrepa tako, da:

1.

okrepi skupne obrambne in varnostne odhodke ter pripravljenost ob zagotavljanju vzdržnosti dolga v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 6. marca 2025; upošteva najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov, ki jih je Svet priporočil 21. januarja 2025, da bi odpravila čezmerni primanjkljaj; izvede sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšano prilagoditveno obdobje, kot je priporočil Svet 21. januarja 2025;

2.

glede na veljavne roke za pravočasno dokončanje reform in naložb v skladu z Uredbo (EU) 2021/241 zagotovi učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU; pospeši izvajanje programov kohezijske politike (ESRR, SPP, ESS+), pri čemer se po potrebi opre na priložnosti, ki jih ponuja vmesni pregled; kar najbolje izkoristi instrumente EU, vključno z možnostmi, ki jih ponujata program InvestEU in platforma za strateške tehnologije za Evropo, da bi se izboljšala konkurenčnost;

3.

dodatno poenostavi predpise, zmanjša upravno breme in regulativne omejitve za podjetja, zlasti v storitvenem sektorju; okrepi intenzivnost raziskav in razvoja v podjetjih z boljšim usmerjanjem programov javne podpore, ki spodbujajo raziskave in razvoj v podjetjih ter širjenje inovacij, in z izboljšanjem učinkovitosti ekosistema, ki podpira sodelovanje med akademskim svetom in podjetji; izboljša digitalizacijo MSP, tudi z izboljšanjem učinkovitosti obstoječih ukrepov javne podpore, namenjenih temu cilju;

4.

pospeši zmanjševanje emisij toplogrednih plinov z odpravo ovir in zagotavljanjem spodbud za povečanje povpraševanja po nizkoemisijskih načinih prevoza in vozilih ter njihove ponudbe, s povečanjem energetske učinkovitosti in zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv v stavbah s spodbujanjem temeljite prenove; pospeši uvajanje projektov na področju energije iz obnovljivih virov, tudi z nadaljnjo racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj in dokončanjem vzpostavitve „območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije“; spodbuja prožnost na strani odjema in tehnologije shranjevanja ter zagotovi zadostne naložbe v zmogljivost elektroenergetskega omrežja, vključno s čezmejnimi povezavami;

5.

nadalje odpravlja pomanjkanje spretnosti s podpiranjem dostopa do usposabljanja za nizko usposobljene in starejše ter z izboljšanjem ustreznosti ponudbe usposabljanja za trg dela; izboljša rezultate izobraževanja in zmanjša neenakosti v izobraževanju, tudi z zagotavljanjem, da imajo vsi prikrajšani učenci koristi od boljše podpore pri izobraževanju; okrepi učiteljski poklic, vključno z izboljšanjem delovnih pogojev ter začetnim in stalnim usposabljanjem učiteljev; prepreči in zmanjša revščino otrok z odpravo ovir, ki staršem otežujejo vključevanje na trg dela ter dostop najbolj prikrajšanih gospodinjstev do kakovostne vzgoje in varstva predšolskih otrok.

V Bruslju, 8. julija 2025

Za Svet

predsednica

S. LOSE


(1)   UL L, 2024/1263, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1263/oj.

(2)  Očiščeni odhodki, kot so opredeljeni v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2024/1263: „očiščeni odhodki“ pomenijo javnofinančne odhodke brez: (i) odhodkov za obresti; (ii) diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov; (iii) odhodkov za programe Unije, ki so v celoti izravnani s prihodki iz skladov Unije; (iv) nacionalnih odhodkov za sofinanciranje programov, ki jih financira Unija; (v) cikličnih elementov odhodkov za denarna nadomestila za brezposelnost ter (vi) enkratnih in drugih začasnih ukrepov.

(3)  Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/241/oj).

(4)  Uredba (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi uredb (EU) št. 1303/2013, (EU) 2021/1060 in (EU) 2021/1755 ter Direktive 2003/87/ES (UL L 63, 28.2.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/435/oj).

(5)  Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Francijo (ST 10162/21; ST 10162/21 ADD 1).

(6)  Izvedbeni sklep Sveta z dne 14. julija 2023 o spremembi Izvedbenega sklepa z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Francijo (ST 11150/23; ST 11150/23).

(7)  Priporočilo Sveta z dne 21. januarja 2025 o potrditvi nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Francije (UL C, C/2025/659, 10.2.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/659/oj).

(8)  Priporočilo Sveta z dne 13. maja 2025 o ekonomski politiki euroobmočja (UL C, C/2025/2782, 22.5.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/2782/oj).

(9)  Priporočilo Sveta za odpravo čezmernega primanjkljaja v Franciji, ST 5033/1/25.

(10)  Letna poročila o napredku za leto 2025 so na voljo na: https://economy-finance.ec.europa.eu/economic-and-fiscal-governance/stability-and-growth-pact/preventive-arm/annual-progress-reports_sl.

(11)  Eurostat, Kazalniki eura z dne 22. aprila 2025.

(12)  Fiskalna naravnanost je opredeljena kot merilo spremembe osnovnega proračunskega položaja sektorja država na letni ravni. Cilj te naravnanosti je oceniti gospodarsko spodbudo, ki izhaja iz fiskalnih politik, tako tistih, ki se financirajo na nacionalni ravni, kot tistih, ki se financirajo iz proračuna EU. Fiskalna naravnanost se meri kot razlika med (i) srednjeročno potencialno rastjo in (ii) spremembo primarnih odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, vključno z odhodki, ki se financirajo z nepovratno podporo (nepovratnimi sredstvi) v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov Unije.

(13)  V vseh letih je rast BDP, navedena v letnem poročilu o napredku, sezonsko in koledarsko prilagojena.

(14)  Eurostat, javnofinančni odhodki po klasifikaciji izdatkov države po funkcijah (COFOG). Zaradi metodoloških razlik med opredelitvijo, ki se uporablja za COFOG, in opredelitvijo, ki jo uporablja Nato, se lahko odhodki na podlagi opredelitve za COFOG razlikujejo od odhodkov na podlagi opredelitve Nata.

(15)  Ti podatki bodo od leta 2026 prikazani na kontrolnem računu iz člena 22 Uredbe (EU) 2024/1263.

(16)   Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2021/1058 in (EU) 2021/1056 glede posebnih ukrepov za obravnavanje strateških izzivov v okviru vmesnega pregleda (COM(2025) 123 final).

(17)  Businesses' attitudes towards corruption in the EU (Odnos podjetij do korupcije v EU), kratko poročilo, poročilo Eurobarometer (april 2024).

(18)  Zakon z dne 22. maja 2019 za rast in preoblikovanje podjetij (Pacte).

(19)  Zakon z dne 7. decembra 2020 za pospešitev in poenostavitev javnih ukrepov (ASAP).

(20)  Evropska investicijska banka, raziskava EIB o naložbah za leto 2024. Za EU se izračuna aritmetično povprečje.

(21)  Evropska komisija, Kazalnik omejitve maloprodaje (posodobitev 2022), 2024.

(22)  Prihodnja ocena francoskega organa za konkurenco o reformah v zvezi s pogoji za ustanovitev in tarifami reguliranih pravniških poklicev je pričakovana poleti 2025.

(23)  Javna podpora Francije za raziskave in razvoj v podjetjih je leta 2021 znašala 0,45 % BDP, medtem ko je bilo povprečje EU 0,2 %. Leta 2021 je višina davčnih spodbud za raziskave in razvoj v Franciji ustrezala izgubljenim prihodkom v višini 0,28 % BDP, medtem ko je povprečje EU znašalo 0,1 %. Intenzivnost raziskav in razvoja v podjetjih v Franciji je leta 2023 znašala 1,44 % (kar je enako ravni iz leta 2012) in bila pod povprečjem EU (1,49 %).

(24)  OECD (2020), How effective are R&D tax incentives? New evidence from the OECD microBeRD Project (Kako učinkovite so davčne spodbude za raziskave in razvoj? Novi dokazi na podlagi projekta OECD microBeRD), Direktorat za znanost, tehnologijo in inovacije, politično sporočilo, OECD, Pariz.

Conseil d’analyse économique (svet za ekonomske analize) (2022), Focus št. 090–2022, Renforcer l’impact du Crédit d’impôt recherche (Povečanje učinka davčnega dobropisa za raziskave), Philippe Aghion, Nicolas Chanut in Xavier Jaravel.

(25)  Inspection générale des finances (generalni inšpektorat za finance), Pregled odhodkov: podpora podjetjem, marec 2024, na voljo na: https://www.igf.finances.gouv.fr/files/live/sites/igf/files/contributed/Rapports%20de%20mission/2024/2023-M-105-03%20Rapport%20Aides%20aux%20entreprises.pdf.

(26)  Prihranki so ocenjeni na 5 % (Splošno poročilo št. 144 (2024–2025), zvezek II, snopič 1, deponirano 21. novembra 2024, na voljo na: Projet de loi de finances pour 2025: Les conditions générales de l'équilibre financier (article liminaire et première partie de la loi de finances) - Sénat (Predlog zakona o javnih financah za leto 2025: splošni pogoji finančnega ravnovesja (uvodni člen in prvi del zakona o javnih financah) – senat)).

(27)  Lignau (DGE, 2024) je poročal, da je imelo le 44 % zagonskih podjetij, ustanovljenih od leta 2016, v obdobju 2017–2021 koristi od sheme davčnih dobropisov za raziskave, čeprav so jo uporabljala več kot druge sheme, kot sta status mladega inovativnega podjetja in davčni dobropis za inovacije.

(28)  Predlog zakona o javnih financah za leto 2024: zakonodajno poročilo o raziskavah in visokem šolstvu. Splošno poročilo št. 128 (2023–2024), zvezek III, Priloga 24, deponirano 23. novembra 2023, na voljo na: Projet de loi de finances pour 2024: Recherche et enseignement supérieur - Sénat .

Glej tudi Stanje visokošolskega izobraževanja, raziskav in inovacij v Franciji v letu 2024, št. 17, junij 2024, tema št. 23, na voljo na: Les jeunes entreprises innovantes - état de l'Enseignement supérieur, de la Recherche et de l'Innovation en France no17 .

(29)  Odbor za spremljanje naložb za prihodnost. Ocena prvega vala naložbenega programa za prihodnost (PIA, 2009–2019), november 2019, na voljo na: Le PIA, un outil à préserver, une ambition à refonder (Naložbeni program za prihodnost: orodje, ki ga je treba ohraniti, ambicija, ki jo je treba prenoviti).

(30)  Direction générale des entreprises (generalni direktorat za podjetništvo) (2024). La numérisation des entreprises industrielles en France: un soutien à la demande et à l'offre de solutions technologiques (Digitalizacija industrijskih podjetij v Franciji: podpora povpraševanju in ponudbi tehnoloških rešitev). Les Thémas de la DGE (Tematike DGE) št. 24, november, str. 8.

(31)  Senat, izredna seja 2018–2019, Informativno poročilo v imenu delegacije podjetij o podpori digitalnemu prehodu MSP: kako lahko Francija nadoknadi zamudo?, Pascale Gruny (senatorka), na voljo na: Projet de loi de finances pour 2021: Économie - Sénat (Predlog zakona o javnih financah za leto 2021: gospodarstvo – senat).

(32)   Rapport CNP (2025) | Un monde en mutation – Productivité, compétitivité et transition numérique (Poročilo Nacionalnega sveta za produktivnost: spreminjajoči se svet – produktivnost, konkurenčnost in digitalni prehod), str. 188.

(33)  Citepa (Centre Interprofessionnel Technique d’Études de la Pollution Atmosphérique) je francoska organizacija, pooblaščena za pripravo nacionalnih evidenc toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka, ki se predložijo ZN in EU.

(34)  Predstavlja 34 % vseh emisij (brez mednarodnih skladišč, npr. emisij iz mednarodnega letalskega in ladijskega prometa).

(35)  Leta 2023 je ustvaril 94 % emisij v prometnem sektorju, brez mednarodnih skladišč, npr. emisij iz mednarodnega letalskega in ladijskega prometa ( Livre | Chiffres clés du climat 2024 (Ključni podnebni podatki za leto 2024), str. 56).

(36)  V skladu z opredelitvijo iz Uredbe (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje in spremembi Uredbe (EU) 2021/1060 to pomeni uporabnike prevoza, ki bodisi večino svojih prihodkov porabijo za energijo in prevoz bodisi v nekaterih regijah nimajo dostopa do alternativnih in cenovno dostopnih rešitev mobilnosti in prevoza ali pa morda nimajo finančnih zmožnosti za vlaganje v zmanjšanje porabe fosilnih goriv.

(37)  V EU je leta 2022 16,6 % tovornega prometa predstavljal promet po železnici, 4,9 % pa promet po celinskih plovnih poteh.

(38)  V nasprotju, na primer, z Belgijo (79 %) in Španijo (27 %).

(39)  Kot je poudaril generalni sekretariat za ekološko načrtovanje (SGPE) decembra 2024 ( Les Rencontres avec les partenaires du SGPE (Srečanja s partnerji SGPE), str. 11).

(40)  Francija, ki je leta 2023 imela 22,3-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije, še vedno ni dosegala zavezujočega cilja za leto 2020 glede 23-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov.

(41)   Bilan électrique 2024 | RTE (Elektroenergetska bilanca 2024).

(42)   RTE présente les grandes orientations de sa stratégie de transformation du réseau de transport d’électricité à l’horizon 2040 | RTE (RTE predstavlja glavne usmeritve svoje strategije preoblikovanja omrežja za prenos električne energije do leta 2040).

(43)  Opredeljena kot uvozna zmogljivost glede na nameščeno proizvodno zmogljivost v državi članici.

(44)  France Travail (francoski zavod za zaposlovanje), Enquête besoin en main-d’œuvre 2025 (Raziskava o potrebah po delovni sili za leto 2025).

(45)   Trends in International Mathematics and Science Study 2023 (Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja 2023 – TIMSS).

(46)  Glede na raziskavo Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) za leto 2022 je 28,8 % petnajstletnikov v Franciji doseglo slabe rezultate pri matematiki v primerjavi z 29,5 % v EU, 26,9 % jih je doseglo slabe rezultate pri branju v primerjavi s 26,2 % v EU, 23,8 % pa pri naravoslovju v primerjavi s 24,2 % v EU.

(47)  France Stratégie, 2024, Working in Public Service: The Challenge of Attractiveness (Delo v javnem sektorju: izziv privlačnosti).

(48)  Cour de Comptes, Devenir enseignant: la formation initiale et le recrutement des enseignants des premier et second degrés , Rapport public thématique (Postati učitelj: začetno usposabljanje in zaposlovanje osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, javno tematsko poročilo), 2023.

(49)   Education: comment mieux orienter la dépense publique, Conseil d’analyse économique (Izobraževanje: kako bolje usmerjati javnofinančne odhodke, svet za ekonomske analize), 2025, na voljo na: Éducation: comment mieux orienter la dépense publique .

(50)  Lastra-Anadón, C. in S. Mukherjee (2019), Cross-country evidence on the impact of central and school autonomy on education performance (Meddržavni dokazi o vplivu avtonomije centralnih oblasti in šol na uspešnost izobraževanja), delovni dokumenti OECD o fiskalnem federalizmu, št. 26, OECD Publishing, Pariz, https://doi.org/10.1787/c3d9b314-en.

(51)  Cour des comptes (računsko sodišče), Mobiliser la communauté éducative autour du projet d’établissement, Rapport public thématique (Mobilizacija izobraževalne skupnosti v podporo šolskem načrtu, javno tematsko poročilo 2023.

(52)  V celinski Franciji (za katero so na voljo primerljive časovne vrste) se je delež otrok, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, povečal s 24,1 % v letu 2019 na 25,7 % v letu 2023.

(53)  Sénat (senat) (2024). Familles monoparentales: pour un changement des représentations sociétales (Enostarševske družine: za spremembo družbenih predstav).

(54)  CNAF-ONAPE, L’accueil des jeunes enfants (Varstvo predšolskih otrok), izdaja 2024.

(55)  Cour des Comptes (računsko sodišče), La politique d’accueil du jeune enfant (Politika varstva predšolskih otrok), december 2024.

(56)  OECD (2025), Reducing Inequalities by Investing in Early Childhood Education and Care, Starting Strong (Zmanjšanje neenakosti z vlaganjem v vzgojo in varstvo predšolskih otrok, Dober začetek), OECD Publishing, Pariz, https://doi.org/10.1787/b78f8b25-en.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3984/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)