![]() |
Uradni list |
SL Serija C |
C/2025/3784 |
17.9.2025 |
P9_TA(2024)0358
Onesnaževala površinske in podzemne vode
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, Direktive 2006/118/ES o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem ter Direktive 2008/105/ES o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike (COM(2022)0540 – C9-0361/2022 – 2022/0344(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(C/2025/3784)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0540), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0361/2022), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. februarja 2023 (1), |
— |
po posvetovanju z Odborom regij, |
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, |
— |
ob upoštevanju predloga Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0238/2023), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2); |
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
3. |
naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 146, 27.4.2023, str. 41.
(2) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 12. septembra 2023 (UL C, C/2024/1777, 22.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1777/oj).
P9_TC1-COD(2022)0344
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, Direktive 2006/118/ES o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem ter Direktive 2008/105/ES o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(-1) |
Voda ni tržni proizvod kot vsak drugi, temveč skupna dobrina in dediščina, ki jo je treba varovati in z njo ustrezno ravnati, da bi ohranili ekosisteme in zagotovili univerzalni dostop do čiste vode. [Sprememba 1] |
(-1a) |
Generalna skupščina OZN je 28. julija 2010 priznala pravico do varne in čiste vode ter sanitarnih storitev za človekovo pravico, ki je bistvena za polno uživanje življenja in vseh človekovih pravic. Po uspehu evropske državljanske pobude iz leta 2014 z naslovom „Pravica do vode“ je Komisija leta 2018 sprejela predlog za revizijo direktive o pitni vodi, ustrezna spremenjena direktiva pa je začela veljati 12. januarja 2021. Ta direktiva določa obveznost držav članic, da izboljšajo dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, pri čemer se med drugim opirajo na pridobljeno znanje in ukrepe, ki se izvajajo v skladu z Direktivo 2000/60/ES. Države članice bi morale zagotoviti tudi učinkovito uveljavljanje pravice do čiste vode in sanitarne oskrbe, tako da izboljšajo kakovost površinske in podzemne vode. [Sprememba 2] |
(1) |
Kemično onesnaževanje površinskih in podzemnih voda ogroža vodno okolje z vplivi, kot so akutna in kronična toksičnost v vodnih organizmih, kopičenje onesnaževal v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, ogroža pa tudi zdravje ljudi. Določitev okoljskih standardov kakovosti prispeva k uresničevanju cilja ničelnega onesnaževanja za okolje brez strupov kot enega prednostnih ciljev 8 . okoljskega akcijskega programa (3). [Sprememba 3] |
(1a) |
Po podatkih Evropske agencije za okolje je približno 90 % površine teles podzemne vode v dobrem količinskem stanju, približno 75 % površine teles podzemne vode je v dobrem kemijskem stanju, 40 % teles površinske vode je v dobrem ali zelo dobrem ekološkem stanju, 38 % teles površinske vode pa je v dobrem kemijskem stanju, pri tem pa Evropska agencija za okolje v poročilu z dne 4. decembra 2019 z naslovom The European environment – state and outlook 2020: Knowledge for transition to a sustainable Europe (Evropsko okolje – Stanje in napovedi 2020: znanje za prehod na trajnostno Evropo) ugotavlja, da se je z zmanjšanjem onesnaževanja izboljšala kakovost vode, vendar Unija še zdaleč ni dosegla dobrega ekološkega stanja za vsa vodna telesa do leta 2020. [Sprememba 4] |
(1b) |
Pri preverjanju primernosti okvirne direktive o vodah leta 2019 (v nadaljnjem besedilu: preverjanje primernosti) je bilo v oceni ugotovljeno, da bo imel naslednji krog programov ukrepov ključno vlogo pri doseganju potrebnega napredka pri uresničevanju okoljskih ciljev iz Direktive 2000/60/ES do leta 2027, in navedeno, da je trenutno več kot polovica vseh evropskih vodnih teles izvzetih na podlagi Direktive 2000/60/ES, zaradi česar so izzivi za države članice pri doseganju okoljskih standardov kakovosti za prednostne snovi še toliko večji. Poleg tega je bilo pri preverjanju primernosti ugotovljeno, da okoljski cilji še niso v celoti doseženi predvsem zaradi nezadostnih finančnih sredstev, počasnega izvajanja ter nezadostnega vključevanja okoljskih ciljev v sektorske politike, in ne zaradi pomanjkljivosti v zakonodaji. [Sprememba 5] |
(1c) |
Zaradi geografskih in socialno-ekonomskih dejavnikov so nekatere populacije, vključno z domorodnimi ljudstvi, bolj občutljive na onesnaženje vode. Pričakuje se, da bo rudarski sektor v Evropski uniji rasel, da bi zagotovil razvoj neto ničelne industrije. Kot je navedeno v poročilu št. 9/2021 Evropske agencije za okolje (4), rudarski sektor neposredno vpliva na kakovost in količino vode. Zato je treba bolje izvajati obstoječe zakonodajne okvire ter načrtovati in nadzorovati rabo in odvajanje vode tudi v rudarstvu. [Sprememba 6] |
(1d) |
Številna ozemlja v Uniji se srečujejo z velikim in čedalje večjim pomanjkanjem vode. V zadnjih letih hude in vztrajne suše, zlasti v sredozemskih regijah, ogrožajo kmetijsko proizvodnjo in povzročajo resno zmanjšanje zalog površinske in podzemne vode (5). [Sprememba 7] |
(1e) |
Voda je javna dobrina v korist vseh, ki jo je treba kot bistveni naravni vir, ki je nenadomestljiv in nujno potreben za življenje, skrbno obravnavati v njeni socialni, ekonomski in okoljski razsežnosti. Podnebne spremembe, vključno z vse pogostejšimi naravnimi nesrečami in ekstremnimi vremenskimi pojavi, ter zmanjšanje biotske raznovrstnosti negativno vplivajo na kakovost in količino vode, kar ustvarja pritisk na sektorje, ki so odvisni od njene razpoložljivosti, zlasti na kmetijstvo. [Sprememba 8] |
(1f) |
Evropska agencija za okolje (EEA) je v poročilu iz leta 2018 z naslovom European waters – assessment of status and pressures (Evropske vode – ocena stanja in obremenitev) nekatere kmetijske prakse opredelila kot ovire za doseganje dobrega kemijskega stanja podzemne vode v Uniji, ki povzročajo onesnaževanje z nitrati in pesticidi, vendar je bilo ugotovljeno, da v zadnjih desetletjih v Uniji uporaba mineralnih gnojil in presežkov hranil stalno upada (6). Drugi pomembni viri onesnaževanja so izpusti, ki niso povezani s kanalizacijskim sistemom, onesnažena območja ali opuščena industrijska območja. [Sprememba 9] |
(1g) |
Dobro stanje vodnih teles in učinkovito upravljanje vodnih virov sta prednostni nalogi za kmetijstvo, saj so kmetje pri izvajanju svojih dejavnosti odvisni od vode in imajo tako utemeljen interes za trajnostno rabo teh virov. [Sprememba 10] |
(1h) |
Da bi olajšali prehod na bolj trajnosten in produktiven kmetijski sektor, ki bo odporen na pomanjkanje vode, bi bilo treba kmete spodbuditi k izboljšanju upravljanja z vodo ter posodobitvi namakalnih sistemov in tehnik. [Sprememba 11] |
(1i) |
Uporaba pesticidov lahko močno vpliva na kakovost in količino vode, ki je na voljo za uporabo v kmetijstvu, pri čemer to negativno vpliva na vodno in kopensko biotsko raznovrstnost. Zato je primerno spremljati vpliv pesticidov in njihovih metabolitov na vodna telesa ter njihovo ekotoksikološko usodo v teh telesih. [Sprememba 12] |
(1j) |
Bistveno je upoštevati dosedanje dosežke v sektorjih, kot je kmetijstvo, kjer je bilo fitosanitarno kontaminacijo že mogoče zmanjšati za 14 % v primerjavi z obdobjem 2015–2017 in za 26 % v primeru najbolj škodljivih onesnaževal. Podatki zato kažejo stalno zmanjševanje uporabe in tveganja kemikalij, pri čemer je leto 2020 drugo leto zapored, v katerem se je znatno zmanjšala uporaba pesticidov, zlasti najnevarnejših (7). [Sprememba 13] |
(1k) |
Kemično onesnaževanje površinskih in podzemnih voda ogroža tudi kmetijstvo, saj se zaradi njega zmanjšuje razpoložljivost vode, primerne za namakanje posevkov, in dodatno zaostruje pomanjkanje vode. Unija in države članice bi zato morale povečati podporo raziskavam in inovacijam za hitro uvedbo rešitev za boj proti pomanjkanju in onesnaževanju površinskih in podzemnih voda, vključno z digitalizacijo, preciznim kmetijstvom, optimiziranim namakanjem in modernizacijo namakanja ter krožno uporabo virov, da bi zagotovili izboljšano upravljanje voda, ki bo odporno na podnebne spremembe, ter bolj ciljno uporabo pesticidov in gnojil za posevke, manj onesnažujoče in varnejše alternative kmetijskim vložkom, sorte, ki so odpornejše in učinkoviteje izkoriščajo hranilne snovi, ter večjo uporabo očiščene odpadne vode za namakanje v kmetijstvu. S tem bi morali prispevati k doseganju trajnostnega in odpornega prehranskega sistema Unije ter hkrati zmanjšati razpršeno onesnaževanje iz kmetijstva in potrebo po odvzemu za potrebe kmetijstva. [Sprememba 14] |
(2) |
Okoljska politika Unije mora v skladu s členom 191(2), drugi stavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) temeljiti na previdnostnem načelu in na načelih, da je treba delovati preventivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora plačati povzročitelj obremenitve. |
(2a) |
Unija bi morala pri prizadevanjih za doseganje visoke ravni varstva okolja in pri izvajanju akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje upoštevati raznolike razmere v različnih regijah Unije, vpliv na prehransko varnost, proizvodnjo hrane in cenovno dostopnost hrane ter tudi zdravo in trajnostno prehrano. [Sprememba 15] |
(3) |
Evropski zeleni dogovor (8) je strategija Unije za zagotovitev podnebno nevtralnega, čistega in krožnega gospodarstva do leta 2050, v katerem se optimizira gospodarjenje z viri in hkrati čim bolj zmanjša onesnaževanje. Strategija EU na področju kemikalij za trajnostnost (9) in akcijski načrt za ničelno onesnaževanje (10) posebej obravnavata vidike evropskega zelenega dogovora glede onesnaževanja. Druge posebej pomembne in dopolnilne politike vključujejo strategijo EU za plastiko iz leta 2018 (11), strategijo EU za zdravila iz leta 2021 (12), strategijo za biotsko raznovrstnost (13), strategijo „od vil do vilic“ (14), strategijo EU za tla do leta 2030 (15), digitalno strategijo EU (16) in evropsko strategijo za podatke (17). |
(3a) |
Cilja doseganja „dobrega stanja vodnih teles“ in zagotavljanja razpoložljivosti vode sta medsektorska, vendar prizadevanja za njuno uresničevanje pogosto niso dovolj usklajena. Dobro upravljanje voda bi moralo biti vključeno v vse politike Unije v zvezi s sektorji, v katerih se porablja voda. [Sprememba 16] |
(3b) |
V preverjanju primernosti je bilo poudarjeno, da je treba cilje v zvezi z vodo bolje vključevati v kmetijsko politiko. Z novo skupno kmetijsko politiko (SKP) so bili uvedeni ukrepi za bolj trajnostno upravljanje voda. Za večjo skladnost med kmetijsko in vodno politiko bi morale države članice v celoti izkoristiti priložnosti, ki so na voljo v novi SKP, in vprašanja o vodi celovito vključiti v svoje strateške načrte, vključno z uporabo sistema znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS), ter spodbujati razvoj svetovalnih storitev za promocijo primerov dobre prakse v zvezi z upravljanjem voda. [Sprememba 17] |
(4) |
Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18) določa okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode. Del tega okvira je, da se med tistimi snovmi, ki pomenijo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, na ravni Unije opredelijo prednostne snovi. Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19) določa okoljske standarde kakovosti (OSK) na ravni Unije za 45 prednostnih snovi iz Priloge X k Direktivi 2000/60/ES in osem drugih onesnaževal, ki so bila že urejena na ravni Unije, preden je bila z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20) uvedena Priloga X. Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21) določa standarde kakovosti podzemne vode za nitrate in aktivne snovi v pesticidih na ravni Unije ter merila za določitev nacionalnih vrednosti praga za druga onesnaževala podzemne vode. Določa tudi minimalni seznam 12 onesnaževal in njihove kazalce, za katere morajo države članice razmisliti o določitvi teh nacionalnih določiti te nacionalne vrednosti praga. Standardi kakovosti podzemne vode so določeni v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES. [Sprememba 18] |
(4a) |
Države članice bi morale poskrbeti, da se odpravi ali postopno opusti onesnaževanje z izpusti, emisijami ali uhajanjem prednostnih nevarnih snovi v ustreznem roku in v vsakem primeru najpozneje 20 let po tem, ko je bila prednostna snov uvrščena med nevarne snovi v delu A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Ta časovni okvir bi moral veljati ne glede na uporabo strožjih rokov v drugi veljavni zakonodaji Unije. [Sprememba 19] |
(5) |
Snovi se upoštevajo za uvrstitev na seznam v Prilogi X k Direktivi 2000/60/ES ali v Prilogi I ali Prilogi II k Direktivi 2006/118/ES na podlagi ocene tveganja, ki ga predstavljajo za ljudi in vodno okolje. Ključne sestavine te ocene so poznavanje koncentracij snovi v okolju, vključno z informacijami, zbranimi pri spremljanju nadzornega seznama, in (eko)toksikologije snovi ter njihove obstojnosti, bioakumulacije, toksičnosti, mobilnosti, rakotvornosti, mutagenosti, reproduktivne toksičnosti in potenciala endokrinega motilca. [Sprememba 20] |
(6) |
Komisija je pregledala seznam prednostnih snovi iz Priloge X k Direktivi 2000/60/ES v skladu s členom 16(4) navedene direktive in členom 8 Direktive 2008/105/ES ter sezname snovi iz prilog I in II k Direktivi 2006/118/ES v skladu s členom 10 navedene direktive in sklenila, da je glede na nova znanstvena spoznanja primerno spremeniti navedene sezname z dodajanjem novih snovi, določitvijo okoljskih standardov kakovosti (OSK) ali standardov kakovosti podzemne vode za navedene na novo dodane snovi, revizijo OSK za nekatere obstoječe snovi v skladu z znanstvenim napredkom ter določitvijo OSK za organizme za nekatere obstoječe in na novo dodane snovi. Ugotovila je tudi, katere dodatne snovi se bodo verjetno kopičile v usedlinah ali organizmih, in pojasnila, da bi bilo treba spremljanje trendov takih snovi izvajati v usedlinah ali organizmih. Pregledi seznamov snovi so bili podprti z obsežnim posvetovanjem s strokovnjaki služb Komisije, držav članic, skupin deležnikov ter Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja. |
(7) |
Za učinkovito ravnanje z večino onesnaževal v njihovem celotnem življenjskem ciklu je potrebna kombinacija ukrepov za nadzor pri viru in na koncu proizvodne verige, vključno z ustrezno kemično zasnovo, dovoljenjem ali odobritvijo, nadzorom emisij med proizvodnjo in uporabo ali drugimi postopki ter ravnanjem z odpadki. Določitev novih ali strožjih standardov kakovosti v vodnih telesih zato dopolnjuje in je skladna z drugo zakonodajo Unije, ki obravnava ali bi lahko obravnavala morala obravnavati problem onesnaževanja v eni ali več navedenih fazah, vključno z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (22), Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (23), Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (24), Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta (25), Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26), Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (27), Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (28) ter Direktivo Sveta 91/271/EGS (29). Države članice bi morale pri oblikovanju svojih programov ukrepov zagotoviti, da imajo ukrepi nadzora pri viru prednost pred ukrepi na koncu proizvodne verige in da so ti ukrepi v skladu z ustrezno sektorsko zakonodajo Unije o onesnaževanju, zato da bi dosegle okoljske cilje iz člena 4 Direktive 2000/60/ES na najboljši in stroškovno najučinkovitejši možni način. Če obstaja tveganje, da z ukrepi za nadzor pri viru ni mogoče doseči dobrega stanja vodnih teles, bi bilo treba uporabiti ukrepe na koncu proizvodne verige. Komisija bi morala pripraviti smernice o dobri praksi v zvezi z ukrepi za nadzor pri viru in na koncu proizvodne verige. [Sprememba 21] |
(7a) |
Onesnaževanje vode je predvsem posledica industrijskih in kmetijskih dejavnosti, izpustov odpadne vode in komunalne odpadne vode, vključno z meteorno vodo. Komisija in države članice bi morale pri svojem delovanju dati prednost ukrepom za zmanjšanje onesnaževanja pri viru in te ukrepe izvajati. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost med vso zakonodajo Unije in držav članic v zvezi z emisijami onesnaževal pri viru, da se onesnaženje zmanjša na ravni, ki ne veljajo več za škodljive za zdravje in naravne ekosisteme. [Sprememba 22] |
(7b) |
Da bo zakonodaja, namenjena preprečevanju onesnaženja površinskih in podzemnih voda, posodobljena glede na hitri razvoj novih kemikalij in kemikalij v razvoju, ki lahko kot onesnaževala pomenijo znatno tveganje za zdravje ljudi in vodno okolje, bi bilo treba okrepiti mehanizme politike za odkrivanje in ocenjevanje takih snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost. V zvezi s tem je treba oblikovati pristop, ki bo omogočal spremljanje in analizo dodatnega števila takšnih snovi ali skupin snovi v okviru nadzornih seznamov za površinske in podzemne vode. Snovi ali skupine snovi, ki se uvrstijo na nadzorni seznam, bi bilo treba izbrati med snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in za katere ni dovolj podatkov o spremljanju. Število takšnih snovi ali skupin snovi, ki jih je treba opazovati in analizirati v skladu z nadzornimi seznami za površinske in podzemne vode, ne bi smelo biti omejeno. [Sprememba 23] |
(8) |
Nova znanstvena spoznanja kažejo na znatno tveganje zaradi številnih drugih onesnaževal, ki jih najdemo v vodnih telesih, poleg tistih, ki so že urejena.Posebna težava v podzemni vodi je bila ugotovljena s prostovoljnim spremljanjem per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS) in farmacevtskih izdelkov. PFAS so bile odkrite na več kot 70 % merilnih točk podzemne vode v Uniji in obstoječi nacionalni pragovi so jasno preseženi na precejšnjem številu lokacij, prav tako pa se pogosto pojavljajo tudi farmacevtske snovi. Podmnožico specifičnih PFAS in vsoto PFAS je zato treba dodati na seznam onesnaževal podzemne vode. Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati v površinskih vodah so že navedeni kot prednostne snovi, vendar se zdaj priznava, da tudi druge PFAS predstavljajo tveganje. Podmnožico specifičnih PFAS in vsoto PFAS je zato treba dodati na seznam prednostnih snovi. Za zagotovitev usklajenega pristopa in enakih konkurenčnih pogojev v Uniji bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo Priloge I k Direktivi 2006/118/ES z določitvijo standarda kakovosti za vsoto PFAS. Spremljanje nadzornega seznama v skladu s členom 8b Direktive 2008/105/ES je tudi potrdilo tveganje v površinskih vodah zaradi številnih farmacevtskih snovi, ki jih je zato treba dodati na seznam prednostnih snovi. [Sprememba 24] |
(8a) |
Glifosat je najpogosteje uporabljen herbicid v kmetijstvu v Uniji. Kot aktivna snov zbuja resne pomisleke glede vpliva na zdravje ljudi in strupenosti za vodno okolje. Komisija se je decembra 2022 odločila, da odobri začasno podaljšanje dovoljenja za promet z glifosatom za še eno leto, dokler Evropska agencija za varnost hrane ne opravi ponovne ocene aktivne snovi, predvidene za julij 2023. Vendar različne novejše znanstvene študije (30) kažejo, da bi bilo treba na podlagi strupenosti glifosata, amino-metil fosfonske kisline (AMPA) in herbicidov na osnovi glifosata za vodno okolje upoštevati okoljski standard kakovosti, nižji od 0,1 μg/l za vsa telesa površinske vode. Glede na tekoče ocene pristojnih regulativnih organov Unije in znanstvene ugotovitve iz ustreznih študij o vplivih glifosata na vodne organizme ter za zagotovitev dobrega kemijskega stanja večine voda Unije na podlagi previdnostnega načela bi bilo treba v zvezi z glifosatom sprejeti skupne in enotne LP-OSK za celinske površinske vode in posebej za druge površinske vode. [Sprememba 25] |
(8b) |
Atrazin je herbicid, ki se uporablja za enoletne širokolistne plevele in enoletne trave v žitih. Uporaba atrazina v fitofarmacevtskih sredstvih ni več dovoljena v Uniji v skladu z Odločbo Komisije 2004/248/ES (31). Dokazano je, da je atrazin endokrini motilec, ki moti razmnoževanje in razvoj ter je lahko vzrok za nastanek raka. Evropska agencija za okolje, ki je med letoma 2013 in 2020 ocenjevala pesticide glede na pragove učinka ali kakovosti, je ugotovila, da so bila preseganja enega ali več pesticidov, zlasti preseganja atrazina in njegovih metabolitov, odkrita na 4 % do 11 % merilnih mest za spremljanje podzemne vode. Glede na njegovo stalno prisotnost v površinskih in podzemnih vodah Unije ter da bi zagotovili, da mejne vrednosti za atrazin ne presežejo skupnih ravni OSK za pesticide in metabolite, bi bilo treba prilagoditi tudi mejno vrednost za atrazin v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES v skladu z mejno vrednostjo za isto snov, določeno v Direktivi (EU) 2020/2184 (32). [Sprememba 26] |
(8c) |
Po mnenju Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja (33) in Evropske agencije za zdravila (34) je bil generični standard kakovosti 0,1 μg/L in 0,5 μg/L za podzemno vodo, predlagan za posamezne pesticide oziroma za vsoto vseh pesticidov, kot je opredeljeno v Direktivi 2006/118/ES, določen v osemdesetih letih 20. stoletja na podlagi kemijsko-analitske občutljivosti, ki je bila takrat na voljo. Privzeta vrednost 0,1 μg/L za posamezne pesticide ni dokazano dovolj varna za zdravje ljudi in ekosistem podzemne vode in je v nekaterih primerih bistveno višja od mejnih vrednosti za številne pesticide in fungicide na seznamu prednostnih snovi v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES. Tudi ob upoštevanju mnenja Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja, da nobena mejna vrednost podzemne vode ne sme biti višja od ravni OSK za površinsko vodo, bi morala Komisija pregledati mejne vrednosti za posamezne pesticide in vsoto vseh pesticidov, vključno z njihovimi ustreznimi metaboliti, v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES z uporabo sodobnih metod analize in jih primerjati glede na najboljše razpoložljive toksikološke informacije. Do tega pregleda je treba v skladu s previdnostnim pristopom, ki so ga ponudniki pitne vode navedli v Evropskem memorandumu o podzemni vodi (35), določiti začasne mejne vrednosti na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj. [Sprememba 27] |
(8d) |
Bisfenol-A je treba obravnavati kot prednostno nevarno snov in ga dodati na seznam v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES. Znanstvena poročila kažejo, da so poleg bisfenola-A tudi drugi bisfenoli dokazano potencialni endokrini motilci, mešanice teh bisfenolov pa povzročajo ekotoksikološko tveganje. Glede na to, da te znanstvene ugotovitve vzbujajo pomisleke glede varne uporabe alternativ bisfenolom, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje ljudi in okolje, bi morala Komisija določiti parameter za vsoto bisfenolov in ustrezno raven OSK za vsoto bisfenolnih snovi. [Sprememba 28] |
(8e) |
Po podatkih Evropske agencije za zdravila (36)so ekosistemi podzemne vode bistveno drugačni in so zato lahko bolj občutljivi na stresne dejavnike kot površinski vodni ekosistemi, saj nimajo sposobnosti okrevanja po motnjah. Zato je treba pri določanju mejnih vrednosti podzemne vode uporabiti previdnostni pristop za zaščito zdravja ljudi, ekosistemov podzemne vode in ekosistemov, odvisnih od podzemne vode. Po mnenju Evropske agencije za zdravila bi morale biti zaradi te ranljivosti mejne vrednosti podzemne vode običajno 10-krat nižje od ustreznih mejnih vrednosti površinske vode. Če pa je mogoče ugotoviti resnično tveganje za ekosisteme podzemne vode, bi bilo morda primerno določiti drugačne mejne vrednosti za podzemne vode. [Sprememba 29] |
(9) |
Direktiva 2000/60/ES od držav članic zahteva, da opredelijo vodna telesa, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, jih spremljajo in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje poslabšanja njihove kakovosti in za zmanjšanje stopnje čiščenja, ki je potrebna za proizvodnjo vode, primerne za prehrano ljudi. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da mikroplastika predstavlja potencialno tveganje za zdravje ljudi, vendar je potrebnih več podatkov o spremljanju, da se potrdi potreba po določitvi okoljskega standarda kakovosti za mikroplastiko v površinskih in podzemnih vodah. Mikroplastiko je zato treba vključiti na nadzorne sezname za površinske in podzemne vode ter jo je treba spremljati takoj, ko Komisija določi ustrezne metode spremljanja. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati metodologije za spremljanje in ocenjevanje tveganj zaradi mikroplastike v pitni vodi, razvite na podlagi Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta (37). |
(9a) |
V skladu z veljavnim pravom Unije morajo države članice opredeliti prizadete in ogrožene vode, določiti območja, ranljiva za onesnaževanje z nitrati, pripraviti delovne programe in izvajati ustrezne ukrepe. V zvezi s tem je še vedno treba izboljšati usklajevanje nadzornih ukrepov in sistemov za merjenje kakovosti vode med državami članicami, da bi lahko oblikovali harmonizirane standarde za celotno Unijo, ki bodo omogočali primerljivost med državami članicami, s čimer bi se izognili težavam na področju konkurence v evropskem kmetijskem sektorju, ki povzročajo motnje na notranjem trgu. [Sprememba 30] |
(10) |
Izražena Po ocenah je leta 2019 za posledicami okužb zaradi protimikrobne odpornosti (AMR) po vsem svetu umrlo med 900 000 in 1,7 milijona ljudi (38). Hkrati je bila izražena zaskrbljenost zaradi tveganja za razvoj antimikrobične odpornosti zaradi prisotnosti mikroorganizmov, odpornih na antimikrobike, in antimikrobičnih rezistenčnih genov v vodnem okolju, vendar ni bilo izvedenega dovolj spremljanja. Na nadzorne sezname za površinske in podzemne vode je treba vključiti tudi ustrezne antimikrobične rezistenčne gene in jih spremljati takoj, ko so razvite ustrezne metode spremljanja. To je v skladu z „Evropskim akcijskim načrtom ‚eno zdravje‘ zoper odpornost proti antimikrobikom“, ki ga je Komisija sprejela junija 2017, in z evropsko strategijo za zdravila, ki tudi obravnava to vprašanje. [Sprememba 31] |
(10a) |
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1729 o razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2013/652/EU določa okvir za pridobivanje primerljivih in zanesljivih podatkov o antimikrobični odpornosti v Evropski uniji, tudi s spremljanjem odpadne vode iz klavnic kot potencialnega nosilca bakterij, odpornih proti antibiotikom, in s tem morebitne poti za kontaminacijo okolja. V vodi, ki jo izpuščajo klavnice, so bile odkrite bakterije, odporne proti antibiotikom. [Sprememba 32] |
(10b) |
Izražena je bila zaskrbljenost glede tveganja, ki ga povzročajo sulfati in ksantati v vodnem okolju. Sulfati ne vplivajo samo na kakovost pitne vode, ampak tudi na materialne cikle ogljika, dušika in fosforja. To med drugim povečuje obremenitev vodnih teles s hranili in s tem rast rastlin in alg ter povečuje oskrbo s hrano za vodne organizme, s tem pa povzroči zmanjšanje kisika v vodi. Sulfati in njihovi razgradni produkti, zlasti sulfidi, imajo lahko pod določenimi pogoji strupen učinek na vodne organizme. Standardni rezultati testov kažejo, da so nekateri ksantati in njihovi razgradni produkti strupeni za vodne nevretenčarje in ribje vrste ter se lahko kopičijo v organizmih. Sulfati so že navedeni kot onesnaževala podzemnih voda, vendar je bilo opravljenega premalo spremljanja. Sulfate je zato treba vključiti na nadzorne sezname za površinske in podzemne vode. Ksantate je treba vključiti na nadzorni seznam za površinske vode. [Sprememba 33] |
(10c) |
Snovi, kot je mikroplastika, pomenijo jasno tveganje za javno zdravje in okolje, pa tudi za osnovne dejavnosti, kot je razvoj kmetijstva. Prisotnost teh snovi in drugih delcev lahko vpliva ne le na vodo, ki jo prejmejo živina in poljščine, temveč tudi na rodovitnost tal, kar ogroža zdravje in dober razvoj sedanjih in prihodnjih pridelkov (39). [Sprememba 34] |
(11) |
Obstoječe in običajne metode spremljanja za določanje kemijskega stanja vodnih teles so na splošno manj učinkovite pri ugotavljanju učinkov kompleksnih zmesi kemikalij na kakovost vode. Glede na naraščajočo ozaveščenost o pomembnosti zmesi in s tem o spremljanju na podlagi učinkov za določanje kemijskega stanja ter glede na to, da za estrogene snovi že obstajajo dovolj zanesljive metode spremljanja, ki temeljijo na učinkih, bi morale države članice uporabiti take metode za oceno kumulativnih učinkov estrogenih snovi v površinskih vodah v obdobju vsaj dveh let. To bo omogočilo primerjavo rezultatov, ki temeljijo na učinkih, z rezultati, dobljenimi z uporabo konvencionalnih metod za spremljanje treh estrogenih snovi iz Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Ta primerjava se bo uporabila za oceno, ali se lahko bi morala biti vključena v poročilo o oceni, ki ga objavi Komisija in v njem oceni, ali metode spremljanja, ki temeljijo na učinkih, zagotavljajo zanesljive in natančne podatke in se lahko uporabijo kot zanesljive presejalne metode. Uporaba takih presejalnih metod bi omogočila zajetje učinkov vseh estrogenih snovi s podobnimi učinki in ne samo tistih iz Priloge I k Direktivi 2008/105/ES . Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev Direktive 2008/105/ES, da se določi, kako lahko države članice za spremljanje prisotnosti tudi drugih snovi v vodnih telesih uporabijo metode, ki temeljijo na učinku, v pričakovanju morebitne določitve sprožitvenih vrednosti na podlagi učinka v prihodnosti . Opredelitev OSK v Direktivi 2000/60/ES bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi, da lahko v prihodnosti zajema tudi sprožitvene vrednosti, ki bi lahko bile določene za ocenjevanje rezultatov spremljanja, ki temeljijo na učinkih. [Sprememba 35] |
(11a) |
Določiti bi bilo treba strožje mejne vrednosti, kadar zaradi standardov kakovosti podzemne vode morda ne bi bili doseženi okoljski cilji iz Direktive 2000/60/ES za povezana vodna telesa, kot se zahteva na podlagi Direktive 2006/118/ES. Dodatno bi bilo treba razširiti navedeno zahtevo na podlagi Direktive 2006/118/ES, da bi pred onesnaženjem bolj zaščitili ranljiva območja. [Sprememba 36] |
(12) |
V oceni zakonodaje Unije o vodah (40) (v nadaljnjem besedilu: ocena) je bilo ugotovljeno, da bi bilo mogoče pospešiti postopek opredelitve in uvrstitve na seznam onesnaževal, ki vplivajo na površinske in podzemne vode, ter določitve ali revizije standardov kakovosti zanje glede na nova znanstvena spoznanja. Če bi navedene naloge izvajala Komisija, namesto da se izvajajo Zato bi bilo treba v okviru rednega zakonodajnega postopka, kot je trenutno predvideno v členih 16 in 17 Direktive 2000/60/ES in členu 10 Direktive prihodnjih revizij Priloge I k Direktivi 2008/105/ES v zvezi s seznamom prednostnih snovi in ustreznimi OSK iz dela A navedene priloge in Priloge I k Direktivi 2006/118/ES, bi se lahko izboljšalo izboljšati delovanje mehanizmov nadzornih seznamov za površinske in podzemne vode, zlasti z vidika časovnega razporeda in vrstnega reda uvrstitve na seznam, spremljanja in ocenjevanja rezultatov, okrepile bi se lahko okrepiti bi bilo treba povezave med mehanizmom nadzornega seznama in pregledi seznamov onesnaževal, spremembe seznamov obdobje pregleda za sezname onesnaževal pa bi bilo treba prilagoditi, da bi lahko hitreje upoštevale upoštevali znanstveni napredek. Zaradi tega ter glede na potrebo po takojšnji spremembi seznamov onesnaževal in njihovih OSK ob upoštevanju novih znanstvenih in tehničnih spoznanj bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo Priloge I k Direktivi 2008/105/ES glede seznama prednostnih snovi in ustreznih OSK iz dela A navedene priloge ter za spremembo Priloge I k Direktivi 2006/118/ES glede seznama onesnaževal podzemne vode in standardov kakovosti iz navedene priloge. V zvezi s tem bi morala Komisija upoštevati rezultate spremljanja snovi na nadzornih seznamih za površinske in podzemne vode. Zato bi bilo treba črtati člena 16 in 17 Direktive 2000/60/ES in Prilogo X k navedeni direktivi ter člen 10 Direktive 2006/118/ES , hkrati pa ohraniti obveznost sprejetja ukrepov za ustavitev ali postopno odpravo odvajanja, emisij in uhajanja prednostnih nevarnih snovi . [Sprememba 37] |
(12a) |
Sklepi preverjanja primernosti na splošno kažejo, da direktive večinoma ustrezajo svojemu namenu, vendar so izboljšave še možne, tudi s pospeševanjem ustreznega izvajanja njihovih ciljev, kar bi lahko dosegli z večjimi finančnimi sredstvi EU. V skladu z oceno je bila na podlagi direktiv doslej na splošno zagotovljena višja raven varstva vodnih teles in obvladovanja tveganja poplav. [Sprememba 38] |
(13) |
V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da se standardi kakovosti in vrednosti praga, določeni na nacionalni ravni za posebna onesnaževala povodij in onesnaževala podzemne vode, preveč razlikujejo med državami članicami. Za posebna onesnaževala povodij, ki niso bila opredeljena kot prednostne snovi v skladu z Direktivo 2000/60/ES, so doslej veljali nacionalni OSK in so se štela kot fizikalno-kemijski elementi kakovosti, ki podpirajo oceno ekološkega stanja površinskih voda. Pri podzemnih vodah so države članice lahko določile tudi svoje vrednosti praga, celo za sintetične snovi. Ta prožnost je privedla do neoptimalnih rezultatov v smislu primerljivosti stanja vodnih teles med državami članicami in v smislu varstva okolja. Zato je treba določiti postopek, ki omogoča sporazum na ravni Unije o OSK in vrednostih praga, ki se uporabljajo za navedene snovi, če so opredeljene kot snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost na nacionalni ravni, ter vzpostaviti registre veljavnih OSK in vrednosti praga. |
(13a) |
Pri izbiri, pregledu snovi in določanju okoljskih standardov kakovosti bi morala vsaka odločitev temeljiti na oceni tveganja ter slediti sorazmernemu, preglednemu in znanstveno utemeljenemu pristopu, pri čemer je treba upoštevati priporočila Evropskega parlamenta, držav članic in ustreznih deležnikov. [Sprememba 39] |
(13b) |
Direktiva 2000/60/ES sicer določa pravila, ki so potrebna za povečanje količine in izboljšanje kakovosti vode, vendar je preverjanje primernosti pokazalo, da je počasen napredek pri doseganju ciljev navedene direktive med drugim mogoče pripisati nezadostnim finančnim sredstvom ter regulativni in ekološki zapletenosti, vključno s tem, da se podzemna voda z zamikom odzove na ukrepe, in v povezavi s časovnimi okviri poročanja. Ukrepi s katerimi se izboljšuje stanje vodnih teles z obnovo rek in ekosistemskih storitev, zagotavljajo finančne koristi, ki presegajo stroške, zato bi se lahko z njimi zmanjšali nepotrebni odhodki za države članice. Poleg tega je ocena pokazala pomanjkljivo izvajanje, premajhno področje uporabe in nezadostne ali neustrezne obnovitvene ukrepe, ki zagotavljajo hidrološko in ekološko povezanost (41). [Sprememba 40] |
(14) |
Poleg tega vključitev posebnih onesnaževal povodij v opredelitev kemijskega stanja površinskih voda zagotavlja bolj usklajen, skladen in pregleden pristop v smislu spremljanja in ocenjevanja kemijskega stanja površinskih vodnih teles in s tem povezanih informacij za javnost. Prav tako omogoča bolj ciljno usmerjen pristop k opredelitvi in izvajanju ukrepov za celovitejše, učinkovitejše in uspešnejše obravnavanje vseh vprašanj, povezanih s kemikalijami. Zato je treba spremeniti opredelitvi pojmov „ekološko stanje“ in „kemijsko stanje“, področje uporabe pojma „kemijsko stanje“ pa razširiti, da se zajame tudi posebna onesnaževala povodij, ki so bila doslej del opredelitve pojma „ekološko stanje“ iz Priloge V k Direktivi 2000/60/ES. Posledično bi bilo treba koncept OSK za posebna onesnaževala povodij in z njimi povezane postopke vključiti v Direktivo 2008/105/ES. |
(15) |
Za zagotovitev usklajenega pristopa in enakih konkurenčnih pogojev v Uniji bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo dela B Priloge II k Direktivi 2006/118/ES s prilagoditvijo seznama onesnaževal, za katera morajo države članice razmisliti o določitvi nacionalnih določiti nacionalne vrednosti praga. [Sprememba 41] |
(16) |
Glede na potrebo po hitrem prilagajanju znanstvenim in tehničnim spoznanjem ter zagotavljanju usklajenega pristopa in enakih konkurenčnih pogojev v Uniji glede posebnih onesnaževal povodij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za prilagoditev Priloge II k Direktivi 2008/105/ES glede seznama kategorij onesnaževal iz dela A navedene priloge in za prilagoditev dela C Priloge II glede usklajenih OSK za posebna onesnaževala povodij ali njihove skupine. Države članice bi morale te usklajene OSK uporabljati pri ocenjevanju stanja svojih teles površinskih voda, kadar je bilo ugotovljeno tveganje zaradi teh onesnaževal. |
(17) |
Pri pregledu seznama prednostnih snovi iz dela A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES je bilo ugotovljeno, da več prednostnih snovi ne vzbuja več zaskrbljenosti na ravni Unije in zato ne bi smele več biti vključene v del A Priloge I k navedeni direktivi. Te snovi bi bilo zato treba obravnavati kot posebna onesnaževala povodij in jih vključiti v del C Priloge II k Direktivi 2008/105/ES skupaj z njihovimi ustreznimi OSK. Glede na to, da se navedena onesnaževala ne štejejo več za zaskrbljujoča na ravni Unije, je treba OSK uporabljati le, kadar bi ta onesnaževala še vedno lahko vzbujala zaskrbljenost na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. |
(18) |
Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev in omogočitev primerljivosti stanja vodnih teles med državami članicami je treba uskladiti nacionalne vrednosti praga za nekatera onesnaževala podzemne vode. Zato bi bilo treba kot nov del D Priloge II k Direktivi 2006/118/ES uvesti register usklajenih vrednosti praga za onesnaževala podzemne vode, ki vzbujajo zaskrbljenost na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Usklajene vrednosti praga, določene v navedenem registru, je treba uporabljati samo v tistih državah članicah, v katerih onesnaževala, za katera veljajo navedene vrednosti praga, vplivajo na stanje podzemne vode. Za vsoto dveh sintetičnih onesnaževal, trikloroetilena in tetrakloroetilena, je treba uskladiti nacionalne vrednosti praga, ker vse države članice, v katerih so zadevna onesnaževala, ne uporabljajo vrednosti praga za vsoto teh onesnaževal in opredeljene nacionalne vrednosti praga niso enake. Usklajena vrednost praga bi morala biti skladna z vrednostjo parametrov, določeno za vsoto navedenih onesnaževal v pitni vodi v skladu z Direktivo (EU) 2020/2184. |
(19) |
Za zagotovitev usklajenega pristopa in enakih konkurenčnih pogojev v Uniji bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU za spremembo dela D Priloge II k Direktivi 2006/118/ES za prilagoditev registra usklajenih vrednosti praga glede vključenih onesnaževal in usklajenih vrednosti praga tehničnemu in znanstvenemu napredku. |
(20) |
Vse določbe Direktive 2006/118/ES v zvezi z oceno kemijskega stanja podzemne vode bi bilo treba prilagoditi uvedbi tretje kategorije usklajenih vrednosti praga iz dela D Priloge II k navedeni direktivi, poleg standardov kakovosti iz Priloge I k navedeni direktivi in nacionalnih vrednosti praga, določenih v skladu z metodologijo iz dela A Priloge II k navedeni direktivi. |
(20a) |
Da bi zagotovili ustrezne standarde zaščite za območja z visoko ekološko vrednostjo, ranljivostjo ali onesnaženostjo, kot so jame in kraška območja, ki vsebujejo ekosisteme, ki so posebej občutljivi na onesnaženje in so pomemben vir pitne vode, ter za nekdanja industrijska območja in druga območja, na katerih je bilo v preteklosti ugotovljeno onesnaženje, bi morala Komisija objaviti oceno kemijskega stanja takih območij in, če je primerno, podati zakonodajni predlog za ustrezno revizijo Direktive 2006/118/ES. [Sprememba 42] |
(21) |
Za zagotovitev učinkovitega in skladnega odločanja ter za razvoj sinergij z delom, opravljenim v okviru druge zakonodaje Unije o kemikalijah, bi bilo treba Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) dati stalno in jasno opredeljeno vlogo pri določanju prednostnih snovi, ki se vključijo na nadzorne sezname in sezname snovi iz prilog I in II k Direktivi 2008/105/ES ter prilog I in II k Direktivi 2006/118/ES, ter pri oblikovanju ustreznih znanstveno utemeljenih standardov kakovosti. Odbor za oceno tveganja (RAC) in Odbor za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) agencije ECHA bi morala z dajanjem mnenj olajšati opravljanje nekaterih nalog, prenesenih na ECHA. Agencija ECHA bi morala zagotoviti tudi boljše usklajevanje med različnimi deli okoljske zakonodaje s povečanjem preglednosti v zvezi z onesnaževali na nadzornem seznamu ali razvojem vseevropskih ali nacionalnih OSK ali vrednosti praga, in sicer z javno objavo ustreznih znanstvenih poročil. V zvezi z oceno mejnih vrednosti za farmacevtske snovi bi morala agencija ECHA sodelovati z Evropsko agencijo za zdravila (EMA). [Sprememba 43] |
(22) |
V oceni je bilo ugotovljeno, da je za boljše izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije o vodah potrebno pogostejše in racionalizirano elektronsko poročanje. Glede na svojo vlogo tudi pri rednejšem spremljanju stanja onesnaževanja, kot je opisano v akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje, bi morala Evropska agencija za okolje (EEA) olajšati tovrstno pogostejše in racionalizirano poročanje držav članic. Pomembno je, da so okoljske informacije o stanju površinskih in podzemnih voda Unije pravočasno na voljo javnosti in Komisiji. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da Komisiji in EEA dajo na voljo podatke o spremljanju, zbrane v okviru Direktive 2000/60/ES, pri čemer uporabijo mehanizme avtomatiziranega poročanja in zagotavljanja podatkov z uporabo vmesnika za aplikacijsko programiranje (API) ali enakovrednih mehanizmov. Pričakuje se, da bo upravno breme omejeno, saj se od držav članic že zahteva, da dajejo javnosti na voljo teme prostorskih podatkov v okviru uporabe Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (42) ter Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (43). Te teme prostorskih podatkov vključujejo lokacijo in delovanje naprav in objektov za spremljanje okolja, s tem povezane meritve emisij in stanje okoljskih medijev. |
(23) |
Zaradi boljšega vključevanja podatkovnih tokov, sporočenih EEA v skladu z zakonodajo Unije o vodah, in zlasti popisov emisij, ki jih zahteva Direktiva 2008/105/ES, s podatkovnimi tokovi, sporočenimi portalu industrijskih emisij v skladu z Direktivo 2010/75/EU in Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (44), bo poročanje o evidencah v skladu s členom 5 Direktive 2008/105/ES enostavnejše in učinkovitejše. Hkrati se bo zmanjšalo upravno breme in največja delovna obremenitev pri pripravi načrtov upravljanja povodja. V povezavi z odpravo vmesnega poročanja o napredku programov ukrepov, ki se ni izkazalo za učinkovito, bo to poenostavljeno poročanje državam članicam omogočilo, da si bolj prizadevajo za poročanje o emisijah, ki jih ne zajema zakonodaja o industrijskih emisijah, vendar jih zajema poročanje o emisijah v skladu s členom 5 Direktive 2008/105/ES. [Sprememba 44] |
(24) |
Z Lizbonsko pogodbo je bilo uvedeno razlikovanje med pooblastili, prenesenimi na Komisijo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in se sprejmejo za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov zakonodajnega akta (delegirani akti), in pooblastili, prenesenimi na Komisijo za sprejetje aktov, s katerimi se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije (izvedbeni akti). Direktivi 2000/60/ES in 2006/118/ES bi bilo treba uskladiti s pravnim okvirom, ki ga uvaja Lizbonska pogodba. |
(25) |
Pooblastila iz člena 20(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/60/ES in točke 1.4.1(ix) Priloge V k navedeni direktivi, ki določajo uporabo regulativnega postopka s pregledom, izpolnjujejo merila iz člena 290(1) PDEU, ker zadevajo prilagoditve prilog k navedeni direktivi in sprejetje pravil, ki jo dopolnjujejo. Zato bi jih bilo treba spremeniti v pooblastila Komisije za sprejemanje delegiranih aktov. |
(26) |
Pooblastilo iz člena 8 Direktive 2006/118/ES, ki določa uporabo regulativnega postopka s pregledom, izpolnjuje merila iz člena 290(1) PDEU, ker zadeva prilagoditve prilog k navedeni direktivi. Zato bi ga bilo treba spremeniti v pooblastilo Komisije za sprejemanje delegiranih aktov. |
(27) |
Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravi delegiranih aktov in svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, med drugim na ravni strokovnjakov, in da se taka posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
(28) |
Pooblastilo iz člena 8(3) Direktive 2000/60/ES, ki določa uporabo regulativnega postopka s pregledom, izpolnjuje merila iz člena 290(2) PDEU, ker zadeva sprejetje strokovnih zahtev in standardiziranih metod za analizo in spremljanje stanja voda ter je zato namenjeno zagotavljanju enotnih pogojev za usklajeno izvajanje navedene direktive. Zato bi ga bilo treba spremeniti v pooblastilo Komisije za sprejemanje izvedbenih aktov. Da se zagotovi primerljivost podatkov, bi bilo treba pooblastilo razširiti tudi na oblikovanje formatov za poročanje podatkov o spremljanju in stanju v skladu s členom 8(4). Pooblastila, ki se prenesejo na Komisijo, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (45). |
(29) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive 2000/60/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje tehničnih formatov za poročanje podatkov o spremljanju in stanju voda v skladu s členom 8(3) Direktive 2000/60/ES. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. |
(30) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive 2008/105/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje standardiziranih formatov za poročanje agenciji EEA o emisijah točkovnih virov, ki niso zajete v Uredbi (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta (46). Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. |
(31) |
Upoštevati je treba znanstveni in tehnični napredek ter najboljše razpoložljive metode na področju spremljanja stanja vodnih teles v skladu z zahtevami za spremljanje iz Priloge V k Direktivi 2000/60/ES. Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti uporabo podatkov in storitev tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca, napredna analiza in obdelava podatkov. [Sprememba 45] |
(31a) |
Industrijske dejavnosti, povezane z energetskim prehodom, bi lahko povečale škodljive učinke na kakovost vode. Ublažitev takšnih prihodnjih učinkov, kot so spremembe naravnega toka in temperaturnih vzorcev ter onesnaženost vode, zahteva oceno vseh možnih dejavnikov, pa tudi ukrepov, ki jih je treba sprejeti za doseganje in vzdrževanje dobre kakovosti vode. Zato bi morale države članice redno ocenjevati vpliv industrijskih dejavnosti, povezanih z energijskim prehodom, na kakovost vode in Komisijo obveščati o novougotovljenih grožnjah, da se lahko nadzorni seznam ustrezno posodobi. Ocena bi morala biti zlahka dostopna javnosti, posodobitve pa bi morale biti dovoljene zunaj splošnih ciklov posodabljanja, da se zagotovijo stalne izboljšave ocen kakovosti vode. [Sprememba 46] |
(31b) |
Komisija se je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru in sporočilu z dne 14. oktobra 2020 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah zavezala, da bo sprejela ukrepe za izboljšanje dostopa do pravnega varstva pred nacionalnimi sodišči v vseh državah članicah za državljane in okoljske nevladne organizacije, ki imajo posebne pomisleke glede skladnosti upravnih aktov, ki vplivajo na okolje, z okoljskim pravom. V tem drugem sporočilu Komisija potrjuje, da je „dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, tako prek Sodišča Evropske unije kot tudi nacionalnih sodišč kot sodišč Unije, pomemben podporni ukrep za pomoč pri zagotavljanju prehoda na podlagi evropskega zelenega dogovora in način za krepitev vloge, ki jo lahko ima civilna družba kot varuh v demokratičnem prostoru“. Te zaveze bi bilo treba uresničiti tudi na podlagi Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 47] |
(31c) |
Kot potrjuje sodna praksa Sodišča Evropske unije (47), bi bilo treba okoljskim nevladnim organizacijam in posameznikom, ki so neposredno prizadeti, zagotoviti procesno upravičenje za izpodbijanje odločitve javnega organa, ki krši okoljske cilje iz člena 4 Direktive 2000/60/ES. Da bi se izboljšal dostop do pravnega varstva v takih zadevah pred nacionalnimi sodišči po vsej Uniji ter da bi se okoljske nevladne organizacije in posamezniki, ki so neposredno prizadeti, lahko sklicevali na nacionalno pravo pri izpodbijanju odločitev, ki kršijo Direktivo 2000/60/ES, bi bilo treba določbe za zagotovitev dostopa do pravnega varstva določiti v Direktivi 2000/60/ES. [Sprememba 48] |
(32) |
Ob upoštevanju povečanja nepredvidljivih vremenskih dogodkov, zlasti ekstremnih poplav in dolgotrajnih suš, ter znatnih onesnaženj, ki povzročajo ali poslabšajo čezmejno naključno onesnaženje, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da zagotovijo takojšnje informacije o takih incidentih drugim potencialno prizadetim državam članicam in učinkovito sodelujejo s potencialno prizadetimi državami članicami, da bi ublažile učinke dogodka ali incidenta. Okrepiti je treba tudi sodelovanje med državami članicami in racionalizirati postopke za čezmejno sodelovanje v primeru bolj strukturnih, tj. nenaključnih in dolgoročnih čezmejnih zadev, ki jih ni mogoče rešiti na ravni držav članic v skladu s členom 12 Direktive 2000/60/ES. Če je potrebna evropska pomoč, lahko pristojni nacionalni organi v skladu s členom 15 Sklepa št. 1313/2013 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (48) pošljejo prošnje za pomoč Centru za usklajevanje nujnega odziva Komisije, ki bo usklajeval morebitne ponudbe pomoči in njihovo uporabo prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Ker lahko povodja segajo tudi izven ozemlja Unije, bi zagotavljanje učinkovitega izvajanja ustreznih določb za varstvo voda iz Direktive 2000/60/ES ter ustrezno usklajevanje z zadevnimi državami nečlanicami prispevalo tudi k doseganju ciljev Direktive 2000/60/ES za ta posebna vodna območja, kot je navedeno v členu 3(5) Direktive 2000/60/ES. Poleg tega bi bilo treba kot izredne dogodke obravnavati tudi oborožene konflikte, ki potekajo v neposredni geografski bližini Unije, ker imajo zelo negativen vpliv na okolje, tudi z onesnaženjem zraka, tal in vode. Ker se lahko povodja, ki jih je prizadela vojna, raztezajo znotraj meja Unije, bi si morale Komisija in države članice bolj prizadevati za ustrezno usklajevanje z zadevnimi državami nečlanicami, kot je navedeno v členu 3(5) Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 49] |
(32a) |
Evropsko računsko sodišče je v svojem poročilu z dne 19. maja 2021 z naslovom „Načelo ‚onesnaževalec plača‘: nedosledna uporaba v različnih okoljskih politikah in ukrepih EU“ ugotovilo, da države članice že porabijo približno 100 milijard EUR letno za oskrbo z vodo in sanitarne storitve ter da se bodo ti izdatki predvidoma povečali za več kot 25 %, da bi izpolnili cilje zakonodaje Unije o čiščenju odpadnih voda in pitni vodi, v to vsoto pa niso vključene naložbe v obnovo obstoječe infrastrukture ali doseganje ciljev iz okvirne direktive o vodah in direktive o poplavah. Poleg tega v Uniji potrošniki v povprečju plačajo približno 70 % stroškov zagotavljanja oskrbe z vodo prek vodarin, preostalih 30 % pa krije država, čeprav obstajajo velike razlike med regijami in državami članicami. Gospodinjstva v Uniji na splošno plačajo največji delež stroškov oskrbe z vodo in čiščenja odpadne vode, čeprav porabijo le 10 % vode, medtem ko gospodarski sektorji, ki najbolj obremenjujejo obnovljive vire sladke vode, najmanj prispevajo h kritju teh stroškov. [Sprememba 50] |
(32b) |
Stroški programov spremljanja za določitev stanja površinskih in podzemnih voda se financirajo izključno iz proračunov držav članic. Ti stroški spremljanja se bodo predvidoma še povečali glede na to, da se nenehno spreminja število kemikalij, ugotovljenih v vodnem okolju, da je vedno več onesnaževal v razvoju, ki so se nedavno pojavila v vodnem okolju, da je treba nenehno izboljševati kemijske analitske metode, da bi odkrili ta onesnaževala v razvoju in nova onesnaževala ter pravilno ocenili njihov učinek na okolje, ter da je treba razviti tudi nove metode spremljanja, da bi bolje ocenili učinke zmesi kemikalij. Za kritje teh stroškov in v skladu z načelom iz člena 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), da mora plačati povzročitelj obremenitve, je bistveno, da proizvajalci, ki dajejo na trg Unije proizvode, ki vsebujejo snovi, ki dokazano ali potencialno negativno vplivajo na zdravje ljudi in vodno okolje, prevzamejo finančno odgovornost za ukrepe, potrebne za nadzor snovi, ki nastanejo pri njihovih komercialnih dejavnostih in se ugotovijo v površinskih in podzemnih vodah. Sistem razširjene odgovornosti proizvajalca je verjetno najprimernejši način za dosego tega cilja, saj bi omejil finančno breme za davkoplačevalce, hkrati pa bi spodbujal razvoj okolju prijaznejših proizvodov. Komisija bi morala torej predložiti oceno učinka, v kateri preuči vključitev mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca v Direktivo 2006/118/ES in Direktivo 2008/105/ES za prednostne snovi, opredeljene v skladu z Direktivo 2006/118/ES in Direktivo 2008/105/ES, ter za onesnaževala v razvoju in nova onesnaževala, vključena v nadzorni seznam v skladu z Direktivo 2006/118/ES in Direktivo 2008/105/ES. Oceni učinka se po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo Direktive 2006/118/ES in Direktive 2008/105/ES. [Sprememba 51] |
(32c) |
Spremljanje večjega števila snovi ali skupine snovi pomeni višje stroške, pa tudi, da bo potrebna večja upravna zmogljivost v državah članicah, zlasti v tistih z manj viri. Komisija bi zato morala vzpostaviti skupni evropski skupni instrument za spremljanje, namenjen upravljanju zahtev za spremljanje, kadar to zahtevajo države članice, s čimer bi se zmanjšala njihova finančna in upravna bremena. Komisija bi morala opredeliti metode delovanja instrumenta za spremljanje. Uporaba tega instrumenta bi morala biti prostovoljna in ne bi smela posegati v ureditve, ki so jih države članice že vzpostavile. [Sprememba 52] |
(32d) |
Dokazi kažejo, da so v vodnem sektorju potrebne naložbe, pri čemer nekatere države članice nujno potrebujejo finančna sredstva EU, da bi izpolnile pravne obveznosti iz Direktive 2000/60/ES, Direktive 2008/105/ES in Direktive 2006/118/ES. Vse države članice morajo povečati svoje odhodke za vsaj 20 %, da bi dosegle standarde glede kakovosti vode EU, skupna finančna vrzel do leta 2030 pa znaša 289 milijard EUR (49). Zato je treba zagotoviti zadostne finančne in kadrovske vire za izvajanje spremljanja in inšpekcijskih pregledov vodnih teles v vseh državah članicah, tudi prek ustreznih strukturnih skladov in programov Unije, pa tudi prek prispevkov zasebnega sektorja, tudi v okviru mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca, ko bo vzpostavljen. [Sprememba 53] |
(33) |
Direktive 2000/60/ES, 2006/118/ES in 2008/105/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(34) |
Ker ciljev te direktive, tj. zagotavljanja visoke ravni varstva in izboljšanja kakovosti okolja evropskih sladkih voda, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi čezmejne narave onesnaževanja vode lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
(34a) |
Države članice bi morale spodbujati sinergije med zahtevami iz ustreznih direktiv, tako kar zadeva zbiranje podatkov kot uporabo digitalnih orodij, kot so tehnologije daljinskega zaznavanja ali opazovanje Zemlje (storitve programa Copernicus). [Sprememba 54] |
(34b) |
Pristojni organi bi morali podpirati usposabljanja, programe za razvoj znanj in spretnosti ter naložbe v človeški kapital, da bi podprli učinkovito izvajanje najboljših tehnologij in inovativnih rešitev v okviru direktiv. Informacije bi morale biti dostopne v različnih nacionalnih jezikih, da bi se ustreznim lokalnim akterjem in državljanom po vsej Evropi omogočil boljši dostop do ustreznih podatkov – [Sprememba 55] |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 2000/60/ES
Direktiva 2000/60/ES se spremeni:
(1) |
v členu 1 , točka (e), se četrta alinea nadomesti z naslednjim: [Sprememba 56]
|
(2) |
člen 2 se spremeni:
|
(3) |
v členu 3 se vstavi naslednji odstavek 4a: „4a. V primeru izjemnih okoliščin naravnega izvora ali višje sile, zlasti močnih poplav in daljših suš ali obsežnega onesnaževanja, ki bi lahko vplivali na dolvodna vodna telesa v drugih državah članicah, države članice zagotovijo, da so pristojni organi za dolvodna vodna telesa v teh državah članicah, kakor tudi Komisija, takoj obveščeni in da je vzpostavljeno potrebno sodelovanje za preiskovanje vzrokov in obravnavanje posledic izrednih okoliščin ali incidentov. Države članice obvestijo tudi vse druge države članice, ki bi jih lahko prizadel zadevni primer onesnaženja. Da bi še izboljšali sodelovanje in izmenjavo informacij na mednarodnih vodnih območjih se za vsa mednarodna vodna območja vzpostavijo ureditve za obveščanje in odzivanje na izredne razmere. “; [Sprememba 61] |
(4) |
člen 4(1) se spremeni:
|
(5) |
v členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Za vsako vodno telo, opredeljeno na podlagi odstavka 1, države članice poleg tega, da izpolnjujejo cilje iz člena 4 v skladu z zahtevami te direktive za vodna telesa površinske vode vključno s standardi kakovosti, določenimi na ravni Unije, zagotovijo, da bo voda po uporabljenem režimu čiščenja in skladno z zakonodajo Unije ustrezala zahtevam Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta (*2). (*2) Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).“;" |
(6) |
člen 8 se spremeni:
|
(7) |
člen 10 se spremeni:
|
(7a) |
člen 11(1) se nadomesti z naslednjim: „ 1. Vsaka država članica zagotovi za vsako vodno območje ali del mednarodnega vodnega območja na njenem ozemlju uvedbo programa ukrepov, ob upoštevanju rezultatov analiz, ki jih predpisuje člen 5, da se dosežejo cilji, določeni po členu 4. Ti programi ukrepov dajejo prednost ukrepom za nadzor pri viru v skladu z ustrezno področno zakonodajo Unije o onesnaževanju. Ukrepi na koncu proizvodne verige se uporabljajo poleg ukrepov za nadzor pri viru, kadar obstaja tveganje, da z ukrepi za nadzor pri viru ne bo doseženo dobro stanje vodnih teles. Programi ukrepov se lahko sklicujejo na ukrepe, ki izhajajo iz zakonodaje, ki je bila sprejeta na nacionalni ravni in velja za celotno ozemlje države članice. Kadar je primerno, država članica lahko sprejme ukrepe, ki se uporabljajo za vsa vodna območja in/ali za dele mednarodnih vodnih območij na njenem ozemlju. Komisija pripravi smernice o dobri praksi v zvezi z ukrepi za nadzor pri viru in na koncu proizvodne verige. “; [Sprememba 67] |
(7b) |
v členu 11(3) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
|
(8) |
v členu 11(3) se točka (k) nadomesti z naslednjim:
|
(8a) |
v členu 11(5) se alinea 2 nadomesti z naslednjim:
|
(9) |
člen 12 se nadomesti z naslednjim: „Člen 12 Zadeve, ki se jih ne da rešiti na ravni države članice 1. Kadar država članica ugotovi, da kake zadeve, ki vpliva na upravljanje njene vode, ne more rešiti, o tej zadevi poroča Komisiji in kateri koli drugi zadevni državi članici ter priporoči način reševanja te zadeve. Komisija se na vsako uradno obvestilo držav članic odzove v šestih mesecih. Kadar gre za nedoseganje dobrega kemijskega stanja, Komisija ukrepa v skladu s členom 7a Direktive 2008/105/ES. [Sprememba 70] 2. Zadevne države članice sodelujejo pri prepoznavanju virov zadev iz odstavka 1 in ukrepov, potrebnih za reševanje teh zadev. Države članice se medsebojno odzovejo pravočasno in najpozneje v 3 dveh mesecih po uradnem obvestilu druge države članice v skladu z odstavkom 1. [Sprememba 71] 3. Komisija se obvesti o kakršnem koli sodelovanju iz odstavka 2 ter pozove, da pri njem pomaga. Komisija po potrebi ob upoštevanju poročil, pripravljenih v skladu s členom 13, preuči, ali je treba na ravni Unije sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje čezmejnih vplivov na vodna telesa.“ |
(9a) |
v členu 13 se vstavi naslednji odstavek: „ 4a. Komisija zavrne načrte upravljanja povodij, ki jih predložijo države članice, če ti načrti ne vsebujejo elementov iz Priloge VII.“; [Sprememba 72] |
(9b) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 14a Dostop do pravnega varstva 1. Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da imajo člani javnosti, ki imajo zadosten interes ali uveljavljajo kršitev pravice, dostop do varstva pravic v postopku pred sodiščem ali pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno ali postopkovno nezakonitost vseh odločitev, dejanj ali opustitev v skladu s to direktivo, med drugim v zvezi:
2. Države članice določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, skladno s ciljem, da javnosti zagotovijo širok dostop do pravnega varstva. Za namene odstavka 1 se za vsako nevladno organizacijo, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje ustrezne zahteve v skladu z nacionalnim pravom, šteje, da ima pravice, ki so lahko kršene, njihov interes pa se šteje za zadosten. 3. Postopek varstva pravic iz odstavka 1 mora biti pošten, nepristranski in pravočasno zaključen ter ne sme biti pretirano drag. Ti postopki vključujejo tudi zagotavljanje ustreznih in učinkovitih pravnih sredstev, vključno z začasnimi odredbami, kadar so te primerne. 4. Države članice zagotovijo, da so javnosti dostopne praktične informacije o dostopu do varstva pravic v upravnih in sodnih postopkih iz tega člena.“; [Sprememba 73] |
(10) |
v členu 15 se črta odstavek 3; [Sprememba 74] |
(10a) |
v členu 15(3) se doda naslednji pododstavek: „ Komisija sprejme smernice in predloge v zvezi z vsebino, strukturo in obliko vmesnih poročil iz prvega pododstavka najpozneje do... [šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive].“; [Sprememba 75] |
(11) |
člena 16 in 17 se črtata; |
(12) |
člen 18 se spremeni:
|
(13) |
člen 20 se nadomesti z naslednjim: „Člen 20 Tehnične prilagoditve in izvajanje te direktive 1. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za spremembo prilog I in III ter oddelka 1.3.6 Priloge V za prilagoditev zahtev po informacijah v zvezi s pristojnimi organi, vsebine ekonomske analize in izbranih standardov spremljanja znanstvenemu in tehničnemu napredku. 2. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za dopolnitev te direktive z določitvijo vrednosti, določenih za razvrstitve sistemov spremljanja stanja v državah članicah v skladu s postopkom interkalibracije iz točke 1.4.1 Priloge V. 3. Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev tehničnih formatov za prenos podatkov iz člena 8(4). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2). Pri določanju teh formatov Komisiji po potrebi pomaga EEA.“ |
(14) |
vstavi se naslednji člen 20a: „Člen 20a Izvajanje prenosa pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena. 2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 20(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstavite datum = datum začetka veljavnosti te direktive]. 3. Prenos pooblastila iz člena 20(1) lahko kadar koli prekličeta Evropski parlament in Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, navedenega v njem. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, kot je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. 5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 20(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“ |
(15) |
člen 21 se nadomesti z naslednjim: „Člen 21 Postopek v odboru 1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*11). 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011. (*11) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;" |
(16) |
v členu 22 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Okoljski cilji iz člena 4, okoljski standardi kakovosti iz dela A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES in vrednosti praga za posebna onesnaževala povodij, določene v skladu s členoma 8 in 8d navedene direktive, se štejejo za okoljske standarde kakovosti za namene Direktive 2010/75/EU.“ |
(17) |
Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo I k tej direktivi; |
(18) |
v delu A Priloge VII se točka 7.7 nadomesti z naslednjim:
|
(18a) |
v Prilogi VII, del A, se vstavi naslednja točka:
|
(19) |
Priloga VIII se spremeni v skladu s Prilogo II k tej direktivi; |
(20) |
Priloga X se črta prilogi IX in X se črtata . [Sprememba 78] |
Člen 2
Spremembe Direktive 2006/118/ES
Direktiva 2006/118/ES se spremeni:
(1) |
naslov se nadomesti z naslednjim: „Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja podzemne vode;“ |
(2) |
v členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Ta direktiva določa posebne ukrepe za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja podzemne vode z namenom doseganja okoljskih ciljev, določenih v členu 4(1), točka (b), Direktive 2000/60/ES. Hierarhija ukrepov, ki jih je treba sprejeti, daje prednost omejitvam in drugim ukrepom za nadzor pri viru, brez poseganja v pomen ukrepov na koncu proizvodne verige, kadar je to primerno. Navedeni ukrepi vključujejo naslednje: [Sprememba 79]
|
(3) |
v členu 2 se točka 2 nadomesti z naslednjim:
|
(4) |
člen 3 se spremeni:
|
(5) |
v členu 4(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
(6) |
vstavi se naslednji člen 6a: „Člen 6a Nadzorni seznam 1. Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov, da se ob upoštevanju znanstvenih poročil, ki jih pripravi ECHA, določi nadzorni seznam snovi, za katere države članice zbirajo podatke o spremljanju iz celotne Unije, in določi formate, ki jih države članice uporabljajo za poročanje Komisiji o rezultatih tega spremljanja in s tem povezanih informacijah. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2). Nadzorni seznam vsebuje največ pet najmanj 5 snovi ali skupin snovi ter za vsako snov določa medije spremljanja in možne analitske metode. Ti mediji spremljanja in metode niso nesorazmerno dragi za pristojne organe. Snovi, ki se vključijo na nadzorni seznam, se izberejo med , ki vzbujajo zaskrbljenost, izbrane med tistimi snovmi, za katere razpoložljive informacije, ki so na voljo, tudi v skladu s četrtim pododstavkom kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, prek njega in za katere ni dovolj podatkov podatki o spremljanju. Ta ne zadostujejo, razen kadar je število snovi ali skupin snovi, za katere razpoložljive informacije kažejo, da bi lahko pomenile znatno tveganje za vodno okolje, iz katerega se izbere vodno okolje, ali prek njega, manjše od petih, pri čemer nadzorni seznam vključuje vsebuje vse navedene snovi, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost. Nadzorni seznam lahko poleg najmanjšega števila snovi ali skupine snovi vsebuje tudi kazalnike onesnaževanja. Nadzorni seznam za vsako snov opredeljuje medije spremljanja in možne analitske metode. Ti mediji spremljanja in metode niso nesorazmerno dragi za pristojne organe. [Sprememba 85] Takoj ko se ugotovijo Ustrezne metode spremljanja za mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene se določijo čim prej in najpozneje [prvi dan meseca, ki sledi 18 mesecem po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Takoj ko se ugotovijo te metode spremljanja, se mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene vključi , se navedene snovi vključijo na nadzorni seznam v skladu s členom 6a(2)(1) . Komisija preuči tudi, ali je treba na prvi nadzorni seznam uvrstiti sulfate, da bi izboljšali razpoložljivost podatkov o njihovi prisotnosti glede na področje uporabe te direktive. [Sprememba 86] ECHA pripravi znanstvena poročila za pomoč Komisiji pri izbiri snovi in kazalcev onesnaženja za nadzorni seznam, pri čemer upošteva naslednje informacije: [Sprememba 87]
ECHA vsaka tri leta pripravi poročilo, ki povzema ugotovitve znanstvenih poročil iz četrtega pododstavka, in ga objavi. Prvo poročilo mora biti na voljo do X [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan enaindvajsetega meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive]. 2. Prvi nadzorni seznam se vzpostavi do... [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Nadzorni seznam se nato posodobi vsaj vsakih 36 mesecev ali pogosteje, če se pojavijo novi znanstveni dokazi, zaradi katerih bi bilo treba seznam posodobiti v vmesnem obdobju med posameznimi pregledi . [Sprememba 89] Države članice vsaki dve leti ocenijo vpliv industrijskih dejavnosti, povezanih z energijskim prehodom, na kakovost vode in Komisijo obvestijo o novougotovljenih grožnjah, da lahko ustrezno posodobi nadzorni seznam. Ocena mora biti zlahka dostopna javnosti. [Sprememba 90] Komisija pri posodabljanju nadzornega seznama odstrani vsako snov ali skupino snovi z obstoječega nadzornega seznama, za katero meni, da je mogoče oceniti njeno tveganje za vodno okolje brez dodatnih podatkov o spremljanju. Ob posodobitvi nadzornega seznama se lahko posamezna snov ali skupina snovi obdrži na nadzornem seznamu še tri leta, kadar so potrebni dodatni podatki o spremljanju za oceno tveganja za vodno okolje. Posodobljeni nadzorni seznam vključuje tudi eno ali več dodatnih snovi, za katere Komisija ob upoštevanju znanstvenih poročil ECHA meni, da bi lahko obstajalo tveganje za vodno okolje. 3. Države članice snovi ali skupino snovi z nadzornega seznama spremljajo na izbranih reprezentativnih postajah za spremljanje v obdobju 24 mesecev. Obdobje spremljanja se začne v šestih mesecih od vzpostavitve nadzornega seznama. Vsaka država članica izbere vsaj eno postajo dve postaji za spremljanje in še toliko postaj, kolikor znaša količnik med njeno skupno površino teles podzemne vode v km2 in 60 000 in 30 000 (zaokroženo na najbližje celo število). [Sprememba 91] Države članice pri izbiri reprezentativnih postaj za spremljanje, pogostosti spremljanja in sezonskega časovnega razporeda za vsako snov ali skupino snovi upoštevajo vzorce uporabe in možen pojav snovi ali skupine snovi. Spremljanje se izvaja vsaj enkrat na leto. Kadar lahko država članica pridobi zadostne, primerljive, reprezentativne in nedavne podatke o spremljanju za določeno snov ali skupino snovi iz obstoječih programov ali študij spremljanja, se lahko odloči, da ne bo izvajala dodatnega spremljanja v okviru mehanizma nadzornega seznama za navedeno snov ali skupino snovi, pod pogojem, da je bila snov ali skupina snovi nadzorovana z metodologijo, ki je skladna z mediji spremljanja in analitskimi metodami iz izvedbenega akta o vzpostavitvi nadzornega seznama. 4. Države članice dajo na voljo rezultate spremljanja iz odstavka 3 tega člena v skladu s členom 8(4) Direktive 2000/60/ES in izvedbenim aktom o vzpostavitvi nadzornega seznama, kot je bil sprejet v skladu z odstavkom 1. Prav tako dajo na voljo informacije o reprezentativnosti postaj za spremljanje in o strategiji spremljanja. 5. ECHA pregleda rezultate spremljanja ob koncu 24-mesečnega obdobja iz odstavka 3 in oceni, katere snovi ali skupine snovi je treba spremljati še 24 mesecev in jih je zato treba ohraniti na nadzornem seznamu ter katere snovi ali skupine snovi se lahko odstranijo z nadzornega seznama. Kadar Komisija ob upoštevanju ocene ECHA iz prvega pododstavka sklene, da nadaljnje spremljanje ni potrebno za nadaljnjo oceno tveganja za vodno okolje, se ta ocena upošteva pri pregledu Priloge I ali II iz člena 8. (*12) Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja površinskih voda, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84)." (*13) Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1)." (*14) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (UL L 396, 30.12.2006, str. 1)." (*15) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 309, 24.11.2009, str. 1)." (*16) Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1)." (*17) Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 4, 7.1.2019, str. 43)." (*18) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67)." (*19) Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).“;" |
(6a) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 6aa Izboljšanje varstva ekosistemov podzemnih voda Komisiji najpozneje [Urad za publikacije: vstavite datum = štiri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive] objavi oceno vplivov fizikalno-kemijskih elementov, kot so pH, oksigenacija in temperatura, na zdravje ekosistemov podzemnih voda, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za ustrezno revizijo te direktive, da se določijo ustrezni parametri, zagotovijo usklajene metode spremljanja in opredeli, kaj bi za podzemno vodo predstavljalo ‚dobro ekološko stanje‘. “; [Sprememba 92] |
(6b) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 6ab Posebna obravnava za območja z visoko ekološko vrednostjo, ranljivostjo ali onesnaževanjem Komisija... [najpozneje štiri leta po začetku veljavnosti te direktive] objavi oceno kemijskega stanja območij, za katera so značilni visoka ekološka vrednost, ranljivost ali onesnaževanje, kot so jame in kraška območja, nekdanja industrijska območja in druga območja, ki so bila v preteklosti onesnažena, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za revizijo te direktive. “; [Sprememba 93] |
(6c) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 6ac Komisija najpozneje... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] predloži oceno učinka, v kateri preuči vključitev mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca v to direktivo in zagotovi, da proizvajalci, ki dajejo na trg proizvode, ki vsebujejo katero koli od snovi ali spojin iz Priloge I, ter snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in so vključene na nadzorni seznam v skladu s to direktivo, prispevajo k stroškom programov spremljanja, oblikovanih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES. Tej oceni učinka se po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo te direktive. “; [Sprememba 94] |
(6d) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 6ad Evropski instrument za spremljanje Komisija do... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te direktive] vzpostavi skupni instrument za spremljanje, namenjen upravljanju zahtev za spremljanje, kadar to zahtevajo države članice. Komisija opredeli njegovo delovanje, ki med drugim zajema naslednje:
|
(7) |
člen 8 se nadomesti z naslednjim: „Člen 8 Pregled prilog I do IV 1. Komisija izvede prvi pregled seznama onesnaževal iz Priloge I in standardov kakovosti za ta onesnaževala iz navedene priloge ter seznama onesnaževal in kazalcev iz dela B Priloge II do … [Urad za publikacije: vstavite datum = šest let štiri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa ga ponovi vsakih šest let vsake štiri leta . [Sprememba 96] 2. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a na podlagi pregleda po potrebi pripravi zakonodajne predloge za spremembo Priloge I, da se prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku z dodajanjem ali odstranitvijo onesnaževal podzemne vode in standardov kakovosti za ta onesnaževala iz navedene priloge . Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a ter za spremembo dela B Priloge II , da se prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku z dodajanjem onesnaževal ali kazalcev, za katere morajo države članice razmisliti o določitvi nacionalnih pragov. [Sprememba 97] 3. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za spremembo dela D Priloge II, da se prilagodi znanstvenemu in tehničnemu napredku z dodajanjem ali spreminjanjem usklajenih vrednosti praga za eno ali več onesnaževal iz dela B navedene priloge. 4. Komisija pri sprejemanju zakonodajnih predlogov in delegiranih aktov iz odstavkov 2 in 3 upošteva znanstvena poročila, ki jih pripravi ECHA v skladu z odstavkom 6 tega člena. [Sprememba 98] 5. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za spremembo delov A in C Priloge II ter prilog III in IV, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku. 6. Za pomoč Komisiji pri pregledu prilog I in II ECHA pripravi znanstvena poročila. V teh poročilih se upošteva naslednje:
6a. Komisija do 12. januarja 2025 določi tehnične smernice glede analitskih metod za spremljanje per- in polifluoroalkilnih snovi v okviru parametrov ‚vsota PFAS‘. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za spremembo te direktive z določitvijo standarda kakovosti za ‚vsota PFAS‘ in ustrezno spremembo Priloge I. Komisija sprejme te delegirane akte do 12. januarja 2026. [Sprememba 101] 7. ECHA vsakih šest let vsake štiri leta pripravi in javno objavi poročilo, v katerem so povzete ugotovitve pregleda iz odstavkov 2 in 3. Prvo poročilo se Komisiji predloži … [Urad za publikacije: vstavite datum = pet let tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive].“; [Sprememba 102] |
(8) |
vstavi se naslednji člen 8a: „Člen 8a Izvajanje prenosa pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena. 2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(1) in (2) 8(2), (3) in (6a) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstavite datum = obdobje šestih let od [ datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem šestletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 103] 3. Prenos pooblastila iz člena 8(1) in (2) 8(2), (3) in (6a) lahko kadar koli prekličeta Evropski parlament in Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, navedenega v njem. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, kot je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 104] 4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. [Sprememba 105 - ne zadeva slovenske različice] 5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(1) ali (2) 8(2), (3) ali (6a) , začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“; [Sprememba 106] |
(9) |
člen 9 se nadomesti z naslednjim: „Člen 9 Postopek v odboru 1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*20). 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011. (*20) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;" |
(10) |
člen 10 se črta; |
(11) |
Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej direktivi; |
(12) |
Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo IV k tej direktivi; |
(13) |
v Prilogi III se točka 2(c) nadomesti z naslednjim:
|
(14) |
v Prilogi IV, del B, točka 1, se uvodni stavek nadomesti z naslednjim: „izhodiščna točka za izvedbene ukrepe za obrat pomembnih in stalnih trendov naraščanja naraščanj, tudi sezonskih trendov naraščanj, ki so med drugim posledica majhnega izpusta vodnega telesa, obstaja, če koncentracija onesnaževal doseže 75 % vrednosti parametrov za standarde kakovosti podzemne vode iz Priloge I in vrednosti praga iz člena 3(1), točki (b) in (c), razen če:“. [Sprememba 107] |
Člen 3
Spremembe Direktive 2008/105/ES
Direktiva 2008/105/ES se spremeni:
(1) |
naslov se nadomesti z naslednjim: „Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja površinskih voda, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta;“ |
(1a) |
člen 1 se spremeni: „Člen 1 Področje uporabe Ta direktiva določa okoljske standarde kakovosti (OSK) za prednostne snovi in prednostne nevarne snovi s ciljem doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda ter v skladu z določbami in cilji člena 4 Direktive 2000/60/ES. “; [Sprememba 108] |
(2) |
člen 3 se spremeni:
|
(3) |
člen 5 se spremeni:
|
(4) |
v členu 7a(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „1. Za prednostne snovi, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1907/2006, Uredbe (ES) št. 1107/2009, Uredbe (EU) št. 528/2012, Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta (*22) oziroma v področje uporabe Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*23), Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*24) ali Direktive 2010/75/EU, Komisija kot del poročila iz člena 18(1) Direktive 2000/60/ES vsake dve leti oceni, ali ukrepi, ki veljajo na ravni Unije in držav članic, zadostujejo za doseganje OSK za prednostne snovi ter cilja ukinitve ali postopne opustitve izpustov, emisij in uhajanj prednostnih nevarnih snovi v skladu s členom 4(1), točka (a), Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 114] Hierarhija ukrepov, ki jih je treba sprejeti, daje prednost omejitvam in drugim ukrepom za nadzor pri viru. V zvezi s tem Komisija predstavi predloge za spremembo pravnih aktov Unije, da se zagotovi, da se izpusti, emisije in uhajanja prednostnih snovi zaustavijo pri viru. [Sprememba 115] (*22) Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43)." (*23) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67)." (*24) Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).“;" |
(4a) |
v členu 7a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „ 2. Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih ocenjevanja iz odstavka 1 tega člena najpozneje šest mesecev po njegovi oceni in poročilu priloži morebitne predloge, tudi glede ukrepov za nadzor. “; [Sprememba 116] |
(5) |
člen 8 se nadomesti z naslednjim: „Člen 8 Pregled prilog I in II 1. Komisija izvede prvi pregled seznama prednostnih snovi in ustreznih OSK za navedene snovi iz dela A Priloge I ter seznama onesnaževal iz dela A Priloge II do … [Urad za publikacije: vstavite datum = šest let štiri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa ga ponovi vsakih šest let vsake štiri leta . [Sprememba 117] 2. Komisija je, ob upoštevanju znanstvenih poročil, ki jih pripravi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) v skladu z odstavkom 6 tega člena, pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a na podlagi pregleda po potrebi pripravi zakonodajne predloge za spremembo Priloge I, da se prilagodi znanstvenemu in tehnološkemu napredku z: [Sprememba 118]
3. Komisija je, ob upoštevanju znanstvenih poročil, ki jih pripravi ECHA v skladu z odstavkom 6 tega člena, pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za spremembo Priloge II za prilagoditev znanstvenemu in tehnološkemu napredku z:
4. Komisija pri določanju posebnih onesnaževal povodij, za katera bi bilo morda treba določiti OSK na ravni Unije, upošteva naslednja merila:
5. Prednostne snovi, ki so bile zaradi pregleda iz odstavka 1 črtane s seznama prednostnih snovi, ker ne predstavljajo več tveganja na ravni celotne Unije, se vključijo v del C Priloge II, v katerem so navedena posebna onesnaževala povodij in povezani usklajeni OSK, ki jih je treba izvajati, kadar onesnaževala vzbujajo zaskrbljenost na nacionalni ali regionalni ravni, v skladu s členom 8d. 6. Za pomoč Komisiji pri pregledu prilog I in II ECHA pripravi znanstvena poročila. V teh znanstvenih poročilih se upošteva naslednje:
6a. Komisija do 12. januarja 2025 pripravi tehnične smernice glede analitskih metod za spremljanje per- in polifluoroalkilnih snovi v okviru parametrov ‚vsota PFAS‘. Komisija do 12. januarja 2026 sprejme delegirani akt v skladu s členom 9a, s katerim spremeni to direktivo, tako da določi standard kakovosti za ‚vsoto PFAS‘ in ustrezno spremeni Prilogo I. [Sprememba 120] 6b. Komisija do... [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] določi tehnične smernice v zvezi z analitskimi metodami za spremljanje bisfenolov, vključno z vsaj bisfenolom A, bisfenolom B in bisfenolom S, v skladu s parametrom ‚vsota bisfenolov‘. Komisija do... [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] sprejme delegirani akt v skladu s členom 9a o spremembi te direktive z določitvijo OSK za ‚vsoto bisfenolov‘, pri čemer uporabi pristop relativnega faktorja moči, in z ustrezno spremembo Priloge I. [Sprememba 121] 7. ECHA vsakih šest let vsake štiri leta pripravi in javno objavi poročilo, v katerem so povzete ugotovitve znanstvenih poročil iz odstavka 6. Prvo poročilo se Komisiji predloži … ... [Urad za publikacije: vstavite datum = pet let tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive]. [Sprememba 122] (*25) Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja podzemne vode (UL L 372, 27.12.2006, str. 19)." (*26) Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).“;" |
(6) |
člen 8a se nadomesti z naslednjim: „Člen 8a Posebne določbe za določene snovi 1. Države članice lahko v načrtih za upravljanje povodij, pripravljenih v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES – brez poseganja v zahteve oddelka 1.4.3 Priloge V k navedeni direktivi glede prikaza splošnega kemijskega stanja ter v cilje in obveznosti iz člena 4(1), točka (a), navedene direktive –, predložijo dodatne karte, ki informacije o kemijskem stanju za eno ali več naslednjih snovi prikazujejo ločeno od informacij za ostale snovi, določenih v delu A Priloge I k tej direktivi:
Države članice lahko v načrtih upravljanja povodij, pripravljenih v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, navedejo obseg kakršnega koli odstopanja od vrednosti OSK za snovi iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c). Države članice, ki predložijo dodatne karte iz prvega pododstavka, si prizadevajo zagotoviti njihovo medsebojno primerljivost na ravni povodja in Unije ter dajo na voljo podatke v skladu z Direktivo 2003/4/ES, Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*27) ter Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (*28). [Sprememba 123] 2. Države članice lahko snovi, ki so v delu A Priloge I opredeljene kot snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne PBT ter niso več dovoljene in uporabljene v Uniji , spremljajo manj temeljito, kot je to določeno v členu 3(4) te direktive in Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES, pod pogojem, da je spremljanje reprezentativno in že obstaja statistično trdno izhodišče za prisotnost teh snovi v vodnem okolju. V skladu s členom 3(6), drugi pododstavek, te direktive bi bilo treba načeloma stanje spremljati vsaka tri leta, razen če je na podlagi tehničnega znanja in strokovne ocene upravičeno spremljanje stanja v drugačnih časovnih presledkih. [Sprememba 124] 3. Države članice od … [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] za obdobje dveh let spremljajo prisotnost estrogenih snovi v vodnih telesih z uporabo metod spremljanja, ki temeljijo na učinkih. Spremljanje izvajajo vsaj štirikrat v vsakem obdobju dveh let na mestih, kjer se v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES in Prilogo V k navedeni direktivi spremljajo trije estrogeni hormoni 7-beta estradiol (E2), estron (E1) in alfa-etinilestradiol (EE2), navedeni v delu A Priloge I k tej direktivi. Države članice lahko v skladu s točko 1.3.1 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES uporabljajo mrežo merilnih mest, ki so določena za spremljanje reprezentativnih teles površinskih voda. 3a. Komisija v 12 mesecih po dveletnem obdobju iz odstavka 3 objavi poročilo o zanesljivosti metod, ki temeljijo na učinkih, tako da rezultate, ki temeljijo na učinkih, primerja z rezultati, pridobljenimi z uporabo običajnih metod za spremljanje treh estrogenskih snovi iz odstavka 3, v pričakovanju morebitne določitve sprožitvenih vrednosti, ki temeljijo na učinkih, v prihodnosti. Potem ko bodo metode, ki temeljijo na učinkih, pripravljene za uporabo tudi pri drugih snoveh, se bo na Komisijo preneslo pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te direktive, s tem da doda zahtevo, da države članice uporabljajo metode, ki temeljijo na učinkih, vzporedno z običajnimi metodami spremljanja, da bi izvedla spremljanje in ocenila prisotnost teh snovi v vodnih telesih. [Sprememba 125] (*27) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1)." (*28) Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).“;" |
(7) |
člen 8b se nadomesti z naslednjim: „Člen 8b Nadzorni seznam 1. Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov, da ob upoštevanju znanstvenih poročil, ki jih pripravi ECHA, pripravi nadzorni seznam snovi, za katere je treba zbrati podatke o spremljanju iz držav članic iz celotne Unije, in določi formate, ki jih države članice uporabljajo za poročanje Komisiji o rezultatih tega spremljanja in s tem povezanih informacijah. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2). Nadzorni seznam vsebuje največ 10 najmanj 5 snovi ali skupin snovi naenkrat in , izbranih med tistimi snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, tudi v skladu s četrtim pododstavkom, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in za katere ni dovolj podatkov o spremljanju, razen kadar je število snovi ali skupin snovi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, manjše od pet, pri čemer nadzorni seznam vsebuje vse navedene snovi. Nadzorni seznam lahko poleg najmanjšega števila snovi ali skupine snovi vsebuje tudi kazalnike onesnaževanja. Nadzorni seznam za vsako snov opredeljuje medije spremljanja in možne analitske metode. Ti mediji spremljanja in metode niso nesorazmerno dragi za pristojne organe. [Sprememba 126] Takoj ko se ugotovijo Ustrezne metode spremljanja za mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene se določijo čim prej in najpozneje [prvi dan meseca, ki sledi 18 mesecem po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Takoj ko se ugotovijo te metode spremljanja/Takoj ko se te metode spremljanja ugotovijo, se mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene vključi , se navedene snovi vključijo na nadzorni seznam v skladu z odstavkom 2 . Komisija preuči tudi, ali je treba na nadzorni seznam uvrstiti sulfate, ksantate in nerelevantne metabolite pesticidov (nrM), da bi izboljšali razpoložljivost podatkov o njihovi prisotnosti glede na področje uporabe te direktive. [Sprememba 127] ECHA pripravi znanstvena poročila za pomoč Komisiji pri izbiri snovi in kazalcev onesnaženja za nadzorni seznam, pri čemer upošteva naslednje informacije: [Sprememba 128]
ECHA vsaka tri leta pripravi poročilo, ki povzema ugotovitve znanstvenih poročil iz četrtega pododstavka, in ga objavi. Prvo poročilo ECHA bo na voljo do … [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan enaindvajsetega meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive]. 2 1a . Nadzorni seznam se posodobi do X [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan triindvajsetega meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa vsaj vsakih 36 mesecev ali pogosteje , če se pojavijo novi znanstveni dokazi , zaradi katerih bi bila potrebna posodobitev seznama v obdobju med posameznimi pregledi . Države članice vsaki dve leti ocenijo vpliv industrijskih dejavnosti, povezanih z energijskim prehodom, na kakovost vode in Komisijo obvestijo o novougotovljenih grožnjah, da lahko ustrezno posodobi nadzorni seznam. Ocena mora biti zlahka dostopna javnosti. Komisija pri posodabljanju nadzornega seznama odstrani vsako snov z obstoječega nadzornega seznama, za katero meni, da je mogoče oceniti njeno tveganje za vodno okolje brez dodatnih podatkov o spremljanju. Ob posodobitvi nadzornega seznama se lahko posamezna snov ali skupina snovi obdrži na nadzornem seznamu še največ tri leta, kadar so potrebni dodatni podatki o spremljanju za oceno tveganja za vodno okolje. Vsak posodobljeni nadzorni seznam vključuje tudi eno ali več novih snovi, za katere Komisija na podlagi znanstvenih poročil ECHA meni, da obstaja tveganje za vodno okolje. [Sprememba 130] 3. Države članice snovi ali skupino snovi z nadzornega seznama spremljajo na izbranih reprezentativnih postajah za spremljanje v obdobju 24 mesecev. Obdobje spremljanja se začne v šestih mesecih od vključitve snovi na seznam. Vsaka država članica izbere vsaj eno postajo za spremljanje in še eno, če ima več kot milijon prebivalcev, poleg tega pa še toliko postaj, kolikor znaša količnik med njeno zemljepisno površino v km2 in 60 000 (zaokroženo na najbližje celo število), in še toliko postaj, kolikor znaša količnik med številom njenih prebivalcev in 5 milijoni (zaokroženo na najbližje celo število). Države članice pri izbiri reprezentativnih postaj za spremljanje, pogostosti spremljanja in sezonskega časovnega razporeda za vsako snov ali skupino snovi upoštevajo vzorce uporabe in možen pojav snovi ali skupine snovi. Spremljanje se izvaja vsaj dvakrat na leto, razen za snovi, ki so občutljive na podnebne ali sezonske spremembe, za katere se spremljanje izvaja pogosteje . Izvajanje je pogostejše , kot je določeno v izvedbenem aktu o vzpostavitvi nadzornega seznama, sprejetem v skladu z odstavkom 1 , za snovi, ki so občutljive na podnebne spremembe, tudi deževje, in za snovi, katerih koncentracija bo verjetno dosegla vrh v kratkih obdobjih zaradi sezonskih nihanj pri uporabi teh snovi . [Sprememba 131] Kadar lahko država članica pridobi in Komisiji predloži zadostne, primerljive, reprezentativne in nedavne podatke o spremljanju za določeno snov ali skupino snovi iz obstoječih programov ali študij spremljanja, se lahko odloči, da ne bo izvajala dodatnega spremljanja v okviru mehanizma nadzornega seznama za navedeno snov ali skupino snovi, pod pogojem, da je bila snov ali skupina snovi nadzorovana z metodologijo, ki je skladna z mediji spremljanja in analitskimi metodami iz izvedbenega akta o vzpostavitvi nadzornega seznama, ter z Direktivo 2009/90/ES (*29). 4. Države članice dajo na voljo rezultate spremljanja iz odstavka 3 tega člena v skladu s členom 8(4) Direktive 2000/60/ES in izvedbenim aktom o vzpostavitvi nadzornega seznama, sprejetim v skladu z odstavkom 1. Prav tako dajo na voljo informacije o reprezentativnosti postaj za spremljanje in o strategiji spremljanja. 5. ECHA pregleda rezultate spremljanja ob koncu 24-mesečnega obdobja iz odstavka 3 in oceni, katere snovi ali skupine snovi je treba spremljati še 24 mesecev in jih je zato treba ohraniti na nadzornem seznamu ter katere snovi ali skupine snovi se lahko odstranijo z nadzornega seznama. Kadar Komisija ob upoštevanju ocene ECHA iz prvega pododstavka sklene, da nadaljnje spremljanje ni potrebno za nadaljnjo oceno tveganja za vodno okolje, se ta ocena upošteva pri pregledu Priloge I ali II iz člena 8. (*29) Direktiva Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (UL L 201, 1.8.2009, str. 36).“;" |
(7a) |
vstavi se naslednji člen 8ba: „Člen 8ba Komisija najpozneje... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] predloži oceno učinka, v kateri preuči vključitev mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca v to direktivo, kar zagotovi, da proizvajalci, ki dajejo na trg proizvode, ki vsebujejo katero koli od snovi ali spojin iz Priloge I, ter snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in so vključene na nadzorni seznam v skladu s to direktivo, prispevajo k stroškom programov spremljanja, oblikovanih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES. Tej oceni učinka se po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo te direktive. “; [Sprememba 132] |
(7b) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 8bb Evropski instrument za spremljanje Komisija do... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] vzpostavi skupni instrument za spremljanje, namenjen upravljanju zahtev za spremljanje, kadar to zahtevajo države članice. Komisija opredeli njegovo delovanje, ki med drugim zajema naslednje:
|
(8) |
vstavi se naslednji člen 8d: „Člen 8d Posebna onesnaževala povodij 1. Države članice določijo in uporabljajo OSK za posebna onesnaževala povodij, zajeta v kategorijah iz dela A Priloge II k tej direktivi, kadar ta onesnaževala na podlagi analiz in pregledov iz člena 5 Direktive 2000/60/EU v skladu s postopkom iz dela B Priloge II k tej direktivi predstavljajo tveganje za vodna telesa na enem ali več njihovih vodnih območjih. Države članice do [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] obvestijo ECHA o OSK iz prvega pododstavka. ECHA zagotovi, da so navedene informacije javno dostopne. 2. Kadar so OSK za posebna onesnaževala povodij določeni na ravni Unije in navedeni v delu C Priloge II v skladu s členom 8, imajo navedeni OSK prednost pred OSK za posebna onesnaževala povodij, določenimi na nacionalni ravni v skladu z odstavkom 1. Navedene OSK, določene na ravni Unije, države članice uporabljajo tudi za ugotavljanje, ali posebna onesnaževala povodij, navedena v delu C Priloge II, predstavljajo tveganje. 3. V skladu z opredelitvijo iz člena 2(24) Direktive 2000/60/ES se za dobro kemijsko stanje vodnega telesa zahteva skladnost z veljavnimi nacionalnimi OSK ali OSK, določenimi na ravni Unije, kakor je ustrezno. 3a. Države članice lahko pri določanju in uporabi OSK za onesnaževala, značilna za povodje, upoštevajo biološko dostopnost kovin. “; [Sprememba 134] |
(8a) |
v členu 9a se odstavek 2 spremeni: „ 2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(8) ter člena 8(3), (6a), (6b) in člena 8a(3a) se prenese na Komisijo za 6 let od... [Urad za publikacije: vstavite datum = datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje 9 mesecev pred koncem šestletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. “; [Sprememba 135] |
(8b) |
v členu 9a se odstavek 3 spremeni: „ 3. Prenos pooblastila iz člena 3(8) ter člena 8(3), (6a), (6b) in člena 8a(3a) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, navedenega v njem. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, kot je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. “; [Sprememba 136] |
(8c) |
v členu 31 se vstavi naslednji odstavek 3a: „ 3a. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.“; [Sprememba 137] |
(8d) |
v členu 9a se odstavek 5 spremeni: „ 5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(8)ter člena 8(3), 6(a), (6b) ali člena 8a(3a), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“; [Sprememba 138] |
(9) |
člen 10 se črta; |
(10) |
Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo V k tej direktivi; |
(11) |
Priloga II se doda, kot je določeno v Prilogi VI k tej direktivi. |
Člen 4
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan meseca, ki sledi 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].
2. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 5
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 6
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V …,
Za Evropski parlament
predsednica
Za Svet
predsednik/predsednica
(1) UL C,, str..
(2) UL C,, str..
(3) Sklep (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030.
(4) Drivers of and pressures arising from selected key water management challenges: A European overview (Gonilni dejavniki in pritiski, povezani z izbranimi ključnimi izzivi upravljanja voda: evropski pregled), poročilo št. 9/2021, Evropska agencija za okolje.
(5) https://www.oecd.org/agriculture/topics/water-and-agriculture/
(6) https://www.eea.europa.eu/publications/state-of-water
(7) https://food.ec.europa.eu/plants/pesticides/sustainable-use-pesticides/farm-fork-targets-progress/eu-trends_sl
(8) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (COM(2019) 640 final).
(9) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti“ (COM(2020) 667 final).
(10) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“ (COM(2021) 400 final).
(11) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“ (COM(2018) 28 final).
(12) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska strategija za zdravila“ (COM(2020) 761 final).
(13) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja“ (COM(2020) 380 final).
(14) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija ‚od vil do vilic‘ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ (COM(2020) 381 final).
(15) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija EU za tla do leta 2030 – Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje“ (COM(2021) 699 final).
(16) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“ (COM(2020) 67 final).
(17) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska strategija za podatke“ (COM(2020) 66 final).
(18) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(19) Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).
(20) Odločba št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).
(21) Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19).
(22) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18 decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
(23) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(24) Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).
(25) Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43).
(26) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).
(27) Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).
(28) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).
(29) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).
(30) Transcriptomic signalling in zebrafish embryos exposed to environmental concentrations of glyphosate (Transkriptomska signalizacija pri zarodkih cebric, izpostavljenih okoljskim koncentracijam glifosata), 2022. Effects of low-concentration glyphosate and aminomethyl phosphonic acid on zebrafish embryo development (Učinki nizkih koncentracij glifosata in amino-metil fosfonske kisline na razvoj zarodkov cebric), 2021. Global transcriptomic profiling demonstrates induction of oxidative stress and compensatory cellular stress responses in brown trout exposed to glyphosate and Roundup (Globalno transkriptomsko profiliranje kaže na sprožitev oksidativnega stresa in kompenzacijskih celičnih odzivov na stres pri potočni postrvi, izpostavljeni glifosatu in pripravku Roundup), 2018.
(31) Odločba Komisije 2004/248/ES z dne 10. marca 2004 o nevključitvi atrazina v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o odvzemu dovoljenj za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov (UL L 78, 16.3.2004, str. 53).
(32) Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).
(33) Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja. Prispevek k posvetovanju GD za okolje: Komentar o predlogu Komisije za spremembo okvirne direktive o vodah/direktive o podzemni vodi/direktive o okoljskih standardih kakovosti, marec 2023. Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja. Groundwater quality standards for proposed additional pollutants in the annexes to the Groundwater Directive (Standardi kakovosti podzemne vode za predlagana dodatna onesnaževala v prilogah k direktivi o podzemni vodi) (2006/118/ES), julij 2022.
(34) Evropska agencija za zdravila: Assessing the toxicological risk to human health and groundwater communities from veterinary pharmaceuticals in groundwater (Ocenjevanje toksikološkega tveganja za zdravje ljudi in skupnosti pri uporabi podzemne vode zaradi veterinarskih farmacevtskih izdelkov v podzemni vodi), znanstvene smernice, april 2018.
(35) Evropski memorandum o podzemni vodi: To secure the quality and quantity of drinking water for future generations (Evropski memorandum o podzemni vodi: Zagotoviti kakovost in količino pitne vode za prihodnje generacije), marec 2022.
(36) Evropska agencije za zdravila. Assessing the toxicological risk to human health and groundwater communities from veterinary pharmaceuticals in groundwater (Ocenjevanje toksikološkega tveganja za zdravje ljudi in skupnosti pri uporabi podzemne vode zaradi veterinarskih farmacevtskih izdelkov v podzemni vodi), znanstvene smernice, april 2018.
(37) Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).
(38) „Global burden of bacterial antimicrobial resistance in 2019: a systematic analysis“ (Globalno breme antimikrobične odpornosti bakterij v letu 2019: sistematična analiza), Lancet, 19. januar 2022 https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0140673621027240?via%3Dihub
(39) https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2352186422000724
(40) Commission Staff Working Document – Fitness Check of the Water Framework Directive, Groundwater Directive, Environmental Quality Standards Directive and Floods Directive (SWD(2019) 439 final) (Delovni dokument služb Komisije – Preverjanje primernosti okvirne direktive o vodah, direktive o podzemni vodi, direktive o okoljskih standardih kakovosti in direktive o poplavah (SWD(2019) 439 final)).
(41) https://www.igb-berlin.de/sites/default/files/media-files/download-files/IGB_Policy_Brief_WFD_2019.pdf
(42) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).
(43) Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).
(44) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).
(45) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(46) +Urad za publikacije: v besedilo vstaviti številko Uredbe iz dokumenta COM(2022) 157, v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene direktive.
(47) Zadeva C-535/18, sodba Sodišča (prvi senat) z dne 28. maja 2020; IL in drugi proti Land Nordrhein-Westfalen. Zadeva C-664/15, sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. decembra 2017; Protect Natur-, Arten- und Landschaftsschutz Umweltorganisation proti Bezirkshauptmannschaft Gmünd.
(48) Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).
(49) OECD, 6. okrogla miza o financiranju vode. Na voljo na: https://www.oecd.org/water/6th-Roundtable-on-Financing-Water-in-Europe-Summary-and-Highlights.pdf
Priloga I
Priloga V k Direktivi 2000/60/ES se spremeni:
(1) |
točke 1.1.1 do 1.1.4 se nadomestijo z naslednjim: „1.1.1. „Reke
1.1.2 Jezera
1.1.3 Somornice
1.1.4 Obalno morje
|
(2) |
v točki 1.2.1 se preglednica „Fizikalno-kemijski elementi kakovosti“ nadomesti z naslednjim: „Splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti
|
(3) |
v točki 1.2.2 se preglednica „Fizikalno-kemijski elementi kakovosti“ nadomesti z naslednjim: „Splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti
|
(4) |
v točki 1.2.3 se preglednica „Fizikalno-kemijski elementi kakovosti“ nadomesti z naslednjim: „Splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti
|
(5) |
v točki 1.2.4 se preglednica „Fizikalno-kemijski elementi kakovosti“ nadomesti z naslednjim: „Splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti
|
(6) |
preglednica v točki 1.2.5 se spremeni:
|
(7) |
točka 1.2.6 se črta; |
(8) |
v točki 1.3 se dodata naslednji četrti in peti odstavek: „Kadar mreža za spremljanje vključuje opazovanje zemlje in daljinsko zaznavanje, ne pa lokalnih mest vzorčenja ali drugih inovativnih tehnologij, zemljevid mreže za spremljanje vključuje informacije o elementih kakovosti in vodnih telesih ali skupinah vodnih teles, ki so bile spremljane s takimi metodami spremljanja. Sklicuje se na CEN, ISO ali druge mednarodne ali nacionalne standarde, ki so bili uporabljeni za zagotovitev, da so pridobljeni časovni in prostorski podatki enako zanesljivi kot tisti, pridobljeni z uporabo običajnih metod spremljanja na lokalnih mestih vzorčenja. Države članice lahko uporabljajo pasivne metode vzorčenja za spremljanje kemičnih onesnaževal, kadar je to primerno, zlasti za namene preverjanja, pod pogojem, da te metode vzorčenja ne podcenjujejo koncentracij onesnaževal, za katere se uporabljajo okoljski standardi kakovosti, in tako zanesljivo ugotovijo ‚nedoseganje dobrega stanja‘ ter da se kemična analiza vzorcev vode, organizmov ali usedlin v skladu z uporabljenimi okoljskimi standardi kakovosti opravi, kadar koli se ugotovi tako nedoseganje. Države članice lahko uporabijo tudi metode vzorčenja, ki temeljijo na učinkih, pod enakimi pogoji.“; |
(9) |
v točki 1.3.1 se zadnji odstavek „Izbor elementov kakovosti“ nadomesti z naslednjim: „Izbor elementov kakovosti Nadzorno spremljanje stanja se na vsakem merilnem mestu izvaja eno leto v obdobju, zajetem v načrtu upravljanja povodja. Nadzorno spremljanje stanja vključuje naslednje:
Kadar pa je nadzorno spremljanje stanja v prejšnjem obdobju pokazalo, da je zadevno telo doseglo dobro stanje, in pregled vplivov človekovega dejanja iz Priloge II ne kaže, da so se vplivi na vodno telo spremenili, se nadzorno spremljanje opravi enkrat v obdobju, ki ga zajemajo trije zaporedni načrti upravljanja povodja.“; |
(10) |
točka 1.3.2 se spremeni:
|
(10a) |
v točki 1.3.4 se odstavek 4 spremeni: „Izbere se pogostnost meritev in po potrebi poveča, da upošteva spremenljivost parametrov zaradi naravnih razmer in človekovega vpliva. Poleg tega se čas meritev izbere tako, da upošteva vpliv sezonskih nihanj pri uporabi snovi in sprememb vodostaja na oceno stanja in je tako zagotovljeno, da rezultati odražajo spremembe v vodnem telesu, ki so jih povzročili človekovo obremenjevanje in podnebne spremembe. Kar zadeva prednostne snovi, ki so občutljive na podnebne spremembe, in prednostne snovi, katerih koncentracija bo verjetno dosegla vrh v kratkih obdobjih zaradi sezonskih nihanj pri uporabi teh snovi, se meritve izvedejo pogosteje kot pri drugih snoveh.“; [Sprememba 139] |
(11) |
v točki 1.3.4 se v preglednici, šesti vrstici pod naslovom „Fizikalno-kemijski“, besede „Druga onesnaževala“ nadomestijo z besedami „Posebna onesnaževala povodij“; |
(12) |
točka 1.4.1 se spremeni:
|
(13) |
v točki 1.4.2 se točka (iii) črta; |
(14) |
v točki 1.4.3 se prvi stavek prvega odstavka nadomesti z naslednjim: „Vodno telo se evidentira kot telo, ki je doseglo dobro kemijsko stanje, če je v skladu z vsemi okoljskimi standardi kakovosti iz dela A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES in okoljskimi standardi kakovosti, določenimi v skladu s členoma 8 in 8d navedene direktive.“; |
(15) |
v točki 2.2.1 se doda naslednji odstavek: „Kadar mreža za spremljanje vključuje metode opazovanja Zemlje ali daljinsko zaznavanje namesto lokalnih mest vzorčenja ali drugih inovativnih tehnologij, se sklicuje na CEN, ISO ali druge mednarodne ali nacionalne standarde, ki so bili uporabljeni za zagotovitev, da so pridobljeni časovni in prostorski podatki enako zanesljivi kot tisti, pridobljeni z uporabo običajnih metod spremljanja na lokalnih mestih vzorčenja.“; |
(16) |
točka 2.3.2 se nadomesti z naslednjim:
|
(17) |
v točki 2.4.1 se doda naslednji odstavek: „Kadar mreža za spremljanje vključuje opazovanje Zemlje ali daljinsko zaznavanje namesto lokalnih mest vzorčenja ali drugih inovativnih tehnologij, se sklicuje na CEN, ISO ali druge mednarodne ali nacionalne standarde, ki so bili uporabljeni za zagotovitev, da so pridobljeni časovni in prostorski podatki enako zanesljivi kot tisti, pridobljeni z uporabo običajnih metod spremljanja na lokalnih mestih vzorčenja.“; |
(18) |
točka 2.4.5 se nadomesti z naslednjim: „2.4.5. Razlaga in prikaz kemijskega stanja podzemne vode Pri ocenjevanju kemijskega stanja podzemne vode se rezultati s posameznih merilnih mest v telesu podzemne vode združijo za telo kot celoto. Srednja vrednost rezultatov spremljanja stanja na vsakem merilnem mestu v telesu ali skupini teles podzemne vode se izračuna za naslednje parametre:
Srednje vrednosti iz prvega odstavka se uporabijo za dokazovanje skladnosti z dobrim kemijskim stanjem podzemne vode, opredeljenim s sklicevanjem na standarde kakovosti in vrednosti praga iz prvega odstavka. V skladu s točko 2.5 države članice pripravijo karto kemijskega stanja podzemne vode, prikazanega z naslednjo barvno lestvico:
Države članice s črno piko na karti označijo tudi telesa podzemne vode, ki so pod vplivom pomembnega pomembnih in trajnega trenda trajnih trendov naraščanja koncentracije katerega koli onesnaževala zaradi vpliva človekovega delovanja , tudi sezonskih trendov naraščanja, ki so med drugim posledica majhnega izpusta vodnega telesa . Obrat trenda se označi z modro piko na karti. [Sprememba 140] Te karte se vključijo v načrte upravljanja povodja..“ |
Priloga II
Priloga VIII k Direktivi 2000/60/ES se spremeni:
(1) |
točka 10 se nadomesti z naslednjim:
|
(2) |
doda se točka 13:
|
Priloga III
„PRILOGA I
STANDARDI KAKOVOSTI PODZEMNE VODE
Opomba 1: |
Standard kakovosti za onesnaževala iz vnosov 3 do 7 se uporablja od … [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 18 6 mesecev po začetku veljavnosti te direktive o spremembah], da bi dosegli dobro kemijsko stanje vode najpozneje do 22. decembra 2033. [Sprememba 142] |
Kadar za določeno telo podzemne vode, zlasti v ekološkem omrežju posebnih ohranitvenih območij v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS, velja, da bi standardi kakovosti podzemne vode lahko onemogočili uresničitev okoljskih ciljev, določenih v členu 4 Direktive 2000/60/ES, za povezana telesa površinske vode ali pa bi lahko znatno poslabšali ekološko ali kemijsko kakovost teh teles ali bi znatno ogrozili kopenske ekosisteme, ki so neposredno odvisni od tega telesa podzemne vode, se v skladu s členom 3 in Prilogo II k tej direktivi določijo strožje mejne vrednosti. Programi in ukrepi, povezani s takšnimi mejnimi vrednostmi, se uporabljajo tudi za dejavnosti iz področja uporabe Direktive 91/676/EGS. [Sprememba 143]
(1) |
(2) |
(3) |
(4) |
(5) |
(6) |
[Vnos] št. |
Ime snovi |
Kategorija snovi |
Številka CAS (1) |
Številka EU (2) |
Standard kakovosti (3) [μg/l, razen če ni drugače navedeno] |
1 |
Nitrati |
Hranila |
Se ne uporablja. |
Se ne uporablja. |
50 mg/l |
2 [Sprememba 144] |
Aktivne snovi v pesticidih, vključno z relevantnimi metaboliti, razgradnimi in reakcijskimi produkti (4) |
Pesticidi |
Se ne uporablja. |
Se ne uporablja. |
0,1 0,05 (posamezno) (5) |
0,5 0,25 (vsota) (6) |
|||||
3 |
Per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS) – vsota 24 (6) |
Industrijske snovi |
Glej opombo 6 k preglednici. |
Glej opombo 6 k preglednici. |
0,0044 (8) |
3a [Sprememba 145] |
PFAS – vsota |
Industrijske snovi |
Se ne uporablja. |
Se ne uporablja. |
|
4 [Sprememba 146] |
Karbamazepin |
Farmacevtski izdelki |
298-46-4 |
Se ne uporablja. |
0,25 0,025 |
5 |
Sulfametoksazol |
Farmacevtski izdelki |
723-46-6 |
Se ne uporablja. |
0,01 |
6 [Sprememba 147] |
Farmacevtske učinkovine – vsota (8) (10) |
Farmacevtski izdelki |
Se ne uporablja. |
Se ne uporablja. |
0,25 0,025 |
7 [Sprememba 148] |
Nerelevantni metaboliti pesticidov (nrM) |
Pesticidi |
Se ne uporablja. |
Se ne uporablja. |
|
(1) CAS: Služba za izvlečke o kemikalijah.
(2) Številka EU: Evropski seznam obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS) ali evropski seznam novih snovi (ELINCS).
(3) Ta vrednost je standard kakovosti, izražen kot letna povprečna vrednost. Če ni drugače določeno, velja za celotno koncentracijo vseh snovi in izomerov.
(4) ‚Pesticidi‘ pomenijo fitofarmacevtska sredstva in biocidne proizvode iz člena 2 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet oziroma člena 3 Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov.
(5) Ta mejna vrednost se uporablja samo do pregleda Komisije.
(6) ‚Vsota‘ pomeni seštevek vseh posameznih pesticidov, ugotovljenih in izmerjenih v postopku spremljanja stanja, vključno z njihovimi ustreznimi metaboliti ter razgradnimi in reakcijskimi produkti. Mejna vrednost, določena za seštevek vseh posameznih pesticidov, se uporablja samo do pregleda Komisije.
(7) To se nanaša na naslednje spojine, navedene s številko CAS, številko EU in faktorjem relativne potentnosti: perfluorooktanojska kislina (PFOA) (CAS 335-67-1, EU 206-397-9) (RPF 1), perfluorooktan sulfonska kislina (PFOS) (CAS 1763-23-1, EU 217-179-8) (RPF 2), perfluoroheksan sulfonska kislina (PFHxS) (CAS 355-46-4, EU 206-587-1) (RPF 0,6), perfluorononanojska kislina (PFNA) (CAS 375-95-1, EU 206-801-3) (RPF 10), perfluorobutan sulfonska kislina (PFBS) (CAS 375-73-5, EU 206-793-1) (RPF 0,001), perfluoroheksanojska kislina (PFHxA) (CAS 307-24-4, EU 206-196-6) (RPF 0,01), perfluorobutanojska kislina (PFBA) (CAS 375-22-4, EU 206-786-3) (RPF 0,05), perfluoropentanojska kislina (PFPeA) (CAS 2706-90-3, EU 220-300-7) (RPF 0,03), perfluopentan sulfonska kislina (PFPeS) (CAS 2706-91-4, EU 220-301-2) (RPF 0,3005), perfluorodekanojska kislina (PFDA) (CAS 335-76-2, EU 206-400-3) (RPF 7), perfluorododekanojska kislina (PFDoDA ali PFDoA) (CAS 307-55-1, EU 206-203-2) (RPF 3), perfluoroundekanojska kislina (PFUnDA ali PFUnA) (CAS 2058-94-8, EU 218-165-4) (RPF 4), perfluoroheptanojska kislina (PFHpA) (CAS 375-85-9, EU 206-798-9) (RPF 0,505), perfluorotridekanojska kislina (PFTrDA) (CAS 72629-94-8, EU 276-745-2) (RPF 1,65), perfluoroheptan sulfonska kislina (PFHpS) (CAS 375-92-8, EU 206-800-8) (RPF 1,3), perfluorodekan sulfonska kislina (PFDS) (CAS 335-77-3, EU 206-401-9) (RPF 2), perfluorotetradekanojska kislina (PFTeDA) (CAS 376-06-7, EU 206-803-4) (RPF 0,3), perfluoroheksadekanojska kislina (PFHxDA) (CAS 67905-19-5, EU 267-638-1) (RPF 0,02), perfluorooktadekanojska kislina (PFODA) (CAS 16517-11-6, EU 240-582-5) (RPF 0,02), amonijev perfluoro (2-metil-3-oksaheksanoate) (HFPO-DA ali Gen X) (CAS 62037-80-3) (RPF 0,06), propanojska kislina/amonijev 2,2,3-trifluoro-3-(1,1,2,2,3,3-heksafluoro-3-(trifluorometoksi)propoksi)propanoat (ADONA) (CAS 958445-44-8) (RPF 0,03), 2-(perfluoroheksil)etilni alkohol (6:2 FTOH) (CAS 647-42-7, EU 211-477-1) (RPF 0,02), 2-(perfluorooktoctil)etanol (8:2 FTOH) (CAS 678-39-7, EU 211-648-0) (RPF 0,04) in ocetna kislina/2,2-difluoro-2-((2,2,4,5-tetrafluoro-5-(trifluorometoksi)-1,3-dioksolan-4-il)oksi)-(C6O4) (CAS 1190931-41-9) (RPF 0,06).
(8) Standard kakovosti se nanaša na vsoto 24 PFAS, navedenih v opombi 6, izraženo kot ekvivalenti PFOA, ki temeljijo na potentnosti snovi v primerjavi s PFOA, tj. faktorji relativne potentnosti v opombi 6.
(9) Standard kakovosti določi Komisija z delegiranim aktom.
(10) ‚Vsota‘ pomeni seštevek vseh posameznih farmacevtskih izdelkov, ugotovljenih in izmerjenih v postopku spremljanja stanja, vključno z ustreznimi metaboliti in razgradnimi produkti.
(11) Uporablja se za ‚podatkovno skromne‘ nrM, za katere ni na voljo zanesljivih eksperimentalnih podatkov o kroničnih ali akutnih učinkih nrM na taksonomsko skupino, za katero se zanesljivo predvideva, da je najbolj občutljiva.
(12) Uporablja se za ‚podatkovno zadostne‘ nrM, za katere so na voljo zanesljivi eksperimentalni podatki o kroničnih ali akutnih učinkih nrM na taksonomsko skupino, za katero se zanesljivo predvideva, da je najbolj občutljiva, vendar pa podatki ne zadostujejo za opredelitev snovi kot ‚podatkovno bogatih‘.
(13) Uporablja se za ‚podatkovno bogate‘ nrM, za katere so na voljo zanesljivi eksperimentalni podatki ali enako zanesljivi podatki, pridobljeni z alternativnimi znanstveno potrjenimi metodami, o kroničnih ali akutnih učinkih nrM na vsaj eno vrsto vsake alge, nevretenčarja in ribe, ki omogočajo zanesljivo potrditev najbolj občutljive taksonomske skupine in za katere se lahko izračuna standard kakovosti na podlagi determinističnega pristopa, ki temelji na zanesljivih podatkih o kronični eksperimentalni toksičnosti za navedeno taksonomsko skupino. Države članice lahko v ta namen uporabijo najnovejša navodila, določena v okviru skupne strategije izvajanja za Direktivo 2000/60/ES (smernice št. 27, kakor so bile posodobljene). Za posamezne nrM se uporablja standard kakovosti 2,5, razen če je standard kakovosti, izračunan z determinističnim pristopom, višji, v tem primeru pa se uporablja standard kakovosti 5.
(14) ‚Vsota‘ pomeni seštevek vseh posameznih nrM v vsaki kategoriji podatkov, ki so bili najdeni in količinsko opredeljeni v postopku spremljanja.
Priloga IV
Priloga II k Direktivi 2006/118/ES se spremeni:
(1) |
v delu A se za prvim odstavkom vstavi naslednji odstavek: „Države članice zagotovijo, da pristojni organi Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) obvestijo o vrednostih praga za onesnaževala in kazalce onesnaženja. ECHA te informacije nemudoma objavi.“; |
(1a) |
v delu B se naslov nadomesti z naslednjim: „ Minimalni seznam onesnaževal in njihovih kazalcev, za katere morajo države članice določiti vrednosti praga v skladu s členom 3“; [Sprememba 149] |
(2) |
v delu B se točka 2 nadomesti z naslednjim:
|
(3) |
v delu C se naslov nadomesti z naslednjim: „Informacije, ki jih morajo zagotoviti države članice v zvezi z onesnaževali in njihovimi kazalniki, za katere so države članice določile vrednosti praga;“ |
(4) |
doda se naslednji del D: „Del D Register usklajenih vrednosti praga za onesnaževala podzemne vode, ki vzbujajo zaskrbljenost na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni
|
(1) CAS: Služba za izvlečke o kemikalijah.
(2) Številka EU: Evropski seznam obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS) ali evropski seznam novih snovi (ELINCS).
(3) ‚Vsota‘ pomeni seštevek koncentracij trikloroetilena in tetrakloroetilena.“
Priloga V
Priloga I k Direktivi 2008/105/ES se spremeni:
(1) |
naslov se nadomesti z naslednjim: „OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI (OSK) ZA PREDNOSTNE SNOVI V POVRŠINSKIH VODAH;“ |
(2) |
del A se nadomesti z naslednjim: „DEL A: OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI
|
(3) |
del B se spremeni:
|
(*1) * Standarde kakovosti določi Komisija z delegiranim aktom.
(1) CAS: Služba za izvlečke o kemikalijah.
(2) Številka EU: Evropski seznam obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS) ali evropski seznam novih snovi (ELINCS).
(3) Ta vrednost je okoljski standard kakovosti, izražen kot letna povprečna vrednost (LP – OSK). Če ni drugače določeno, velja za celotno koncentracijo vseh snovi in izomerov.
(4) Celinske površinske vode zajemajo reke in jezera ter sorodna umetna ali močno preoblikovana vodna telesa.
(5) Ta vrednost je okoljski standard kakovosti, izražen kot največja dovoljena koncentracija (NDK – OSK). Kjer so NDK – OSK označene kot ‚Se ne uporablja‘, se šteje, da vrednosti LP – OSK zagotavljajo varstvo pred kratkotrajnimi konicami onesnaženja v stalnih izpustih, ker so znatno nižje od vrednosti, določenih na podlagi akutne strupenosti.
(6) Če je dan OSK za organizme, se uporablja namesto OSK za vodo, brez poseganja v določbo iz člena 3(3) te direktive, ki omogoča spremljanje nadomestnega taksona ali drugega medija, če uporabljeni OSK zagotavlja enakovredno raven varstva. OSK za organizme se nanaša na ribe, razen če ni določeno drugače. Za snovi pod številko 15 (fluoranten), 28 (PAO) in 51 (bisfenol A) se OSK za organizme nanaša na rake in mehkužce. Spremljanje fluorantina in PAO ter bisfenola A v ribah ni primerno za oceno kemijskega stanja. Za snov št. 37 (dioksini in dioksinom podobne spojine) se OSK za organizme v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1259/2011* Priloga, oddelek 5.3, nanaša na ribe, rake in mehkužce.
(7) Za skupino prednostnih snovi, ki jih zajemajo bromirani difeniletri (št. 5), se OSK nanaša na vsoto koncentracij sorodnih snovi pod številkami 28, 47, 99, 100, 153 in 154.
(8) Tetra, penta, heksa, hepta, okta in dekabromodifenileter (številke CAS 40088-47-9, 32534-81-9, 36483-60-0, 68928-80-3, 32536-52-0, 1163-19-5).
(9) Za kadmij in njegove spojine (št. 6) se vrednosti OSK razlikujejo glede na trdoto vode, kot je določena v petih razredih (razred 1: <40 mg CaCO3/l, razred 2: 40 do <50 mg CaCO3/l, razred 3: 50 do <100 mg CaCO3/l, razred 4: 100 do <200 mg CaCO3/l in razred 5: ≥200 mg CaCO3/l).
(10) Okvirni parameter za to skupino snovi ni opredeljen. Okvirni parameter oziroma parametri morajo biti opredeljeni z analitsko metodo.
(11) Celotni DDT obsega vsoto izomerov 1,1,1-trikloro 2,2 bis (p-klorofenil) etana (CAS 50-29-3, EU 200-024-3); 1,1,1-trikloro 2 (o-klorofenil) 2 (p-klorofenil) etana (CAS 789-02-6, EU 212-332-5); 1,1-dikloro 2,2 bis (p-klorofenil) etilena (CAS 72-55-9, EU 200-784-6); in 1,1-dikloro 2,2 bis (p-klorofenil) etana (CAS 72-54-8, EU 200-783-0).
(12) Ti OSK se nanašajo na biološko razpoložljive koncentracije snovi.
(13) OSK za organizme se nanaša na metilno živo srebro.
(14) Nonilfenol (CAS 25154-52-3, EU 246-672-0), vključno z izomeroma 4-nonilfenolom (CAS 104-40-5, EU 203-199-4) in 4-nonilfenolom (razvejanim) (CAS 84852-15-3, EU 284-325-5).
(15) Oktilfenol (CAS 1806-26-4, EU 217-302-5), vključno z izomerom 4-(1,1’,3,3’-tetrametilbutil)fenolom (CAS 140-66-9, EU 205-426-2).
(16) Benzo(a)piren (CAS 50-32-8) (RPF 1), benzo(b)fluoranten (CAS 205-99-2) (RPF 0,1), benzo(k)fluoranten (CAS 207-08-9) (RPF 0,1), benzo(g,h,i)perilen (CAS 191-24-2) (RPF 0), indeno(1,2,3-cd)piren (CAS 193-39-5) (RPF 0,1), krizen (CAS 218-01-9) (RPF 0,01), benzo(a)antracen (CAS 56-55-3) (RPF 0,1) in dibenz(a,h)antracen (CAS 53-70-3) (RPF 1). Antracen, fluoranten in naftalen PAO so navedeni ločeno.
(17) Za skupino policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO) (št. 28) se OSK za organizme nanaša na vsoto koncentracij sedmih od osmih PAO, navedenih v opombi 17, izraženo kot ekvivalenti benzo(a)pirena, ki temeljijo na rakotvornih potentnostih snovi v primerjavi z benzo(a)pirenom, tj. faktorji relativne potentnosti v opombi 16. Benzo(g,h,i)perilena ni treba meriti v organizmih, da se ugotovi skladnost s celotnim OSK za organizme.
(18) Tributilkositrove spojine, vključno s tributilkositrovim kationom (CAS 36643-28-4).
(19) OSK za usedline.
(20) Za določitev NDK – OSK za te snovi ni na voljo zadostnih informacij.
(21) To se nanaša na naslednje spojine:
(22) 7 polikloriranih dibenzo-p-dioksinov (PCDD): 2,3,7,8-T4CDD (CAS 1746-01-6, EU 217-122-7), 1,2,3,7,8-P5CDD (CAS 40321-76-4), 1,2,3,4,7,8-H6CDD (CAS 39227-28-6), 1,2,3,6,7,8-H6CDD (CAS 57653-85-7), 1,2,3,7,8,9-H6CDD (CAS 19408-74-3), 1,2,3,4,6,7,8-H7CDD (CAS 35822-46-9), 1,2,3,4,6,7,8,9-O8CDD (CAS 3268-87-9);
(23) 10 polikloriranih dibenzofuranov (PCDF): 2,3,7,8-T4CDF (CAS 51207-31-9), 1,2,3,7,8-P5CDF (CAS 57117-41-6), 2,3,4,7,8-P5CDF (CAS 57117-31-4), 1,2,3,4,7,8-H6CDF (CAS 70648-26-9), 1,2,3,6,7,8-H6CDF (CAS 57117-44-9), 1,2,3,7,8,9-H6CDF (CAS 72918-21-9), 2,3,4,6,7,8-H6CDF (CAS 60851-34-5), 1,2,3,4,6,7,8-H7CDF (CAS 67562-39-4), 1,2,3,4,7,8,9-H7CDF (CAS 55673-89-7), 1,2,3,4,6,7,8,9-O8CDF (CAS 39001-02-0);
(24) 12 dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB-DL): 3,3’,4,4’-T4CB (PCB 77, CAS 32598-13-3), 3,3’,4’,5-T4CB (PCB 81, CAS 70362-50-4), 2,3,3',4,4'-P5CB (PCB 105, CAS 32598-14-4), 2,3,4,4',5-P5CB (PCB 114, CAS 74472-37-0), 2,3',4,4',5-P5CB (PCB 118, CAS 31508-00-6), 2,3',4,4',5'-P5CB (PCB 123, CAS 65510-44-3), 3,3’,4,4’,5-P5CB (PCB 126, CAS 57465-28-8), 2,3,3',4,4',5-H6CB (PCB 156, CAS 38380-08-4), 2,3,3',4,4',5'-H6CB (PCB 157, CAS 69782-90-7), 2,3',4,4',5,5'-H6CB (PCB 167, CAS 52663-72-6), 3,3’,4,4’,5,5’-H6CB (PCB 169, CAS 32774-16-6), 2,3,3',4,4',5,5'-H7CB (PCB 189, CAS 39635-31-9).
(25) Za skupino dioksinov in dioksinom podobnih spojin (št. 37) se OSK za organizme nanaša na vsoto koncentracij snovi, navedenih v opombi 20, izraženo kot ekvivalenti strupov, ki temeljijo na faktorjih toksične ekvivalentnosti Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2005.
(26) CAS 52315-07-8 se nanaša na zmes izomerov cipermetrina, alfa-cipermetrina (CAS 67375-30-8, EU 257-842-9), beta-cipermetrina (CAS 65731-84-2, EU 265-898-0), theta-cipermetrina (CAS 71691-59-1) in zeta-cipermetrina (CAS 52315-07-8, EU 257-842-9).
(27) To se nanaša na 1,3,5,7,9,11-heksabromociklododekan (CAS 25637-99-4, EU 247-148-4), 1,2,5,6,9,10-heksabromociklododekan (CAS 3194-55-6, EU 221-695-9), α-heksabromociklododekan (CAS 134237-50-6), β-heksabromociklododekan (CAS 134237-51-7) in γ-heksabromociklododekan (CAS 134237-52-8).
(28) Za sladko vodo, ki se uporablja za odvzem in pripravo pitne vode.
(29) Za sladko vodo, ki se ne uporablja za odvzem in pripravo pitne vode.
(30) To se nanaša na naslednje spojine, navedene s številko CAS, številko EU in faktorjem relativne moči:
perfluorooktanojska kislina (PFOA) (CAS 335-67-1, EU 206-397-9) (RPF 1), perfluorooktan sulfonska kislina (PFOS) (CAS 1763-23-1, EU 217-179-8) (RPF 2), perfluoroheksan sulfonska kislina (PFHxS) (CAS 355-46-4, EU 206-587-1) (RPF 0,6), perfluorononanojska kislina (PFNA) (CAS 375-95-1, EU 206-801-3) (RPF 10), perfluorobutan sulfonska kislina (PFBS) (CAS 375-73-5, EU 206-793-1) (RPF 0,001), perfluoroheksanojska kislina (PFHxA) (CAS 307-24-4, EU 206-196-6) (RPF 0,01), perfluorobutanojska kislina (PFBA) (CAS 375-22-4, EU 206-786-3) (RPF 0,05), perfluoropentanojska kislina (PFPeA) (CAS 2706-90-3, EU 220-300-7) (RPF 0,03), perfluopentan sulfonska kislina (PFPeS) (CAS 2706-91-4, EU 220-301-2) (RPF 0,3005), perfluorodekanojska kislina (PFDA) (CAS 335-76-2, EU 206-400-3) (RPF 7), perfluorododekanojska kislina (PFDoDA ali PFDoA) (CAS 307-55-1, EU 206-203-2) (RPF 3), perfluoroundekanojska kislina (PFUnDA ali PFUnA) (CAS 2058-94-8, EU 218-165-4) (RPF 4), perfluoroheptanojska kislina (PFHpA) (CAS 375-85-9, EU 206-798-9) (RPF 0,505), perfluorotridekanojska kislina (PFTrDA) (CAS 72629-94-8, EU 276-745-2) (RPF 1,65), perfluoroheptan sulfonska kislina (PFHpS) (CAS 375-92-8, EU 206-800-8) (RPF 1,3), perfluorodekan sulfonska kislina (PFDS) (CAS 335-77-3, EU 206-401-9) (RPF 2), perfluorotetradekanojska kislina (PFTeDA) (CAS 376-06-7, EU 206-803-4) (RPF 0,3), perfluoroheksadekanojska kislina (PFHxDA) (CAS 67905-19-5, EU 267-638-1) (RPF 0,02), perfluorooktadekanojska kislina (PFODA) (CAS 16517-11-6, EU 240-582-5) (RPF 0,02) in amonijev perfluoro (2-metil-3-oksaheksanoate) (HFPO-DA ali Gen X) (CAS 62037-80-3) (RPF 0,06), propanojska kislina/amonijev 2,2,3-trifluoro-3-(1,1,2,2,3,3-heksafluoro-3-(trifluorometoksi)propoksi)propanoat (ADONA) (CAS 958445-44-8) (RPF 0,03), 2-(perfluoroheksil)etilni alkohol (6:2 FTOH) (CAS 647-42-7, EU 211-477-1) (RPF 0,02), 2-(perfluorooktoctil)etanol (8:2 FTOH) (CAS 678-39-7, EU 211-648-0) (RPF 0,04) in ocetna kislina/2,2-difluoro-2-((2,2,4,5-tetrafluoro-5-(trifluorometoksi)-1,3-dioksolan-4-il)oksi)-(C6O4) (CAS 1190931-41-9) (RPF 0,06).
(31) Za skupino PFAS (št. 65) se OSK nanaša na vsoto koncentracij 24 PFAS, navedenih v opombi 27, izraženo kot ekvivalenti PFOA, ki temeljijo na potentnosti snovi v primerjavi s PFOA, tj. faktorji relativne potentnosti v opombi 27.
(32) ‚Pesticidi‘ pomenijo fitofarmacevtska sredstva iz člena 2 Uredbe (ES) št. 1107/2009 in biocidne proizvode iz člena 3 Uredbe (EU) št. 528/2012.
(33) ‚Vsota‘ pomeni seštevek vseh posameznih pesticidov, ugotovljenih in izmerjenih v postopku spremljanja stanja, vključno z njihovimi ustreznimi metaboliti ter razgradnimi in reakcijskimi produkti.“;
Priloga VI
„PRILOGA II
OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI ZA POSEBNA ONESNAŽEVALA POVODIJ
Del A: SEZNAM KATEGORIJ POSEBNIH ONESNAŽEVAL POVODIJ
1. |
Organohalogene spojine in snovi, ki lahko tvorijo take spojine v vodnem okolju. |
2. |
Organofosforne spojine. |
3. |
Organokositrne spojine. |
4. |
ki v vodnem okolju ali po vodnem okolju lahko vplivajo na sintezo steroidov, delovanje ščitnice, razmnoževanje ali druge funkcije, povezane z notranjim izločanjem.
je bilo dokazano, da imajo rakotvorne ali mutagene lastnosti ali lastnosti, |
5. |
Obstojni ogljikovodiki in obstojne strupene organske snovi, ki se kopičijo v organizmih.Snovi in pripravki ali njihovi razgradni produkti, za katere |
6. |
Cianidi. |
7. |
Kovine in njihove spojine. |
8. |
Arzen in njegove spojine. |
9. |
Biocidi in fitofarmacevtski proizvodi. |
10. |
Suspendirane snovi, vključno z mikro-/nanoplastiko , in snovi, ki povzročajo prisotnost mikro-/nanoplastike . [Sprememba 155] |
11. |
Snovi, ki prispevajo k evtrofikaciji (posebno nitrati in fosfati). |
12. |
Snovi, ki neugodno vplivajo na kisikove razmere in se lahko merijo s parametri, kot so BPK, KPK itd. |
13. |
Mikroorganizmi, geni ali genski material, ki odražajo prisotnost mikroorganizmov, odpornih na antimikrobične snovi, zlasti mikroorganizmov, patogenih za ljudi ali živino. |
DEL B: POSTOPEK ZA IZPELJAVO OKOLJSKIH STANDARDOV KAKOVOSTI ZA POSEBNA ONESNAŽEVALA POVODIJ
Metode, uporabljene za vzpostavitev OSK za posebna onesnaževala povodij, vključujejo naslednje korake:
(a) |
identifikacijo receptorjev in delov ali medijev, ki jih zadeva snov, ki vzbuja zaskrbljenost; |
(b) |
preverjanje in oceno kakovosti podatkov o lastnostih snovi, ki vzbuja zaskrbljenost, vključno z njeno strupenostjo za ekosisteme in okolje, zlasti iz poročil o laboratorijskih študijah, študijah mezokozmosov in terenskih študijah, ki zajemajo kronične in akutne učinke v sladkih in slanih vodah; |
(c) |
ekstrapolacijo podatkov o strupenosti za ekosisteme in okolje v koncentracije brez učinka ali podobne koncentracije z uporabo determinističnih ali verjetnostnih metod ter izbiro in uporabo ustreznih dejavnikov ocenjevanja za odpravo negotovosti in izpeljavo OSK; |
(d) |
primerjavo OSK za različne receptorje in dele ter izbiro kritičnega OSK, tj. OSK, ki zagotavlja zaščito najobčutljivejšemu receptorju v najbolj relevantnem delu ali mediju; |
(da) |
pri določanju OSK za kovine je treba upoštevati modele biološke razpoložljivosti, da se upoštevajo različni parametri kakovosti vode, ki vplivajo na biološko razpoložljivost kovin. [Sprememba 156] |
DEL C: REGISTER USKLAJENIH OKOLJSKIH STANDARDOV KAKOVOSTI ZA POSEBNA ONESNAŽEVALA POVODIJ
[Vnos] št. |
Ime snovi |
Kategorija snovi |
Številka CAS (1) |
Številka EU (2) |
LP – OSK (3) Celinske površinske vode (4) [μg/l] |
LP – OSK (3) Druge površinske vode [μg/l] |
NDK – OSK (5) Celinske površinske vode (4) [μg/l] |
NDK – OSK (5) Druge površinske vode [μg/l] |
OSK Organizmi (6) [μg/kg mokre teže] ali usedline OSK, kjer je tako navedeno [μg/kg suhe teže] |
1 |
Alaklor (7) |
Pesticidi |
15972-60-8 |
240-110-8 |
0,3 |
0,3 |
0,7 |
0,7 |
|
2 |
Ogljikov tetraklorid (7) |
Industrijske snovi |
56-23-5 |
200-262-8 |
12 |
12 |
Se ne uporablja. |
Se ne uporablja. |
|
3 |
Klorfenvinfos (7) |
Pesticid |
470-90-6 |
207-432-0 |
0,1 |
0,1 |
0,3 |
0,3 |
|
4 |
Simazin (7) |
Pesticid |
122-34-9 |
204-535-2 |
1 |
1 |
4 |
4 |
|
(1) CAS: Služba za izvlečke o kemikalijah.
(2) Številka EU: Evropski seznam obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS) ali evropski seznam novih snovi (ELINCS).
(3) Ta vrednost je okoljski standard kakovosti, izražen kot letna povprečna vrednost (LP – OSK). Če ni drugače določeno, velja za celotno koncentracijo vseh snovi in izomerov.
(4) Celinske površinske vode zajemajo reke in jezera ter sorodna umetna ali močno preoblikovana vodna telesa.
(5) Ta vrednost je okoljski standard kakovosti, izražen kot največja dovoljena koncentracija (NDK – OSK). Kjer so NDK – OSK označene kot ‚Se ne uporablja‘, se šteje, da vrednosti LP – OSK zagotavljajo varstvo pred kratkotrajnimi konicami onesnaženja v stalnih izpustih, ker so znatno nižje od vrednosti, določenih na podlagi akutne strupenosti.
(6) Če je dan OSK za organizme, se uporablja namesto OSK za vodo, brez poseganja v določbo iz člena 3(3) te direktive, ki omogoča spremljanje nadomestnega taksona ali drugega medija, če uporabljeni OSK zagotavlja enakovredno raven zaščite. OSK za organizme se nanaša na ribe, razen če ni določeno drugače.
(7) Snov, ki je bila prej navedena kot prednostna snov v Prilogi X k Direktivi 2000/60/ES ali Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES.
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3784/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)