P9_TC1-COD(2022)0344

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, Direktive 2006/118/ES o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem ter Direktive 2008/105/ES o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(-1)	Voda ni tržni proizvod kot vsak drugi, temveč skupna dobrina in dediščina, ki jo je treba varovati in z njo ustrezno ravnati, da bi ohranili ekosisteme in zagotovili univerzalni dostop do čiste vode. [Sprememba 1]

(-1a)

Generalna skupščina OZN je 28. julija 2010 priznala pravico do varne in čiste vode ter sanitarnih storitev za človekovo pravico, ki je bistvena za polno uživanje življenja in vseh človekovih pravic. Po uspehu evropske državljanske pobude iz leta 2014 z naslovom „Pravica do vode“ je Komisija leta 2018 sprejela predlog za revizijo direktive o pitni vodi, ustrezna spremenjena direktiva pa je začela veljati 12. januarja 2021. Ta direktiva določa obveznost držav članic, da izboljšajo dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, pri čemer se med drugim opirajo na pridobljeno znanje in ukrepe, ki se izvajajo v skladu z Direktivo 2000/60/ES. Države članice bi morale zagotoviti tudi učinkovito uveljavljanje pravice do čiste vode in sanitarne oskrbe, tako da izboljšajo kakovost površinske in podzemne vode. [Sprememba 2]

(1)

Kemično onesnaževanje površinskih in podzemnih voda ogroža vodno okolje z vplivi, kot so akutna in kronična toksičnost v vodnih organizmih, kopičenje onesnaževal v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, ogroža pa tudi zdravje ljudi. Določitev okoljskih standardov kakovosti prispeva k uresničevanju cilja ničelnega onesnaževanja za okolje brez strupov kot enega prednostnih ciljev 8 . okoljskega akcijskega programa (3). [Sprememba 3]

(1a)

Po podatkih Evropske agencije za okolje je približno 90 % površine teles podzemne vode v dobrem količinskem stanju, približno 75 % površine teles podzemne vode je v dobrem kemijskem stanju, 40 % teles površinske vode je v dobrem ali zelo dobrem ekološkem stanju, 38 % teles površinske vode pa je v dobrem kemijskem stanju, pri tem pa Evropska agencija za okolje v poročilu z dne 4. decembra 2019 z naslovom The European environment – state and outlook 2020: Knowledge for transition to a sustainable Europe (Evropsko okolje – Stanje in napovedi 2020: znanje za prehod na trajnostno Evropo) ugotavlja, da se je z zmanjšanjem onesnaževanja izboljšala kakovost vode, vendar Unija še zdaleč ni dosegla dobrega ekološkega stanja za vsa vodna telesa do leta 2020. [Sprememba 4]

(1b)

Pri preverjanju primernosti okvirne direktive o vodah leta 2019 (v nadaljnjem besedilu: preverjanje primernosti) je bilo v oceni ugotovljeno, da bo imel naslednji krog programov ukrepov ključno vlogo pri doseganju potrebnega napredka pri uresničevanju okoljskih ciljev iz Direktive 2000/60/ES do leta 2027, in navedeno, da je trenutno več kot polovica vseh evropskih vodnih teles izvzetih na podlagi Direktive 2000/60/ES, zaradi česar so izzivi za države članice pri doseganju okoljskih standardov kakovosti za prednostne snovi še toliko večji. Poleg tega je bilo pri preverjanju primernosti ugotovljeno, da okoljski cilji še niso v celoti doseženi predvsem zaradi nezadostnih finančnih sredstev, počasnega izvajanja ter nezadostnega vključevanja okoljskih ciljev v sektorske politike, in ne zaradi pomanjkljivosti v zakonodaji. [Sprememba 5]

(1c)

Zaradi geografskih in socialno-ekonomskih dejavnikov so nekatere populacije, vključno z domorodnimi ljudstvi, bolj občutljive na onesnaženje vode. Pričakuje se, da bo rudarski sektor v Evropski uniji rasel, da bi zagotovil razvoj neto ničelne industrije. Kot je navedeno v poročilu št. 9/2021 Evropske agencije za okolje (4), rudarski sektor neposredno vpliva na kakovost in količino vode. Zato je treba bolje izvajati obstoječe zakonodajne okvire ter načrtovati in nadzorovati rabo in odvajanje vode tudi v rudarstvu. [Sprememba 6]

(1d)	Številna ozemlja v Uniji se srečujejo z velikim in čedalje večjim pomanjkanjem vode. V zadnjih letih hude in vztrajne suše, zlasti v sredozemskih regijah, ogrožajo kmetijsko proizvodnjo in povzročajo resno zmanjšanje zalog površinske in podzemne vode (5). [Sprememba 7]

(1e)

Voda je javna dobrina v korist vseh, ki jo je treba kot bistveni naravni vir, ki je nenadomestljiv in nujno potreben za življenje, skrbno obravnavati v njeni socialni, ekonomski in okoljski razsežnosti. Podnebne spremembe, vključno z vse pogostejšimi naravnimi nesrečami in ekstremnimi vremenskimi pojavi, ter zmanjšanje biotske raznovrstnosti negativno vplivajo na kakovost in količino vode, kar ustvarja pritisk na sektorje, ki so odvisni od njene razpoložljivosti, zlasti na kmetijstvo. [Sprememba 8]

(1f)

Evropska agencija za okolje (EEA) je v poročilu iz leta 2018 z naslovom European waters – assessment of status and pressures (Evropske vode – ocena stanja in obremenitev) nekatere kmetijske prakse opredelila kot ovire za doseganje dobrega kemijskega stanja podzemne vode v Uniji, ki povzročajo onesnaževanje z nitrati in pesticidi, vendar je bilo ugotovljeno, da v zadnjih desetletjih v Uniji uporaba mineralnih gnojil in presežkov hranil stalno upada (6). Drugi pomembni viri onesnaževanja so izpusti, ki niso povezani s kanalizacijskim sistemom, onesnažena območja ali opuščena industrijska območja. [Sprememba 9]

(1g)	Dobro stanje vodnih teles in učinkovito upravljanje vodnih virov sta prednostni nalogi za kmetijstvo, saj so kmetje pri izvajanju svojih dejavnosti odvisni od vode in imajo tako utemeljen interes za trajnostno rabo teh virov. [Sprememba 10]

(1h)	Da bi olajšali prehod na bolj trajnosten in produktiven kmetijski sektor, ki bo odporen na pomanjkanje vode, bi bilo treba kmete spodbuditi k izboljšanju upravljanja z vodo ter posodobitvi namakalnih sistemov in tehnik. [Sprememba 11]

(1i)

Uporaba pesticidov lahko močno vpliva na kakovost in količino vode, ki je na voljo za uporabo v kmetijstvu, pri čemer to negativno vpliva na vodno in kopensko biotsko raznovrstnost. Zato je primerno spremljati vpliv pesticidov in njihovih metabolitov na vodna telesa ter njihovo ekotoksikološko usodo v teh telesih. [Sprememba 12]

(1j)

Bistveno je upoštevati dosedanje dosežke v sektorjih, kot je kmetijstvo, kjer je bilo fitosanitarno kontaminacijo že mogoče zmanjšati za 14 % v primerjavi z obdobjem 2015–2017 in za 26 % v primeru najbolj škodljivih onesnaževal. Podatki zato kažejo stalno zmanjševanje uporabe in tveganja kemikalij, pri čemer je leto 2020 drugo leto zapored, v katerem se je znatno zmanjšala uporaba pesticidov, zlasti najnevarnejših (7). [Sprememba 13]

(1k)

Kemično onesnaževanje površinskih in podzemnih voda ogroža tudi kmetijstvo, saj se zaradi njega zmanjšuje razpoložljivost vode, primerne za namakanje posevkov, in dodatno zaostruje pomanjkanje vode. Unija in države članice bi zato morale povečati podporo raziskavam in inovacijam za hitro uvedbo rešitev za boj proti pomanjkanju in onesnaževanju površinskih in podzemnih voda, vključno z digitalizacijo, preciznim kmetijstvom, optimiziranim namakanjem in modernizacijo namakanja ter krožno uporabo virov, da bi zagotovili izboljšano upravljanje voda, ki bo odporno na podnebne spremembe, ter bolj ciljno uporabo pesticidov in gnojil za posevke, manj onesnažujoče in varnejše alternative kmetijskim vložkom, sorte, ki so odpornejše in učinkoviteje izkoriščajo hranilne snovi, ter večjo uporabo očiščene odpadne vode za namakanje v kmetijstvu. S tem bi morali prispevati k doseganju trajnostnega in odpornega prehranskega sistema Unije ter hkrati zmanjšati razpršeno onesnaževanje iz kmetijstva in potrebo po odvzemu za potrebe kmetijstva. [Sprememba 14]

(2)	Okoljska politika Unije mora v skladu s členom 191(2), drugi stavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) temeljiti na previdnostnem načelu in na načelih, da je treba delovati preventivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora plačati povzročitelj obremenitve.

(2a)

Unija bi morala pri prizadevanjih za doseganje visoke ravni varstva okolja in pri izvajanju akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje upoštevati raznolike razmere v različnih regijah Unije, vpliv na prehransko varnost, proizvodnjo hrane in cenovno dostopnost hrane ter tudi zdravo in trajnostno prehrano. [Sprememba 15]

(3)

Evropski zeleni dogovor (8) je strategija Unije za zagotovitev podnebno nevtralnega, čistega in krožnega gospodarstva do leta 2050, v katerem se optimizira gospodarjenje z viri in hkrati čim bolj zmanjša onesnaževanje. Strategija EU na področju kemikalij za trajnostnost (9) in akcijski načrt za ničelno onesnaževanje (10) posebej obravnavata vidike evropskega zelenega dogovora glede onesnaževanja. Druge posebej pomembne in dopolnilne politike vključujejo strategijo EU za plastiko iz leta 2018 (11), strategijo EU za zdravila iz leta 2021 (12), strategijo za biotsko raznovrstnost (13), strategijo „od vil do vilic“ (14), strategijo EU za tla do leta 2030 (15), digitalno strategijo EU (16) in evropsko strategijo za podatke (17).

(3a)

Cilja doseganja „dobrega stanja vodnih teles“ in zagotavljanja razpoložljivosti vode sta medsektorska, vendar prizadevanja za njuno uresničevanje pogosto niso dovolj usklajena. Dobro upravljanje voda bi moralo biti vključeno v vse politike Unije v zvezi s sektorji, v katerih se porablja voda. [Sprememba 16]

(3b)

V preverjanju primernosti je bilo poudarjeno, da je treba cilje v zvezi z vodo bolje vključevati v kmetijsko politiko. Z novo skupno kmetijsko politiko (SKP) so bili uvedeni ukrepi za bolj trajnostno upravljanje voda. Za večjo skladnost med kmetijsko in vodno politiko bi morale države članice v celoti izkoristiti priložnosti, ki so na voljo v novi SKP, in vprašanja o vodi celovito vključiti v svoje strateške načrte, vključno z uporabo sistema znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS), ter spodbujati razvoj svetovalnih storitev za promocijo primerov dobre prakse v zvezi z upravljanjem voda. [Sprememba 17]

(4)

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18) določa okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode. Del tega okvira je, da se med tistimi snovmi, ki pomenijo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, na ravni Unije opredelijo prednostne snovi. Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19) določa okoljske standarde kakovosti (OSK) na ravni Unije za 45 prednostnih snovi iz Priloge X k Direktivi 2000/60/ES in osem drugih onesnaževal, ki so bila že urejena na ravni Unije, preden je bila z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20) uvedena Priloga X. Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21) določa standarde kakovosti podzemne vode za nitrate in aktivne snovi v pesticidih na ravni Unije ter merila za določitev nacionalnih vrednosti praga za druga onesnaževala podzemne vode. Določa tudi minimalni seznam 12 onesnaževal in njihove kazalce, za katere morajo države članice razmisliti o določitvi teh nacionalnih določiti te nacionalne vrednosti praga. Standardi kakovosti podzemne vode so določeni v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES. [Sprememba 18]

(4a)

Države članice bi morale poskrbeti, da se odpravi ali postopno opusti onesnaževanje z izpusti, emisijami ali uhajanjem prednostnih nevarnih snovi v ustreznem roku in v vsakem primeru najpozneje 20 let po tem, ko je bila prednostna snov uvrščena med nevarne snovi v delu A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Ta časovni okvir bi moral veljati ne glede na uporabo strožjih rokov v drugi veljavni zakonodaji Unije. [Sprememba 19]

(5)

Snovi se upoštevajo za uvrstitev na seznam v Prilogi X k Direktivi 2000/60/ES ali v Prilogi I ali Prilogi II k Direktivi 2006/118/ES na podlagi ocene tveganja, ki ga predstavljajo za ljudi in vodno okolje. Ključne sestavine te ocene so poznavanje koncentracij snovi v okolju, vključno z informacijami, zbranimi pri spremljanju nadzornega seznama, in (eko)toksikologije snovi ter njihove obstojnosti, bioakumulacije, toksičnosti, mobilnosti, rakotvornosti, mutagenosti, reproduktivne toksičnosti in potenciala endokrinega motilca. [Sprememba 20]

(6)

Komisija je pregledala seznam prednostnih snovi iz Priloge X k Direktivi 2000/60/ES v skladu s členom 16(4) navedene direktive in členom 8 Direktive 2008/105/ES ter sezname snovi iz prilog I in II k Direktivi 2006/118/ES v skladu s členom 10 navedene direktive in sklenila, da je glede na nova znanstvena spoznanja primerno spremeniti navedene sezname z dodajanjem novih snovi, določitvijo okoljskih standardov kakovosti (OSK) ali standardov kakovosti podzemne vode za navedene na novo dodane snovi, revizijo OSK za nekatere obstoječe snovi v skladu z znanstvenim napredkom ter določitvijo OSK za organizme za nekatere obstoječe in na novo dodane snovi. Ugotovila je tudi, katere dodatne snovi se bodo verjetno kopičile v usedlinah ali organizmih, in pojasnila, da bi bilo treba spremljanje trendov takih snovi izvajati v usedlinah ali organizmih. Pregledi seznamov snovi so bili podprti z obsežnim posvetovanjem s strokovnjaki služb Komisije, držav članic, skupin deležnikov ter Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja.

(7)

Za učinkovito ravnanje z večino onesnaževal v njihovem celotnem življenjskem ciklu je potrebna kombinacija ukrepov za nadzor pri viru in na koncu proizvodne verige, vključno z ustrezno kemično zasnovo, dovoljenjem ali odobritvijo, nadzorom emisij med proizvodnjo in uporabo ali drugimi postopki ter ravnanjem z odpadki. Določitev novih ali strožjih standardov kakovosti v vodnih telesih zato dopolnjuje in je skladna z drugo zakonodajo Unije, ki obravnava ali bi lahko obravnavala morala obravnavati problem onesnaževanja v eni ali več navedenih fazah, vključno z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (22), Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (23), Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (24), Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta (25), Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26), Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (27), Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (28) ter Direktivo Sveta 91/271/EGS (29). Države članice bi morale pri oblikovanju svojih programov ukrepov zagotoviti, da imajo ukrepi nadzora pri viru prednost pred ukrepi na koncu proizvodne verige in da so ti ukrepi v skladu z ustrezno sektorsko zakonodajo Unije o onesnaževanju, zato da bi dosegle okoljske cilje iz člena 4 Direktive 2000/60/ES na najboljši in stroškovno najučinkovitejši možni način. Če obstaja tveganje, da z ukrepi za nadzor pri viru ni mogoče doseči dobrega stanja vodnih teles, bi bilo treba uporabiti ukrepe na koncu proizvodne verige. Komisija bi morala pripraviti smernice o dobri praksi v zvezi z ukrepi za nadzor pri viru in na koncu proizvodne verige. [Sprememba 21]

(7a)

Onesnaževanje vode je predvsem posledica industrijskih in kmetijskih dejavnosti, izpustov odpadne vode in komunalne odpadne vode, vključno z meteorno vodo. Komisija in države članice bi morale pri svojem delovanju dati prednost ukrepom za zmanjšanje onesnaževanja pri viru in te ukrepe izvajati. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost med vso zakonodajo Unije in držav članic v zvezi z emisijami onesnaževal pri viru, da se onesnaženje zmanjša na ravni, ki ne veljajo več za škodljive za zdravje in naravne ekosisteme. [Sprememba 22]

(7b)

Da bo zakonodaja, namenjena preprečevanju onesnaženja površinskih in podzemnih voda, posodobljena glede na hitri razvoj novih kemikalij in kemikalij v razvoju, ki lahko kot onesnaževala pomenijo znatno tveganje za zdravje ljudi in vodno okolje, bi bilo treba okrepiti mehanizme politike za odkrivanje in ocenjevanje takih snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost. V zvezi s tem je treba oblikovati pristop, ki bo omogočal spremljanje in analizo dodatnega števila takšnih snovi ali skupin snovi v okviru nadzornih seznamov za površinske in podzemne vode. Snovi ali skupine snovi, ki se uvrstijo na nadzorni seznam, bi bilo treba izbrati med snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in za katere ni dovolj podatkov o spremljanju. Število takšnih snovi ali skupin snovi, ki jih je treba opazovati in analizirati v skladu z nadzornimi seznami za površinske in podzemne vode, ne bi smelo biti omejeno. [Sprememba 23]

(8)

Nova znanstvena spoznanja kažejo na znatno tveganje zaradi številnih drugih onesnaževal, ki jih najdemo v vodnih telesih, poleg tistih, ki so že urejena.Posebna težava v podzemni vodi je bila ugotovljena s prostovoljnim spremljanjem per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS) in farmacevtskih izdelkov. PFAS so bile odkrite na več kot 70 % merilnih točk podzemne vode v Uniji in obstoječi nacionalni pragovi so jasno preseženi na precejšnjem številu lokacij, prav tako pa se pogosto pojavljajo tudi farmacevtske snovi. Podmnožico specifičnih PFAS in vsoto PFAS je zato treba dodati na seznam onesnaževal podzemne vode. Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati v površinskih vodah so že navedeni kot prednostne snovi, vendar se zdaj priznava, da tudi druge PFAS predstavljajo tveganje. Podmnožico specifičnih PFAS in vsoto PFAS je zato treba dodati na seznam prednostnih snovi. Za zagotovitev usklajenega pristopa in enakih konkurenčnih pogojev v Uniji bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo Priloge I k Direktivi 2006/118/ES z določitvijo standarda kakovosti za vsoto PFAS. Spremljanje nadzornega seznama v skladu s členom 8b Direktive 2008/105/ES je tudi potrdilo tveganje v površinskih vodah zaradi številnih farmacevtskih snovi, ki jih je zato treba dodati na seznam prednostnih snovi. [Sprememba 24]

(8a)

Glifosat je najpogosteje uporabljen herbicid v kmetijstvu v Uniji. Kot aktivna snov zbuja resne pomisleke glede vpliva na zdravje ljudi in strupenosti za vodno okolje. Komisija se je decembra 2022 odločila, da odobri začasno podaljšanje dovoljenja za promet z glifosatom za še eno leto, dokler Evropska agencija za varnost hrane ne opravi ponovne ocene aktivne snovi, predvidene za julij 2023. Vendar različne novejše znanstvene študije (30) kažejo, da bi bilo treba na podlagi strupenosti glifosata, amino-metil fosfonske kisline (AMPA) in herbicidov na osnovi glifosata za vodno okolje upoštevati okoljski standard kakovosti, nižji od 0,1 μg/l za vsa telesa površinske vode. Glede na tekoče ocene pristojnih regulativnih organov Unije in znanstvene ugotovitve iz ustreznih študij o vplivih glifosata na vodne organizme ter za zagotovitev dobrega kemijskega stanja večine voda Unije na podlagi previdnostnega načela bi bilo treba v zvezi z glifosatom sprejeti skupne in enotne LP-OSK za celinske površinske vode in posebej za druge površinske vode. [Sprememba 25]

(8b)

Atrazin je herbicid, ki se uporablja za enoletne širokolistne plevele in enoletne trave v žitih. Uporaba atrazina v fitofarmacevtskih sredstvih ni več dovoljena v Uniji v skladu z Odločbo Komisije 2004/248/ES (31). Dokazano je, da je atrazin endokrini motilec, ki moti razmnoževanje in razvoj ter je lahko vzrok za nastanek raka. Evropska agencija za okolje, ki je med letoma 2013 in 2020 ocenjevala pesticide glede na pragove učinka ali kakovosti, je ugotovila, da so bila preseganja enega ali več pesticidov, zlasti preseganja atrazina in njegovih metabolitov, odkrita na 4 % do 11 % merilnih mest za spremljanje podzemne vode. Glede na njegovo stalno prisotnost v površinskih in podzemnih vodah Unije ter da bi zagotovili, da mejne vrednosti za atrazin ne presežejo skupnih ravni OSK za pesticide in metabolite, bi bilo treba prilagoditi tudi mejno vrednost za atrazin v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES v skladu z mejno vrednostjo za isto snov, določeno v Direktivi (EU) 2020/2184 (32). [Sprememba 26]

(8c)

Po mnenju Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja (33) in Evropske agencije za zdravila (34) je bil generični standard kakovosti 0,1 μg/L in 0,5 μg/L za podzemno vodo, predlagan za posamezne pesticide oziroma za vsoto vseh pesticidov, kot je opredeljeno v Direktivi 2006/118/ES, določen v osemdesetih letih 20. stoletja na podlagi kemijsko-analitske občutljivosti, ki je bila takrat na voljo. Privzeta vrednost 0,1 μg/L za posamezne pesticide ni dokazano dovolj varna za zdravje ljudi in ekosistem podzemne vode in je v nekaterih primerih bistveno višja od mejnih vrednosti za številne pesticide in fungicide na seznamu prednostnih snovi v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES. Tudi ob upoštevanju mnenja Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja, da nobena mejna vrednost podzemne vode ne sme biti višja od ravni OSK za površinsko vodo, bi morala Komisija pregledati mejne vrednosti za posamezne pesticide in vsoto vseh pesticidov, vključno z njihovimi ustreznimi metaboliti, v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES z uporabo sodobnih metod analize in jih primerjati glede na najboljše razpoložljive toksikološke informacije. Do tega pregleda je treba v skladu s previdnostnim pristopom, ki so ga ponudniki pitne vode navedli v Evropskem memorandumu o podzemni vodi (35), določiti začasne mejne vrednosti na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj. [Sprememba 27]

(8d)

Bisfenol-A je treba obravnavati kot prednostno nevarno snov in ga dodati na seznam v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES. Znanstvena poročila kažejo, da so poleg bisfenola-A tudi drugi bisfenoli dokazano potencialni endokrini motilci, mešanice teh bisfenolov pa povzročajo ekotoksikološko tveganje. Glede na to, da te znanstvene ugotovitve vzbujajo pomisleke glede varne uporabe alternativ bisfenolom, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje ljudi in okolje, bi morala Komisija določiti parameter za vsoto bisfenolov in ustrezno raven OSK za vsoto bisfenolnih snovi. [Sprememba 28]

(8e)

Po podatkih Evropske agencije za zdravila (36)so ekosistemi podzemne vode bistveno drugačni in so zato lahko bolj občutljivi na stresne dejavnike kot površinski vodni ekosistemi, saj nimajo sposobnosti okrevanja po motnjah. Zato je treba pri določanju mejnih vrednosti podzemne vode uporabiti previdnostni pristop za zaščito zdravja ljudi, ekosistemov podzemne vode in ekosistemov, odvisnih od podzemne vode. Po mnenju Evropske agencije za zdravila bi morale biti zaradi te ranljivosti mejne vrednosti podzemne vode običajno 10-krat nižje od ustreznih mejnih vrednosti površinske vode. Če pa je mogoče ugotoviti resnično tveganje za ekosisteme podzemne vode, bi bilo morda primerno določiti drugačne mejne vrednosti za podzemne vode. [Sprememba 29]

(9)

Direktiva 2000/60/ES od držav članic zahteva, da opredelijo vodna telesa, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, jih spremljajo in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje poslabšanja njihove kakovosti in za zmanjšanje stopnje čiščenja, ki je potrebna za proizvodnjo vode, primerne za prehrano ljudi. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da mikroplastika predstavlja potencialno tveganje za zdravje ljudi, vendar je potrebnih več podatkov o spremljanju, da se potrdi potreba po določitvi okoljskega standarda kakovosti za mikroplastiko v površinskih in podzemnih vodah. Mikroplastiko je zato treba vključiti na nadzorne sezname za površinske in podzemne vode ter jo je treba spremljati takoj, ko Komisija določi ustrezne metode spremljanja. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati metodologije za spremljanje in ocenjevanje tveganj zaradi mikroplastike v pitni vodi, razvite na podlagi Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta (37).

(9a)

V skladu z veljavnim pravom Unije morajo države članice opredeliti prizadete in ogrožene vode, določiti območja, ranljiva za onesnaževanje z nitrati, pripraviti delovne programe in izvajati ustrezne ukrepe. V zvezi s tem je še vedno treba izboljšati usklajevanje nadzornih ukrepov in sistemov za merjenje kakovosti vode med državami članicami, da bi lahko oblikovali harmonizirane standarde za celotno Unijo, ki bodo omogočali primerljivost med državami članicami, s čimer bi se izognili težavam na področju konkurence v evropskem kmetijskem sektorju, ki povzročajo motnje na notranjem trgu. [Sprememba 30]

(10)

Izražena Po ocenah je leta 2019 za posledicami okužb zaradi protimikrobne odpornosti (AMR) po vsem svetu umrlo med 900 000 in 1,7 milijona ljudi (38). Hkrati je bila izražena zaskrbljenost zaradi tveganja za razvoj antimikrobične odpornosti zaradi prisotnosti mikroorganizmov, odpornih na antimikrobike, in antimikrobičnih rezistenčnih genov v vodnem okolju, vendar ni bilo izvedenega dovolj spremljanja. Na nadzorne sezname za površinske in podzemne vode je treba vključiti tudi ustrezne antimikrobične rezistenčne gene in jih spremljati takoj, ko so razvite ustrezne metode spremljanja. To je v skladu z „Evropskim akcijskim načrtom ‚eno zdravje‘ zoper odpornost proti antimikrobikom“, ki ga je Komisija sprejela junija 2017, in z evropsko strategijo za zdravila, ki tudi obravnava to vprašanje. [Sprememba 31]

(10a)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1729 o razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2013/652/EU določa okvir za pridobivanje primerljivih in zanesljivih podatkov o antimikrobični odpornosti v Evropski uniji, tudi s spremljanjem odpadne vode iz klavnic kot potencialnega nosilca bakterij, odpornih proti antibiotikom, in s tem morebitne poti za kontaminacijo okolja. V vodi, ki jo izpuščajo klavnice, so bile odkrite bakterije, odporne proti antibiotikom. [Sprememba 32]

(10b)

Izražena je bila zaskrbljenost glede tveganja, ki ga povzročajo sulfati in ksantati v vodnem okolju. Sulfati ne vplivajo samo na kakovost pitne vode, ampak tudi na materialne cikle ogljika, dušika in fosforja. To med drugim povečuje obremenitev vodnih teles s hranili in s tem rast rastlin in alg ter povečuje oskrbo s hrano za vodne organizme, s tem pa povzroči zmanjšanje kisika v vodi. Sulfati in njihovi razgradni produkti, zlasti sulfidi, imajo lahko pod določenimi pogoji strupen učinek na vodne organizme. Standardni rezultati testov kažejo, da so nekateri ksantati in njihovi razgradni produkti strupeni za vodne nevretenčarje in ribje vrste ter se lahko kopičijo v organizmih. Sulfati so že navedeni kot onesnaževala podzemnih voda, vendar je bilo opravljenega premalo spremljanja. Sulfate je zato treba vključiti na nadzorne sezname za površinske in podzemne vode. Ksantate je treba vključiti na nadzorni seznam za površinske vode. [Sprememba 33]

(10c)

Snovi, kot je mikroplastika, pomenijo jasno tveganje za javno zdravje in okolje, pa tudi za osnovne dejavnosti, kot je razvoj kmetijstva. Prisotnost teh snovi in drugih delcev lahko vpliva ne le na vodo, ki jo prejmejo živina in poljščine, temveč tudi na rodovitnost tal, kar ogroža zdravje in dober razvoj sedanjih in prihodnjih pridelkov (39). [Sprememba 34]

(11)

Obstoječe in običajne metode spremljanja za določanje kemijskega stanja vodnih teles so na splošno manj učinkovite pri ugotavljanju učinkov kompleksnih zmesi kemikalij na kakovost vode. Glede na naraščajočo ozaveščenost o pomembnosti zmesi in s tem o spremljanju na podlagi učinkov za določanje kemijskega stanja ter glede na to, da za estrogene snovi že obstajajo dovolj zanesljive metode spremljanja, ki temeljijo na učinkih, bi morale države članice uporabiti take metode za oceno kumulativnih učinkov estrogenih snovi v površinskih vodah v obdobju vsaj dveh let. To bo omogočilo primerjavo rezultatov, ki temeljijo na učinkih, z rezultati, dobljenimi z uporabo konvencionalnih metod za spremljanje treh estrogenih snovi iz Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Ta primerjava se bo uporabila za oceno, ali se lahko bi morala biti vključena v poročilo o oceni, ki ga objavi Komisija in v njem oceni, ali metode spremljanja, ki temeljijo na učinkih, zagotavljajo zanesljive in natančne podatke in se lahko uporabijo kot zanesljive presejalne metode. Uporaba takih presejalnih metod bi omogočila zajetje učinkov vseh estrogenih snovi s podobnimi učinki in ne samo tistih iz Priloge I k Direktivi 2008/105/ES . Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev Direktive 2008/105/ES, da se določi, kako lahko države članice za spremljanje prisotnosti tudi drugih snovi v vodnih telesih uporabijo metode, ki temeljijo na učinku, v pričakovanju morebitne določitve sprožitvenih vrednosti na podlagi učinka v prihodnosti . Opredelitev OSK v Direktivi 2000/60/ES bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi, da lahko v prihodnosti zajema tudi sprožitvene vrednosti, ki bi lahko bile določene za ocenjevanje rezultatov spremljanja, ki temeljijo na učinkih. [Sprememba 35]

(11a)

Določiti bi bilo treba strožje mejne vrednosti, kadar zaradi standardov kakovosti podzemne vode morda ne bi bili doseženi okoljski cilji iz Direktive 2000/60/ES za povezana vodna telesa, kot se zahteva na podlagi Direktive 2006/118/ES. Dodatno bi bilo treba razširiti navedeno zahtevo na podlagi Direktive 2006/118/ES, da bi pred onesnaženjem bolj zaščitili ranljiva območja. [Sprememba 36]

(12)

V oceni zakonodaje Unije o vodah (40) (v nadaljnjem besedilu: ocena) je bilo ugotovljeno, da bi bilo mogoče pospešiti postopek opredelitve in uvrstitve na seznam onesnaževal, ki vplivajo na površinske in podzemne vode, ter določitve ali revizije standardov kakovosti zanje glede na nova znanstvena spoznanja. Če bi navedene naloge izvajala Komisija, namesto da se izvajajo Zato bi bilo treba v okviru rednega zakonodajnega postopka, kot je trenutno predvideno v členih 16 in 17 Direktive 2000/60/ES in členu 10 Direktive prihodnjih revizij Priloge I k Direktivi 2008/105/ES v zvezi s seznamom prednostnih snovi in ustreznimi OSK iz dela A navedene priloge in Priloge I k Direktivi 2006/118/ES, bi se lahko izboljšalo izboljšati delovanje mehanizmov nadzornih seznamov za površinske in podzemne vode, zlasti z vidika časovnega razporeda in vrstnega reda uvrstitve na seznam, spremljanja in ocenjevanja rezultatov, okrepile bi se lahko okrepiti bi bilo treba povezave med mehanizmom nadzornega seznama in pregledi seznamov onesnaževal, spremembe seznamov obdobje pregleda za sezname onesnaževal pa bi bilo treba prilagoditi, da bi lahko hitreje upoštevale upoštevali znanstveni napredek. Zaradi tega ter glede na potrebo po takojšnji spremembi seznamov onesnaževal in njihovih OSK ob upoštevanju novih znanstvenih in tehničnih spoznanj bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo Priloge I k Direktivi 2008/105/ES glede seznama prednostnih snovi in ustreznih OSK iz dela A navedene priloge ter za spremembo Priloge I k Direktivi 2006/118/ES glede seznama onesnaževal podzemne vode in standardov kakovosti iz navedene priloge. V zvezi s tem bi morala Komisija upoštevati rezultate spremljanja snovi na nadzornih seznamih za površinske in podzemne vode. Zato bi bilo treba črtati člena 16 in 17 Direktive 2000/60/ES in Prilogo X k navedeni direktivi ter člen 10 Direktive 2006/118/ES , hkrati pa ohraniti obveznost sprejetja ukrepov za ustavitev ali postopno odpravo odvajanja, emisij in uhajanja prednostnih nevarnih snovi . [Sprememba 37]

(12a)

Sklepi preverjanja primernosti na splošno kažejo, da direktive večinoma ustrezajo svojemu namenu, vendar so izboljšave še možne, tudi s pospeševanjem ustreznega izvajanja njihovih ciljev, kar bi lahko dosegli z večjimi finančnimi sredstvi EU. V skladu z oceno je bila na podlagi direktiv doslej na splošno zagotovljena višja raven varstva vodnih teles in obvladovanja tveganja poplav. [Sprememba 38]

(13)

V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da se standardi kakovosti in vrednosti praga, določeni na nacionalni ravni za posebna onesnaževala povodij in onesnaževala podzemne vode, preveč razlikujejo med državami članicami. Za posebna onesnaževala povodij, ki niso bila opredeljena kot prednostne snovi v skladu z Direktivo 2000/60/ES, so doslej veljali nacionalni OSK in so se štela kot fizikalno-kemijski elementi kakovosti, ki podpirajo oceno ekološkega stanja površinskih voda. Pri podzemnih vodah so države članice lahko določile tudi svoje vrednosti praga, celo za sintetične snovi. Ta prožnost je privedla do neoptimalnih rezultatov v smislu primerljivosti stanja vodnih teles med državami članicami in v smislu varstva okolja. Zato je treba določiti postopek, ki omogoča sporazum na ravni Unije o OSK in vrednostih praga, ki se uporabljajo za navedene snovi, če so opredeljene kot snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost na nacionalni ravni, ter vzpostaviti registre veljavnih OSK in vrednosti praga.

(13a)

Pri izbiri, pregledu snovi in določanju okoljskih standardov kakovosti bi morala vsaka odločitev temeljiti na oceni tveganja ter slediti sorazmernemu, preglednemu in znanstveno utemeljenemu pristopu, pri čemer je treba upoštevati priporočila Evropskega parlamenta, držav članic in ustreznih deležnikov. [Sprememba 39]

(13b)

Direktiva 2000/60/ES sicer določa pravila, ki so potrebna za povečanje količine in izboljšanje kakovosti vode, vendar je preverjanje primernosti pokazalo, da je počasen napredek pri doseganju ciljev navedene direktive med drugim mogoče pripisati nezadostnim finančnim sredstvom ter regulativni in ekološki zapletenosti, vključno s tem, da se podzemna voda z zamikom odzove na ukrepe, in v povezavi s časovnimi okviri poročanja. Ukrepi s katerimi se izboljšuje stanje vodnih teles z obnovo rek in ekosistemskih storitev, zagotavljajo finančne koristi, ki presegajo stroške, zato bi se lahko z njimi zmanjšali nepotrebni odhodki za države članice. Poleg tega je ocena pokazala pomanjkljivo izvajanje, premajhno področje uporabe in nezadostne ali neustrezne obnovitvene ukrepe, ki zagotavljajo hidrološko in ekološko povezanost (41). [Sprememba 40]

(14)

Poleg tega vključitev posebnih onesnaževal povodij v opredelitev kemijskega stanja površinskih voda zagotavlja bolj usklajen, skladen in pregleden pristop v smislu spremljanja in ocenjevanja kemijskega stanja površinskih vodnih teles in s tem povezanih informacij za javnost. Prav tako omogoča bolj ciljno usmerjen pristop k opredelitvi in izvajanju ukrepov za celovitejše, učinkovitejše in uspešnejše obravnavanje vseh vprašanj, povezanih s kemikalijami. Zato je treba spremeniti opredelitvi pojmov „ekološko stanje“ in „kemijsko stanje“, področje uporabe pojma „kemijsko stanje“ pa razširiti, da se zajame tudi posebna onesnaževala povodij, ki so bila doslej del opredelitve pojma „ekološko stanje“ iz Priloge V k Direktivi 2000/60/ES. Posledično bi bilo treba koncept OSK za posebna onesnaževala povodij in z njimi povezane postopke vključiti v Direktivo 2008/105/ES.

(15)

Za zagotovitev usklajenega pristopa in enakih konkurenčnih pogojev v Uniji bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo dela B Priloge II k Direktivi 2006/118/ES s prilagoditvijo seznama onesnaževal, za katera morajo države članice razmisliti o določitvi nacionalnih določiti nacionalne vrednosti praga. [Sprememba 41]

(16)

Glede na potrebo po hitrem prilagajanju znanstvenim in tehničnim spoznanjem ter zagotavljanju usklajenega pristopa in enakih konkurenčnih pogojev v Uniji glede posebnih onesnaževal povodij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za prilagoditev Priloge II k Direktivi 2008/105/ES glede seznama kategorij onesnaževal iz dela A navedene priloge in za prilagoditev dela C Priloge II glede usklajenih OSK za posebna onesnaževala povodij ali njihove skupine. Države članice bi morale te usklajene OSK uporabljati pri ocenjevanju stanja svojih teles površinskih voda, kadar je bilo ugotovljeno tveganje zaradi teh onesnaževal.

(17)

Pri pregledu seznama prednostnih snovi iz dela A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES je bilo ugotovljeno, da več prednostnih snovi ne vzbuja več zaskrbljenosti na ravni Unije in zato ne bi smele več biti vključene v del A Priloge I k navedeni direktivi. Te snovi bi bilo zato treba obravnavati kot posebna onesnaževala povodij in jih vključiti v del C Priloge II k Direktivi 2008/105/ES skupaj z njihovimi ustreznimi OSK. Glede na to, da se navedena onesnaževala ne štejejo več za zaskrbljujoča na ravni Unije, je treba OSK uporabljati le, kadar bi ta onesnaževala še vedno lahko vzbujala zaskrbljenost na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

(18)

Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev in omogočitev primerljivosti stanja vodnih teles med državami članicami je treba uskladiti nacionalne vrednosti praga za nekatera onesnaževala podzemne vode. Zato bi bilo treba kot nov del D Priloge II k Direktivi 2006/118/ES uvesti register usklajenih vrednosti praga za onesnaževala podzemne vode, ki vzbujajo zaskrbljenost na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Usklajene vrednosti praga, določene v navedenem registru, je treba uporabljati samo v tistih državah članicah, v katerih onesnaževala, za katera veljajo navedene vrednosti praga, vplivajo na stanje podzemne vode. Za vsoto dveh sintetičnih onesnaževal, trikloroetilena in tetrakloroetilena, je treba uskladiti nacionalne vrednosti praga, ker vse države članice, v katerih so zadevna onesnaževala, ne uporabljajo vrednosti praga za vsoto teh onesnaževal in opredeljene nacionalne vrednosti praga niso enake. Usklajena vrednost praga bi morala biti skladna z vrednostjo parametrov, določeno za vsoto navedenih onesnaževal v pitni vodi v skladu z Direktivo (EU) 2020/2184.

(19)

Za zagotovitev usklajenega pristopa in enakih konkurenčnih pogojev v Uniji bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU za spremembo dela D Priloge II k Direktivi 2006/118/ES za prilagoditev registra usklajenih vrednosti praga glede vključenih onesnaževal in usklajenih vrednosti praga tehničnemu in znanstvenemu napredku.

(20)

Vse določbe Direktive 2006/118/ES v zvezi z oceno kemijskega stanja podzemne vode bi bilo treba prilagoditi uvedbi tretje kategorije usklajenih vrednosti praga iz dela D Priloge II k navedeni direktivi, poleg standardov kakovosti iz Priloge I k navedeni direktivi in nacionalnih vrednosti praga, določenih v skladu z metodologijo iz dela A Priloge II k navedeni direktivi.

(20a)

Da bi zagotovili ustrezne standarde zaščite za območja z visoko ekološko vrednostjo, ranljivostjo ali onesnaženostjo, kot so jame in kraška območja, ki vsebujejo ekosisteme, ki so posebej občutljivi na onesnaženje in so pomemben vir pitne vode, ter za nekdanja industrijska območja in druga območja, na katerih je bilo v preteklosti ugotovljeno onesnaženje, bi morala Komisija objaviti oceno kemijskega stanja takih območij in, če je primerno, podati zakonodajni predlog za ustrezno revizijo Direktive 2006/118/ES. [Sprememba 42]

(21)

Za zagotovitev učinkovitega in skladnega odločanja ter za razvoj sinergij z delom, opravljenim v okviru druge zakonodaje Unije o kemikalijah, bi bilo treba Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) dati stalno in jasno opredeljeno vlogo pri določanju prednostnih snovi, ki se vključijo na nadzorne sezname in sezname snovi iz prilog I in II k Direktivi 2008/105/ES ter prilog I in II k Direktivi 2006/118/ES, ter pri oblikovanju ustreznih znanstveno utemeljenih standardov kakovosti. Odbor za oceno tveganja (RAC) in Odbor za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) agencije ECHA bi morala z dajanjem mnenj olajšati opravljanje nekaterih nalog, prenesenih na ECHA. Agencija ECHA bi morala zagotoviti tudi boljše usklajevanje med različnimi deli okoljske zakonodaje s povečanjem preglednosti v zvezi z onesnaževali na nadzornem seznamu ali razvojem vseevropskih ali nacionalnih OSK ali vrednosti praga, in sicer z javno objavo ustreznih znanstvenih poročil. V zvezi z oceno mejnih vrednosti za farmacevtske snovi bi morala agencija ECHA sodelovati z Evropsko agencijo za zdravila (EMA). [Sprememba 43]

(22)

V oceni je bilo ugotovljeno, da je za boljše izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije o vodah potrebno pogostejše in racionalizirano elektronsko poročanje. Glede na svojo vlogo tudi pri rednejšem spremljanju stanja onesnaževanja, kot je opisano v akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje, bi morala Evropska agencija za okolje (EEA) olajšati tovrstno pogostejše in racionalizirano poročanje držav članic. Pomembno je, da so okoljske informacije o stanju površinskih in podzemnih voda Unije pravočasno na voljo javnosti in Komisiji. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da Komisiji in EEA dajo na voljo podatke o spremljanju, zbrane v okviru Direktive 2000/60/ES, pri čemer uporabijo mehanizme avtomatiziranega poročanja in zagotavljanja podatkov z uporabo vmesnika za aplikacijsko programiranje (API) ali enakovrednih mehanizmov. Pričakuje se, da bo upravno breme omejeno, saj se od držav članic že zahteva, da dajejo javnosti na voljo teme prostorskih podatkov v okviru uporabe Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (42) ter Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (43). Te teme prostorskih podatkov vključujejo lokacijo in delovanje naprav in objektov za spremljanje okolja, s tem povezane meritve emisij in stanje okoljskih medijev.

(23)

Zaradi boljšega vključevanja podatkovnih tokov, sporočenih EEA v skladu z zakonodajo Unije o vodah, in zlasti popisov emisij, ki jih zahteva Direktiva 2008/105/ES, s podatkovnimi tokovi, sporočenimi portalu industrijskih emisij v skladu z Direktivo 2010/75/EU in Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (44), bo poročanje o evidencah v skladu s členom 5 Direktive 2008/105/ES enostavnejše in učinkovitejše. Hkrati se bo zmanjšalo upravno breme in največja delovna obremenitev pri pripravi načrtov upravljanja povodja. V povezavi z odpravo vmesnega poročanja o napredku programov ukrepov, ki se ni izkazalo za učinkovito, bo to poenostavljeno poročanje državam članicam omogočilo, da si bolj prizadevajo za poročanje o emisijah, ki jih ne zajema zakonodaja o industrijskih emisijah, vendar jih zajema poročanje o emisijah v skladu s členom 5 Direktive 2008/105/ES. [Sprememba 44]

(24)

Z Lizbonsko pogodbo je bilo uvedeno razlikovanje med pooblastili, prenesenimi na Komisijo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in se sprejmejo za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov zakonodajnega akta (delegirani akti), in pooblastili, prenesenimi na Komisijo za sprejetje aktov, s katerimi se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije (izvedbeni akti). Direktivi 2000/60/ES in 2006/118/ES bi bilo treba uskladiti s pravnim okvirom, ki ga uvaja Lizbonska pogodba.

(25)

Pooblastila iz člena 20(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/60/ES in točke 1.4.1(ix) Priloge V k navedeni direktivi, ki določajo uporabo regulativnega postopka s pregledom, izpolnjujejo merila iz člena 290(1) PDEU, ker zadevajo prilagoditve prilog k navedeni direktivi in sprejetje pravil, ki jo dopolnjujejo. Zato bi jih bilo treba spremeniti v pooblastila Komisije za sprejemanje delegiranih aktov.

(26)	Pooblastilo iz člena 8 Direktive 2006/118/ES, ki določa uporabo regulativnega postopka s pregledom, izpolnjuje merila iz člena 290(1) PDEU, ker zadeva prilagoditve prilog k navedeni direktivi. Zato bi ga bilo treba spremeniti v pooblastilo Komisije za sprejemanje delegiranih aktov.

(27)

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravi delegiranih aktov in svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, med drugim na ravni strokovnjakov, in da se taka posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(28)

Pooblastilo iz člena 8(3) Direktive 2000/60/ES, ki določa uporabo regulativnega postopka s pregledom, izpolnjuje merila iz člena 290(2) PDEU, ker zadeva sprejetje strokovnih zahtev in standardiziranih metod za analizo in spremljanje stanja voda ter je zato namenjeno zagotavljanju enotnih pogojev za usklajeno izvajanje navedene direktive. Zato bi ga bilo treba spremeniti v pooblastilo Komisije za sprejemanje izvedbenih aktov. Da se zagotovi primerljivost podatkov, bi bilo treba pooblastilo razširiti tudi na oblikovanje formatov za poročanje podatkov o spremljanju in stanju v skladu s členom 8(4). Pooblastila, ki se prenesejo na Komisijo, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (45).

(29)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive 2000/60/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje tehničnih formatov za poročanje podatkov o spremljanju in stanju voda v skladu s členom 8(3) Direktive 2000/60/ES. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(30)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive 2008/105/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje standardiziranih formatov za poročanje agenciji EEA o emisijah točkovnih virov, ki niso zajete v Uredbi (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta (46). Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(31)

Upoštevati je treba znanstveni in tehnični napredek ter najboljše razpoložljive metode na področju spremljanja stanja vodnih teles v skladu z zahtevami za spremljanje iz Priloge V k Direktivi 2000/60/ES. Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti uporabo podatkov in storitev tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca, napredna analiza in obdelava podatkov. [Sprememba 45]

(31a)

Industrijske dejavnosti, povezane z energetskim prehodom, bi lahko povečale škodljive učinke na kakovost vode. Ublažitev takšnih prihodnjih učinkov, kot so spremembe naravnega toka in temperaturnih vzorcev ter onesnaženost vode, zahteva oceno vseh možnih dejavnikov, pa tudi ukrepov, ki jih je treba sprejeti za doseganje in vzdrževanje dobre kakovosti vode. Zato bi morale države članice redno ocenjevati vpliv industrijskih dejavnosti, povezanih z energijskim prehodom, na kakovost vode in Komisijo obveščati o novougotovljenih grožnjah, da se lahko nadzorni seznam ustrezno posodobi. Ocena bi morala biti zlahka dostopna javnosti, posodobitve pa bi morale biti dovoljene zunaj splošnih ciklov posodabljanja, da se zagotovijo stalne izboljšave ocen kakovosti vode. [Sprememba 46]

(31b)

Komisija se je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru in sporočilu z dne 14. oktobra 2020 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah zavezala, da bo sprejela ukrepe za izboljšanje dostopa do pravnega varstva pred nacionalnimi sodišči v vseh državah članicah za državljane in okoljske nevladne organizacije, ki imajo posebne pomisleke glede skladnosti upravnih aktov, ki vplivajo na okolje, z okoljskim pravom. V tem drugem sporočilu Komisija potrjuje, da je „dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, tako prek Sodišča Evropske unije kot tudi nacionalnih sodišč kot sodišč Unije, pomemben podporni ukrep za pomoč pri zagotavljanju prehoda na podlagi evropskega zelenega dogovora in način za krepitev vloge, ki jo lahko ima civilna družba kot varuh v demokratičnem prostoru“. Te zaveze bi bilo treba uresničiti tudi na podlagi Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 47]

(31c)

Kot potrjuje sodna praksa Sodišča Evropske unije (47), bi bilo treba okoljskim nevladnim organizacijam in posameznikom, ki so neposredno prizadeti, zagotoviti procesno upravičenje za izpodbijanje odločitve javnega organa, ki krši okoljske cilje iz člena 4 Direktive 2000/60/ES. Da bi se izboljšal dostop do pravnega varstva v takih zadevah pred nacionalnimi sodišči po vsej Uniji ter da bi se okoljske nevladne organizacije in posamezniki, ki so neposredno prizadeti, lahko sklicevali na nacionalno pravo pri izpodbijanju odločitev, ki kršijo Direktivo 2000/60/ES, bi bilo treba določbe za zagotovitev dostopa do pravnega varstva določiti v Direktivi 2000/60/ES. [Sprememba 48]

(32)

Ob upoštevanju povečanja nepredvidljivih vremenskih dogodkov, zlasti ekstremnih poplav in dolgotrajnih suš, ter znatnih onesnaženj, ki povzročajo ali poslabšajo čezmejno naključno onesnaženje, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da zagotovijo takojšnje informacije o takih incidentih drugim potencialno prizadetim državam članicam in učinkovito sodelujejo s potencialno prizadetimi državami članicami, da bi ublažile učinke dogodka ali incidenta. Okrepiti je treba tudi sodelovanje med državami članicami in racionalizirati postopke za čezmejno sodelovanje v primeru bolj strukturnih, tj. nenaključnih in dolgoročnih čezmejnih zadev, ki jih ni mogoče rešiti na ravni držav članic v skladu s členom 12 Direktive 2000/60/ES. Če je potrebna evropska pomoč, lahko pristojni nacionalni organi v skladu s členom 15 Sklepa št. 1313/2013 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (48) pošljejo prošnje za pomoč Centru za usklajevanje nujnega odziva Komisije, ki bo usklajeval morebitne ponudbe pomoči in njihovo uporabo prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Ker lahko povodja segajo tudi izven ozemlja Unije, bi zagotavljanje učinkovitega izvajanja ustreznih določb za varstvo voda iz Direktive 2000/60/ES ter ustrezno usklajevanje z zadevnimi državami nečlanicami prispevalo tudi k doseganju ciljev Direktive 2000/60/ES za ta posebna vodna območja, kot je navedeno v členu 3(5) Direktive 2000/60/ES. Poleg tega bi bilo treba kot izredne dogodke obravnavati tudi oborožene konflikte, ki potekajo v neposredni geografski bližini Unije, ker imajo zelo negativen vpliv na okolje, tudi z onesnaženjem zraka, tal in vode. Ker se lahko povodja, ki jih je prizadela vojna, raztezajo znotraj meja Unije, bi si morale Komisija in države članice bolj prizadevati za ustrezno usklajevanje z zadevnimi državami nečlanicami, kot je navedeno v členu 3(5) Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 49]

(32a)

Evropsko računsko sodišče je v svojem poročilu z dne 19. maja 2021 z naslovom „Načelo ‚onesnaževalec plača‘: nedosledna uporaba v različnih okoljskih politikah in ukrepih EU“ ugotovilo, da države članice že porabijo približno 100 milijard EUR letno za oskrbo z vodo in sanitarne storitve ter da se bodo ti izdatki predvidoma povečali za več kot 25 %, da bi izpolnili cilje zakonodaje Unije o čiščenju odpadnih voda in pitni vodi, v to vsoto pa niso vključene naložbe v obnovo obstoječe infrastrukture ali doseganje ciljev iz okvirne direktive o vodah in direktive o poplavah. Poleg tega v Uniji potrošniki v povprečju plačajo približno 70 % stroškov zagotavljanja oskrbe z vodo prek vodarin, preostalih 30 % pa krije država, čeprav obstajajo velike razlike med regijami in državami članicami. Gospodinjstva v Uniji na splošno plačajo največji delež stroškov oskrbe z vodo in čiščenja odpadne vode, čeprav porabijo le 10 % vode, medtem ko gospodarski sektorji, ki najbolj obremenjujejo obnovljive vire sladke vode, najmanj prispevajo h kritju teh stroškov. [Sprememba 50]

(32b)

Stroški programov spremljanja za določitev stanja površinskih in podzemnih voda se financirajo izključno iz proračunov držav članic. Ti stroški spremljanja se bodo predvidoma še povečali glede na to, da se nenehno spreminja število kemikalij, ugotovljenih v vodnem okolju, da je vedno več onesnaževal v razvoju, ki so se nedavno pojavila v vodnem okolju, da je treba nenehno izboljševati kemijske analitske metode, da bi odkrili ta onesnaževala v razvoju in nova onesnaževala ter pravilno ocenili njihov učinek na okolje, ter da je treba razviti tudi nove metode spremljanja, da bi bolje ocenili učinke zmesi kemikalij. Za kritje teh stroškov in v skladu z načelom iz člena 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), da mora plačati povzročitelj obremenitve, je bistveno, da proizvajalci, ki dajejo na trg Unije proizvode, ki vsebujejo snovi, ki dokazano ali potencialno negativno vplivajo na zdravje ljudi in vodno okolje, prevzamejo finančno odgovornost za ukrepe, potrebne za nadzor snovi, ki nastanejo pri njihovih komercialnih dejavnostih in se ugotovijo v površinskih in podzemnih vodah. Sistem razširjene odgovornosti proizvajalca je verjetno najprimernejši način za dosego tega cilja, saj bi omejil finančno breme za davkoplačevalce, hkrati pa bi spodbujal razvoj okolju prijaznejših proizvodov. Komisija bi morala torej predložiti oceno učinka, v kateri preuči vključitev mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca v Direktivo 2006/118/ES in Direktivo 2008/105/ES za prednostne snovi, opredeljene v skladu z Direktivo 2006/118/ES in Direktivo 2008/105/ES, ter za onesnaževala v razvoju in nova onesnaževala, vključena v nadzorni seznam v skladu z Direktivo 2006/118/ES in Direktivo 2008/105/ES. Oceni učinka se po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo Direktive 2006/118/ES in Direktive 2008/105/ES. [Sprememba 51]

(32c)

Spremljanje večjega števila snovi ali skupine snovi pomeni višje stroške, pa tudi, da bo potrebna večja upravna zmogljivost v državah članicah, zlasti v tistih z manj viri. Komisija bi zato morala vzpostaviti skupni evropski skupni instrument za spremljanje, namenjen upravljanju zahtev za spremljanje, kadar to zahtevajo države članice, s čimer bi se zmanjšala njihova finančna in upravna bremena. Komisija bi morala opredeliti metode delovanja instrumenta za spremljanje. Uporaba tega instrumenta bi morala biti prostovoljna in ne bi smela posegati v ureditve, ki so jih države članice že vzpostavile. [Sprememba 52]

(32d)

Dokazi kažejo, da so v vodnem sektorju potrebne naložbe, pri čemer nekatere države članice nujno potrebujejo finančna sredstva EU, da bi izpolnile pravne obveznosti iz Direktive 2000/60/ES, Direktive 2008/105/ES in Direktive 2006/118/ES. Vse države članice morajo povečati svoje odhodke za vsaj 20 %, da bi dosegle standarde glede kakovosti vode EU, skupna finančna vrzel do leta 2030 pa znaša 289 milijard EUR (49). Zato je treba zagotoviti zadostne finančne in kadrovske vire za izvajanje spremljanja in inšpekcijskih pregledov vodnih teles v vseh državah članicah, tudi prek ustreznih strukturnih skladov in programov Unije, pa tudi prek prispevkov zasebnega sektorja, tudi v okviru mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca, ko bo vzpostavljen. [Sprememba 53]

(33)	Direktive 2000/60/ES, 2006/118/ES in 2008/105/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(34)

Ker ciljev te direktive, tj. zagotavljanja visoke ravni varstva in izboljšanja kakovosti okolja evropskih sladkih voda, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi čezmejne narave onesnaževanja vode lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(34a)

Države članice bi morale spodbujati sinergije med zahtevami iz ustreznih direktiv, tako kar zadeva zbiranje podatkov kot uporabo digitalnih orodij, kot so tehnologije daljinskega zaznavanja ali opazovanje Zemlje (storitve programa Copernicus). [Sprememba 54]

(34b)

Pristojni organi bi morali podpirati usposabljanja, programe za razvoj znanj in spretnosti ter naložbe v človeški kapital, da bi podprli učinkovito izvajanje najboljših tehnologij in inovativnih rešitev v okviru direktiv. Informacije bi morale biti dostopne v različnih nacionalnih jezikih, da bi se ustreznim lokalnim akterjem in državljanom po vsej Evropi omogočil boljši dostop do ustreznih podatkov – [Sprememba 55]

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2000/60/ES

Direktiva 2000/60/ES se spremeni:

(1)

v členu 1 , točka (e), se četrta alinea nadomesti z naslednjim: [Sprememba 56]

„—

uresničevanju ciljev ustreznih mednarodnih sporazumov, skupaj s tistimi, katerih cilj je preprečiti in odpraviti onesnaževanje morskega okolja, z ukrepanjem Unije, da se ustavijo ali postopno odpravijo odvajanje, emisije in uhajanje prednostnih nevarnih snovi, s končnim ciljem, da se v morskem okolju za naravno prisotne snovi dosežejo koncentracije, ki so blizu vrednostim naravnega ozadja, in za sintetične snovi čim bližje vrednosti nič.“;

(2)

člen 2 se spremeni:

(a)

točka 24 se nadomesti z naslednjim:

„24.

‚Dobro kemijsko stanje površinske vode‘ kemijsko stanje, ki je potrebno, da se dosežejo okoljski cilji za površinske vode, določeni v členu 4(1), točka (a), te direktive, to je kemijsko stanje telesa površinske vode, v katerem koncentracije onesnaževal ne presegajo okoljskih standardov kakovosti za prednostne snovi iz dela A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*1) in okoljskih standardov kakovosti za posebna onesnaževala povodij, določenih v skladu s členom 8(2), točka (c), in členom 8d(1) navedene direktive.“;

(*1) „Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja površinskih voda, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).“;"

(b)

točka 30 se nadomesti z naslednjim:

„30.	‚Prednostne snovi‘ snovi iz dela A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES, to so snovi, ki predstavljajo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, v velikem deležu držav članic.“;

(c)

vstavita se naslednji točki 30a in 30b:

„30a.

‚Prednostne nevarne snovi‘ prednostne snovi, ki so označene kot ‚nevarne‘ na podlagi tega, da so v znanstvenih poročilih, ustrezni zakonodaji Unije ali ustreznih mednarodnih sporazumih priznane kot strupene, obstojne in da se lahko kopičijo v organizmih (PBT), ali kot zelo obstojne in da se lahko zelo kopičijo (vPvB), ali kot obstojne, mobilne in strupene (PMT), ali kot zelo obstojne in zelo mobilne (vPvM), ali da povzročajo enako raven zaskrbljenosti, kadar je ta zaskrbljenost pomembna za vodno okolje in za katere je treba sprejeti ukrepe v skladu s členom 4(1), točka (a), točka (iv) . [Sprememba 57]

30b.

‚Posebna onesnaževala povodij‘ onesnaževala, ki niso opredeljena oziroma niso več opredeljena kot prednostne snovi, vendar so države članice na podlagi ocene pritiskov in vplivov na površinska vodna telesa, opravljene v skladu s Prilogo II k tej direktivi, ugotovile, da predstavljajo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje ki se prenaša po vodnem okolju, na njihovem ozemlju.“;

(d)

točka 35 se nadomesti z naslednjim:

„35.

‚Okoljski standard kakovosti‘ koncentracijo posameznega onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, usedlini ali organizmih, ki naj ne bi bila presežena, da se zavarujeta zdravje ljudi in okolje, ali sprožitveno vrednost za škodljiv učinek takega onesnaževala ali skupine onesnaževal na zdravje ljudi ali okolje, izmerjeno z ustrezno in znanstveno utemeljeno metodo, ki temelji na učinkih.“; [Sprememba 58]

(da)

točka 37 se nadomesti z naslednjim:

„ 37.

‚Voda, namenjena za prehrano ljudi‘ enako kot v Direktivi (EU) 2020/2184.“; [Sprememba 59]

(db)

v točki 40 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„ 40.

‚Mejne vrednosti emisij‘ maso, izraženo z določenimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali stopnjo emisije, ki se v nobenem časovnem obdobju ali več časovnih obdobjih ne smejo preseči. Mejne vrednosti emisij se lahko določijo tudi za določene skupine, družine ali vrste snovi, zlasti tiste, opredeljene v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES.“; [Sprememba 60]

(3)

v členu 3 se vstavi naslednji odstavek 4a:

„4a. V primeru izjemnih okoliščin naravnega izvora ali višje sile, zlasti močnih poplav in daljših suš ali obsežnega onesnaževanja, ki bi lahko vplivali na dolvodna vodna telesa v drugih državah članicah, države članice zagotovijo, da so pristojni organi za dolvodna vodna telesa v teh državah članicah, kakor tudi Komisija, takoj obveščeni in da je vzpostavljeno potrebno sodelovanje za preiskovanje vzrokov in obravnavanje posledic izrednih okoliščin ali incidentov.

Države članice obvestijo tudi vse druge države članice, ki bi jih lahko prizadel zadevni primer onesnaženja.

Da bi še izboljšali sodelovanje in izmenjavo informacij na mednarodnih vodnih območjih se za vsa mednarodna vodna območja vzpostavijo ureditve za obveščanje in odzivanje na izredne razmere. “; [Sprememba 61]

(4)

člen 4(1) se spremeni:

(a)

v točki (a) se točka (iv) nadomesti z naslednjim:

„(iv)

države članice izvedejo potrebne ukrepe, da postopno zmanjšajo onesnaževanje s prednostnimi snovmi in posebnimi onesnaževali z izpusti, emisijami in uhajanjem prednostnih snovi in posebnih onesnaževal povodij ter ustavijo ali postopno odpravijo emisije, izpuste in uhajanje prednostnih nevarnih snovi v ustreznem roku in v vsakem primeru najpozneje 20 let po vključitvi prednostne snovi kot nevarne v del A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES . Ta časovni okvir se uporablja ne glede na strožje roke v kateri koli drugi zakonodaji Unije, ki se uporablj a;“; [Sprememba 62]

(b)	v točki (b)(iii) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Ukrepi za obračanje trenda se izvajajo skladno s členom 5 Direktive 2006/118/ES in Prilogo IV k navedeni direktivi, ob uporabi odstavkov 6 in 7 tega člena in brez vpliva na odstavek 8 tega člena;“;

(ba)

v točki (c) se doda naslednji pododstavek 1a:

„ Države članice določijo strožje standarde ali mejne vrednosti, če je to potrebno za ustrezno zaščito območij iz Priloge IV k tej direktivi, vključno s posebnimi ohranitvenimi območji v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS. Programi in ukrepi, povezani s takšnimi mejnimi vrednostmi, se uporabljajo tudi za dejavnosti iz področja uporabe Direktive 91/676/EGS.“; [Sprememba 63]

(5)

v členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Za vsako vodno telo, opredeljeno na podlagi odstavka 1, države članice poleg tega, da izpolnjujejo cilje iz člena 4 v skladu z zahtevami te direktive za vodna telesa površinske vode vključno s standardi kakovosti, določenimi na ravni Unije, zagotovijo, da bo voda po uporabljenem režimu čiščenja in skladno z zakonodajo Unije ustrezala zahtevam Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta (*2).

(*2) Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).“;"

(6)

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija je pooblaščena Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih delegiranih aktov v skladu s členom 20a za dopolnitev te direktive z določitvijo tehničnih specifikacij za določitev strokovnih zahtev in standardiziranih metod za analizo in spremljanje stanja voda v skladu s Prilogo V ter iz Priloge V. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev formatov za poročanje o podatkov o spremljanju in stanju v skladu z odstavkom 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).“; [Sprememba 64]

(aa)

doda se naslednji odstavek:

„ 3a. Komisija do [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] objavi celovito oceno možne uporabe (spletnih) sistemov za spremljanje onesnaževanja v realnem času pri meritvah kakovosti vode, vključno z vidiki ekonomske in tehnične izvedljivosti teh sistemov, ki so pomembni za države članice, ter uporabo usklajenih standardov.

Komisija po potrebi sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2), s katerim določi harmonizirane standarde za spletno spremljanje voda.“; [Sprememba 65]

(b)

dodata se naslednja odstavka 4 in 5:

„4. Države članice zagotovijo, da se razpoložljivi podatki o posameznem spremljanju, zbrani v skladu s točko točkama 1.3.4 in 2.4.3 Priloge V, in iz tega izhajajoče stanje v skladu s Prilogo V vsaj enkrat letno v elektronski obliki dajo na voljo javnosti in Evropski agenciji za okolje (EEA) ter brez odlašanja in na lahko dostopen način v strojno berljivi obliki v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*3), Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*4) in Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (*5). Države članice za te namene uporabijo formate, določene v skladu z odstavkom 3 tega člena. [Sprememba 66]

5. EEA zagotovi, da se informacije, dane na voljo v skladu z odstavkom 4, redno obdelujejo in analizirajo, da se prek ustreznih portalov Unije dajo na voljo Komisiji in ustreznim agencijam Unije za ponovno uporabo, ter da se Komisiji, državam članicam in javnosti zagotovijo posodobljene, objektivne, zanesljive in primerljive informacije, zlasti o stanju, v skladu z Uredbo (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (*6).

(*3) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26)."

(*4) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1)."

(*5) Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56)."

(*6) Uredba (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (UL L 126, 21.5.2009, str. 13).“;"

(7)

člen 10 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Za namene izpolnjevanja ciljev, standardov kakovosti in vrednosti praga, določenih v skladu s to direktivo, države članice zagotovijo vzpostavitev in izvajanje naslednjega:

(a)	nadzora nad emisijami, ki temelji na najboljših razpoložljivih tehnologijah;

(b)	ustreznih mejnih vrednosti emisij;

(c)

pri razpršenih vplivih nadzora, ki po potrebi vključuje najboljšo okoljsko prakso, kot je določeno v:

—	Direktivi 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*7);

—	Direktivi 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*8);

—	Direktivi Sveta 91/271/EGS (*9);

—	Direktivi Sveta 91/676/EGS (*10);

—	kateri koli drugi zakonodaji Unije, ki je pomembna za obravnavanje točkovnega vira ali razpršenega onesnaževanja.

(*7) Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71)."

(*8) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (UL L 334, 17.12.2010, str. 17)."

(*9) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40)."

(*10) Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).“;"

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Kadar cilj kakovosti, standard kakovosti ali vrednost praga, izoblikovani na podlagi te direktive, direktiv 2006/118/ES ali 2008/105/ES ali katere koli druge zakonodaje Unije, predpisujejo strožje pogoje od tistih, ki bi izhajali iz uporabe odstavka 2, se ustrezno določi strožji nadzor nad emisijami.“

;

(7a)

člen 11(1) se nadomesti z naslednjim:

„ 1. Vsaka država članica zagotovi za vsako vodno območje ali del mednarodnega vodnega območja na njenem ozemlju uvedbo programa ukrepov, ob upoštevanju rezultatov analiz, ki jih predpisuje člen 5, da se dosežejo cilji, določeni po členu 4. Ti programi ukrepov dajejo prednost ukrepom za nadzor pri viru v skladu z ustrezno področno zakonodajo Unije o onesnaževanju. Ukrepi na koncu proizvodne verige se uporabljajo poleg ukrepov za nadzor pri viru, kadar obstaja tveganje, da z ukrepi za nadzor pri viru ne bo doseženo dobro stanje vodnih teles. Programi ukrepov se lahko sklicujejo na ukrepe, ki izhajajo iz zakonodaje, ki je bila sprejeta na nacionalni ravni in velja za celotno ozemlje države članice. Kadar je primerno, država članica lahko sprejme ukrepe, ki se uporabljajo za vsa vodna območja in/ali za dele mednarodnih vodnih območij na njenem ozemlju. Komisija pripravi smernice o dobri praksi v zvezi z ukrepi za nadzor pri viru in na koncu proizvodne verige. “; [Sprememba 67]

(7b)

v členu 11(3) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„ (c)

ukrepi za spodbujanje gospodarne in trajnostne rabe vode, tudi v kmetijstvu, da se ne ogrozi doseganje ciljev iz člena 4;“; [Sprememba 68]

(8)

v členu 11(3) se točka (k) nadomesti z naslednjim:

„(k)	ukrepi za odpravo onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi nevarnimi snovmi in postopno zmanjšanje onesnaževanja z drugimi snovmi, ki bi državam članicam sicer preprečilo doseči okoljske cilje za telesa površinskih voda, določene v členu 4;“;

(8a)

v členu 11(5) se alinea 2 nadomesti z naslednjim:

„ —	da se preučijo oziroma ponovno pregledajo ustrezna dovoljenja in odobritve, v ustrezno utemeljenih primerih pa se po potrebi začasno prekličejo,“; [Sprememba 69]

(9)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Zadeve, ki se jih ne da rešiti na ravni države članice

1. Kadar država članica ugotovi, da kake zadeve, ki vpliva na upravljanje njene vode, ne more rešiti, o tej zadevi poroča Komisiji in kateri koli drugi zadevni državi članici ter priporoči način reševanja te zadeve.

Komisija se na vsako uradno obvestilo držav članic odzove v šestih mesecih. Kadar gre za nedoseganje dobrega kemijskega stanja, Komisija ukrepa v skladu s členom 7a Direktive 2008/105/ES. [Sprememba 70]

2. Zadevne države članice sodelujejo pri prepoznavanju virov zadev iz odstavka 1 in ukrepov, potrebnih za reševanje teh zadev.

Države članice se medsebojno odzovejo pravočasno in najpozneje v 3 dveh mesecih po uradnem obvestilu druge države članice v skladu z odstavkom 1. [Sprememba 71]

3. Komisija se obvesti o kakršnem koli sodelovanju iz odstavka 2 ter pozove, da pri njem pomaga. Komisija po potrebi ob upoštevanju poročil, pripravljenih v skladu s členom 13, preuči, ali je treba na ravni Unije sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje čezmejnih vplivov na vodna telesa.“

;

(9a)	v členu 13 se vstavi naslednji odstavek: „ 4a. Komisija zavrne načrte upravljanja povodij, ki jih predložijo države članice, če ti načrti ne vsebujejo elementov iz Priloge VII.“; [Sprememba 72]

(9b)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 14a

Dostop do pravnega varstva

1. Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da imajo člani javnosti, ki imajo zadosten interes ali uveljavljajo kršitev pravice, dostop do varstva pravic v postopku pred sodiščem ali pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno ali postopkovno nezakonitost vseh odločitev, dejanj ali opustitev v skladu s to direktivo, med drugim v zvezi:

(a)

z načrti ali projekti, ki bi lahko bili v nasprotju z zahtevami člena 4, vključno s preprečevanjem poslabšanje stanja vodnih teles in zagotovitvijo dobrega stanja vode, dobrega ekološkega potenciala in/ali dobrega kemijskega stanja vode, če te zahteve že niso zagotovljene v členu 11 Direktive 2011/92/EU;

(b)	s programi ukrepov iz člena 11, načrti upravljanja povodij države članice iz člena 13(1) ter dodatnimi programi ali načrti upravljanja države članice iz člena 13(5).

2. Države članice določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, skladno s ciljem, da javnosti zagotovijo širok dostop do pravnega varstva. Za namene odstavka 1 se za vsako nevladno organizacijo, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje ustrezne zahteve v skladu z nacionalnim pravom, šteje, da ima pravice, ki so lahko kršene, njihov interes pa se šteje za zadosten.

3. Postopek varstva pravic iz odstavka 1 mora biti pošten, nepristranski in pravočasno zaključen ter ne sme biti pretirano drag. Ti postopki vključujejo tudi zagotavljanje ustreznih in učinkovitih pravnih sredstev, vključno z začasnimi odredbami, kadar so te primerne.

4. Države članice zagotovijo, da so javnosti dostopne praktične informacije o dostopu do varstva pravic v upravnih in sodnih postopkih iz tega člena.“; [Sprememba 73]

(10)	v členu 15 se črta odstavek 3; [Sprememba 74]

(10a)

v členu 15(3) se doda naslednji pododstavek:

„ Komisija sprejme smernice in predloge v zvezi z vsebino, strukturo in obliko vmesnih poročil iz prvega pododstavka najpozneje do... [šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive].“; [Sprememba 75]

(11)	člena 16 in 17 se črtata;

(12)

člen 18 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e)	povzetek vseh predlogov, nadzornih ukrepov in strategij za nadzor nad kemičnim onesnaževanjem oziroma prenehanje ali postopno opustitev nevarnih snovi;“;

(b)	odstavek 4 se črta; [Sprememba 76]

(13)

člen 20 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20

Tehnične prilagoditve in izvajanje te direktive

1. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za spremembo prilog I in III ter oddelka 1.3.6 Priloge V za prilagoditev zahtev po informacijah v zvezi s pristojnimi organi, vsebine ekonomske analize in izbranih standardov spremljanja znanstvenemu in tehničnemu napredku.

2. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za dopolnitev te direktive z določitvijo vrednosti, določenih za razvrstitve sistemov spremljanja stanja v državah članicah v skladu s postopkom interkalibracije iz točke 1.4.1 Priloge V.

3. Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev tehničnih formatov za prenos podatkov iz člena 8(4). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2). Pri določanju teh formatov Komisiji po potrebi pomaga EEA.“

;

(14)

vstavi se naslednji člen 20a:

„Člen 20a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 20(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstavite datum = datum začetka veljavnosti te direktive].

3. Prenos pooblastila iz člena 20(1) lahko kadar koli prekličeta Evropski parlament in Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, navedenega v njem. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, kot je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 20(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

;

(15)

člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*11).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

(*11) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

(16)

v členu 22 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Okoljski cilji iz člena 4, okoljski standardi kakovosti iz dela A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES in vrednosti praga za posebna onesnaževala povodij, določene v skladu s členoma 8 in 8d navedene direktive, se štejejo za okoljske standarde kakovosti za namene Direktive 2010/75/EU.“

;

(17)	Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo I k tej direktivi;

(18)

v delu A Priloge VII se točka 7.7 nadomesti z naslednjim:

„7.7.

povzetek ukrepov, sprejetih za zmanjšanje emisij prednostnih snovi in postopno odpravo emisij prednostnih nevarnih snovi;“;

(18a)

v Prilogi VII, del A, se vstavi naslednja točka:

„ 7.7a .

povzetek ukrepov, sprejetih za digitalizacijo vidikov spremljanja vodnega sektorja;“; [Sprememba 77]

(19)	Priloga VIII se spremeni v skladu s Prilogo II k tej direktivi;

(20)	Priloga X se črta prilogi IX in X se črtata . [Sprememba 78]

Člen 2

Spremembe Direktive 2006/118/ES

Direktiva 2006/118/ES se spremeni:

(1)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja podzemne vode;“

(2)

v členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Ta direktiva določa posebne ukrepe za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja podzemne vode z namenom doseganja okoljskih ciljev, določenih v členu 4(1), točka (b), Direktive 2000/60/ES. Hierarhija ukrepov, ki jih je treba sprejeti, daje prednost omejitvam in drugim ukrepom za nadzor pri viru, brez poseganja v pomen ukrepov na koncu proizvodne verige, kadar je to primerno. Navedeni ukrepi vključujejo naslednje: [Sprememba 79]

(a)	merila za ocenjevanje dobrega kemijskega stanja podzemne vode;

(b)	merila za določitev in obračanje pomembnih in stalno naraščajočih trendov ter za opredelitev izhodiščnih točk za obračanje trendov.;

(ba)	merila za ocenjevanje dobrega ekološkega stanja podzemne vode. “; [Sprememba 80]

(3)

v členu 2 se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„(2)	‚vrednost praga‘ pomeni standard kakovosti podzemne vode, ki ga določijo države članice v skladu s členom 3(1), točka (b), ali pa se določi na ravni Unije v skladu s členom 8(3);“;

(4)

člen 3 se spremeni:

(a)

v odstavku 1, prvi pododstavek, se doda naslednja točka (c):

„(c)	vrednosti praga, določene na ravni Unije v skladu s členom 8(3) in navedene v delu D Priloge II k tej direktivi.“;

(aa)

v odstavku 1 se vstavi naslednji pododstavek:

„ Mejne vrednosti, ki se uporabljajo za podzemno vodo, so desetkrat nižje od ustreznih okoljskih standardov kakovosti za površinske vode, razen v primerih, ko je mogoče ugotoviti dejansko tveganje za ekosisteme podzemne vode, ko je morda primerno določiti mejne vrednosti za podzemno vodo na drugačni ravni.“; [Sprememba 81]

(b)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Vrednosti praga iz odstavka 1, točka (b), se lahko določijo na nacionalni ravni, na ravni vodnega območja ali na ravni mednarodnega dela vodnega območja, ki je del ozemlja države članice, oziroma na ravni telesa ali skupine teles podzemne vode.“ ;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Vse vrednosti praga iz odstavka 1 se objavijo v načrtih upravljanja povodij, ki se pripravijo v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, skupaj s povzetkom podatkov iz dela C Priloge II k tej direktivi.

Države članice do [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] obvestijo Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) o nacionalnih vrednostih praga iz odstavka 1, točka (b). ECHA zagotovi, da so navedene informacije javno dostopne.“

;

(ca)	v odstavek 5 se vstavi naslednji pododstavek: „ Države članice zagotovijo, da so prebivalci ustreznega vodnega območja ali dela mednarodnega vodnega območja, ki leži na ozemlju države članice, ustrezno in pravočasno obveščeni.“; [Sprememba 82]

(d)

v odstavku 6 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice spremenijo seznam vrednosti praga, ki se uporabljajo na njihovih ozemljih, kadar nova informacija o onesnaževalih, skupinah onesnaževal ali kazalcih onesnaženja , tudi ob upoštevanju previdnostnega načela, pokaže, da je treba zaradi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja določiti vrednost praga za dodatno snov, spremeniti že obstoječo vrednost praga ali da je treba vrednost praga, ki se je črtala s seznama, ponovno dati na seznam. Če se na ravni Unije določijo ali spremenijo ustrezne vrednosti praga, države članice seznam vrednosti praga, ki se uporabljajo na njihovih ozemljih, prilagodijo navedenim vrednostim. ; “; [Sprememba 83]

(e)	odstavek 7 se nadomesti z naslednjim: „ 7. Komisija objavi poročilo o nacionalnih vrednostih praga iz odstavka 1, točka (b), eno leto po tem, ko države članice te informacije predložijo agenciji ECHA v skladu z odstavkom 5.“; [Sprememba 84]

(5)

v členu 4(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	vrednosti za standarde kakovosti podzemne vode, navedene v Prilogi I, in vrednosti praga iz člena 3(1), točki (b) in (c), niso presežene na nobenem merilnem mestu v telesu ali skupini teles podzemne vode; ali;“;

(6)

vstavi se naslednji člen 6a:

„Člen 6a

Nadzorni seznam

1. Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov, da se ob upoštevanju znanstvenih poročil, ki jih pripravi ECHA, določi nadzorni seznam snovi, za katere države članice zbirajo podatke o spremljanju iz celotne Unije, in določi formate, ki jih države članice uporabljajo za poročanje Komisiji o rezultatih tega spremljanja in s tem povezanih informacijah. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2).

Nadzorni seznam vsebuje največ pet najmanj 5 snovi ali skupin snovi ter za vsako snov določa medije spremljanja in možne analitske metode. Ti mediji spremljanja in metode niso nesorazmerno dragi za pristojne organe. Snovi, ki se vključijo na nadzorni seznam, se izberejo med , ki vzbujajo zaskrbljenost, izbrane med tistimi snovmi, za katere razpoložljive informacije, ki so na voljo, tudi v skladu s četrtim pododstavkom kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, prek njega in za katere ni dovolj podatkov podatki o spremljanju. Ta ne zadostujejo, razen kadar je število snovi ali skupin snovi, za katere razpoložljive informacije kažejo, da bi lahko pomenile znatno tveganje za vodno okolje, iz katerega se izbere vodno okolje, ali prek njega, manjše od petih, pri čemer nadzorni seznam vključuje vsebuje vse navedene snovi, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost.

Nadzorni seznam lahko poleg najmanjšega števila snovi ali skupine snovi vsebuje tudi kazalnike onesnaževanja.

Nadzorni seznam za vsako snov opredeljuje medije spremljanja in možne analitske metode. Ti mediji spremljanja in metode niso nesorazmerno dragi za pristojne organe. [Sprememba 85]

Takoj ko se ugotovijo Ustrezne metode spremljanja za mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene se določijo čim prej in najpozneje [prvi dan meseca, ki sledi 18 mesecem po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Takoj ko se ugotovijo te metode spremljanja, se mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene vključi , se navedene snovi vključijo na nadzorni seznam v skladu s členom 6a(2)(1) . Komisija preuči tudi, ali je treba na prvi nadzorni seznam uvrstiti sulfate, da bi izboljšali razpoložljivost podatkov o njihovi prisotnosti glede na področje uporabe te direktive. [Sprememba 86]

ECHA pripravi znanstvena poročila za pomoč Komisiji pri izbiri snovi in kazalcev onesnaženja za nadzorni seznam, pri čemer upošteva naslednje informacije: [Sprememba 87]

(a)	Prilogo I k Direktivi 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*12) ter rezultate zadnjega pregleda navedene priloge;

(b)	nadzorne sezname, vzpostavljene v skladu z Direktivo 2008/105/ES in Direktivo (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta (*13);

(c)	zahteve za obravnavanje onesnaževanja tal, vključno s povezanimi podatki o spremljanju;

(d)	opredelitev vodnih območij s strani držav članic v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES in rezultate programov spremljanja, vzpostavljenih v skladu s členom 8 navedene direktive;

(e)

informacije o obsegu proizvodnje, vzorcih uporabe, intrinzičnih lastnostih (vključno z mobilnostjo v tleh in, če je ustrezno, velikostjo delcev), koncentracijah v okolju in škodljivih učinkih določene snovi ali skupine snovi na zdravje ljudi in vodno okolje, vključno z informacijami, zbranimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (*14), Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (*15), Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (*16), Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta (*17), Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*18) ter Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*19);

(f)

raziskovalne projekte in znanstvene publikacije ter dokaze , vključno z informacijami o vplivu materialnih in toplotnih onesnaževal ter vplivih nadzemnih in podzemnih ekstraktivnih in infrastrukturnih dejavnosti na ekosisteme podzemnih voda in ekosisteme, odvisne od podzemne vode, ter njihovo biotsko raznovrstnost, informacijami o trendih in napovedih, ki temeljijo na modeliranju ali drugih napovednih ocenah, ter podatke in pa tudi informacije tehnologij in podatke, zbrane s tehnologijami daljinskega zaznavanja, opazovanja opazovanjem Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav senzorji in napravami in situ ali znanstvene podatke, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo odpirajo umetna inteligenca ter napredna analiza in obdelava podatkov; [Sprememba 88]

(g)	priporočila deležnikov.

ECHA vsaka tri leta pripravi poročilo, ki povzema ugotovitve znanstvenih poročil iz četrtega pododstavka, in ga objavi. Prvo poročilo mora biti na voljo do X [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan enaindvajsetega meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive].

2. Prvi nadzorni seznam se vzpostavi do... [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Nadzorni seznam se nato posodobi vsaj vsakih 36 mesecev ali pogosteje, če se pojavijo novi znanstveni dokazi, zaradi katerih bi bilo treba seznam posodobiti v vmesnem obdobju med posameznimi pregledi . [Sprememba 89]

Države članice vsaki dve leti ocenijo vpliv industrijskih dejavnosti, povezanih z energijskim prehodom, na kakovost vode in Komisijo obvestijo o novougotovljenih grožnjah, da lahko ustrezno posodobi nadzorni seznam. Ocena mora biti zlahka dostopna javnosti. [Sprememba 90]

Komisija pri posodabljanju nadzornega seznama odstrani vsako snov ali skupino snovi z obstoječega nadzornega seznama, za katero meni, da je mogoče oceniti njeno tveganje za vodno okolje brez dodatnih podatkov o spremljanju. Ob posodobitvi nadzornega seznama se lahko posamezna snov ali skupina snovi obdrži na nadzornem seznamu še tri leta, kadar so potrebni dodatni podatki o spremljanju za oceno tveganja za vodno okolje. Posodobljeni nadzorni seznam vključuje tudi eno ali več dodatnih snovi, za katere Komisija ob upoštevanju znanstvenih poročil ECHA meni, da bi lahko obstajalo tveganje za vodno okolje.

3. Države članice snovi ali skupino snovi z nadzornega seznama spremljajo na izbranih reprezentativnih postajah za spremljanje v obdobju 24 mesecev. Obdobje spremljanja se začne v šestih mesecih od vzpostavitve nadzornega seznama.

Vsaka država članica izbere vsaj eno postajo dve postaji za spremljanje in še toliko postaj, kolikor znaša količnik med njeno skupno površino teles podzemne vode v km2 in 60 000 in 30 000 (zaokroženo na najbližje celo število). [Sprememba 91]

Kadar lahko država članica pridobi zadostne, primerljive, reprezentativne in nedavne podatke o spremljanju za določeno snov ali skupino snovi iz obstoječih programov ali študij spremljanja, se lahko odloči, da ne bo izvajala dodatnega spremljanja v okviru mehanizma nadzornega seznama za navedeno snov ali skupino snovi, pod pogojem, da je bila snov ali skupina snovi nadzorovana z metodologijo, ki je skladna z mediji spremljanja in analitskimi metodami iz izvedbenega akta o vzpostavitvi nadzornega seznama.

4. Države članice dajo na voljo rezultate spremljanja iz odstavka 3 tega člena v skladu s členom 8(4) Direktive 2000/60/ES in izvedbenim aktom o vzpostavitvi nadzornega seznama, kot je bil sprejet v skladu z odstavkom 1. Prav tako dajo na voljo informacije o reprezentativnosti postaj za spremljanje in o strategiji spremljanja.

5. ECHA pregleda rezultate spremljanja ob koncu 24-mesečnega obdobja iz odstavka 3 in oceni, katere snovi ali skupine snovi je treba spremljati še 24 mesecev in jih je zato treba ohraniti na nadzornem seznamu ter katere snovi ali skupine snovi se lahko odstranijo z nadzornega seznama.

Kadar Komisija ob upoštevanju ocene ECHA iz prvega pododstavka sklene, da nadaljnje spremljanje ni potrebno za nadaljnjo oceno tveganja za vodno okolje, se ta ocena upošteva pri pregledu Priloge I ali II iz člena 8.

(*12) Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja površinskih voda, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84)."

(*13) Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1)."

(*14) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (UL L 396, 30.12.2006, str. 1)."

(*15) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 309, 24.11.2009, str. 1)."

(*16) Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1)."

(*17) Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 4, 7.1.2019, str. 43)."

(*18) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67)."

(*19) Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).“;"

(6a)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 6aa

Izboljšanje varstva ekosistemov podzemnih voda

Komisiji najpozneje [Urad za publikacije: vstavite datum = štiri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive] objavi oceno vplivov fizikalno-kemijskih elementov, kot so pH, oksigenacija in temperatura, na zdravje ekosistemov podzemnih voda, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za ustrezno revizijo te direktive, da se določijo ustrezni parametri, zagotovijo usklajene metode spremljanja in opredeli, kaj bi za podzemno vodo predstavljalo ‚dobro ekološko stanje‘. “; [Sprememba 92]

(6b)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 6ab

Posebna obravnava za območja z visoko ekološko vrednostjo, ranljivostjo ali onesnaževanjem

Komisija... [najpozneje štiri leta po začetku veljavnosti te direktive] objavi oceno kemijskega stanja območij, za katera so značilni visoka ekološka vrednost, ranljivost ali onesnaževanje, kot so jame in kraška območja, nekdanja industrijska območja in druga območja, ki so bila v preteklosti onesnažena, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za revizijo te direktive. “; [Sprememba 93]

(6c)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 6ac

Komisija najpozneje... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] predloži oceno učinka, v kateri preuči vključitev mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca v to direktivo in zagotovi, da proizvajalci, ki dajejo na trg proizvode, ki vsebujejo katero koli od snovi ali spojin iz Priloge I, ter snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in so vključene na nadzorni seznam v skladu s to direktivo, prispevajo k stroškom programov spremljanja, oblikovanih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES. Tej oceni učinka se po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo te direktive. “; [Sprememba 94]

(6d)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 6ad

Evropski instrument za spremljanje

Komisija do... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te direktive] vzpostavi skupni instrument za spremljanje, namenjen upravljanju zahtev za spremljanje, kadar to zahtevajo države članice.

Komisija opredeli njegovo delovanje, ki med drugim zajema naslednje:

(a)	prostovoljno naravo uporabe instrumenta, ki ne posega v že vzpostavljene ureditve držav članic;

(b)

operativne postopke za države članice, ki nameravajo uporabiti instrument za spremljanje, ki med drugim zajemajo zahtevano uradno obveščanje Komisije o njihovih posebnih potrebah ali zmogljivostih za spremljanje, natančnih protokolih za upravljanje vzorcev in časovnem obdobju, v katerem nameravajo sodelovati v instrumentu;

(c)	vire financiranja, ki lahko vključujejo ustrezne strukturne sklade in programe Unije, ter prispevke zasebnega sektorja, tudi v okviru mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca, ko bo vzpostavljen v skladu s členom 6ac. “; [Sprememba 95]

(7)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Pregled prilog I do IV

1. Komisija izvede prvi pregled seznama onesnaževal iz Priloge I in standardov kakovosti za ta onesnaževala iz navedene priloge ter seznama onesnaževal in kazalcev iz dela B Priloge II do … [Urad za publikacije: vstavite datum = šest let štiri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa ga ponovi vsakih šest let vsake štiri leta . [Sprememba 96]

2. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a na podlagi pregleda po potrebi pripravi zakonodajne predloge za spremembo Priloge I, da se prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku z dodajanjem ali odstranitvijo onesnaževal podzemne vode in standardov kakovosti za ta onesnaževala iz navedene priloge . Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a ter za spremembo dela B Priloge II , da se prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku z dodajanjem onesnaževal ali kazalcev, za katere morajo države članice razmisliti o določitvi nacionalnih pragov. [Sprememba 97]

3. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za spremembo dela D Priloge II, da se prilagodi znanstvenemu in tehničnemu napredku z dodajanjem ali spreminjanjem usklajenih vrednosti praga za eno ali več onesnaževal iz dela B navedene priloge.

4. Komisija pri sprejemanju zakonodajnih predlogov in delegiranih aktov iz odstavkov 2 in 3 upošteva znanstvena poročila, ki jih pripravi ECHA v skladu z odstavkom 6 tega člena. [Sprememba 98]

5. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za spremembo delov A in C Priloge II ter prilog III in IV, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

6. Za pomoč Komisiji pri pregledu prilog I in II ECHA pripravi znanstvena poročila. V teh poročilih se upošteva naslednje:

(a)	mnenje Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo agencije ECHA;

(b)	rezultate programov spremljanja, vzpostavljenih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES;

(c)	podatke o spremljanju, zbrane v skladu s členom 6a(4) te direktive;

(d)	izid pregledov prilog k Direktivi 2008/105/ES in Direktivi (EU) 2020/2184;

(e)	informacije in zahteve za obravnavanje onesnaževanja tal;

(f)

raziskovalne programe in znanstvene publikacije Unije, vključno z ažurnimi informacijami, ki izhajajo iz tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ in/ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca, napredna analiza in obdelava najboljše razpoložljive tehnike, ki bi lahko zajemale umetno inteligenco, napredno analizo in obdelavo podatkov; [Sprememba 99]

(g)	pripombe in informacije ustreznih deležnikov , med drugim tudi nacionalnih regulativnih organov in drugih ustreznih organov . [Sprememba 100]

6a. Komisija do 12. januarja 2025 določi tehnične smernice glede analitskih metod za spremljanje per- in polifluoroalkilnih snovi v okviru parametrov ‚vsota PFAS‘. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za spremembo te direktive z določitvijo standarda kakovosti za ‚vsota PFAS‘ in ustrezno spremembo Priloge I. Komisija sprejme te delegirane akte do 12. januarja 2026. [Sprememba 101]

7. ECHA vsakih šest let vsake štiri leta pripravi in javno objavi poročilo, v katerem so povzete ugotovitve pregleda iz odstavkov 2 in 3. Prvo poročilo se Komisiji predloži … [Urad za publikacije: vstavite datum = pet let tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive].“; [Sprememba 102]

(8)

vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(1) in (2) 8(2), (3) in (6a) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstavite datum = obdobje šestih let od [ datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem šestletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 103]

3. Prenos pooblastila iz člena 8(1) in (2) 8(2), (3) in (6a) lahko kadar koli prekličeta Evropski parlament in Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, navedenega v njem. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, kot je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 104]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(1) ali (2) 8(2), (3) ali (6a) , začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“; [Sprememba 106]

(9)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*20).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

(*20) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

(10)	člen 10 se črta;

(11)	Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej direktivi;

(12)	Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo IV k tej direktivi;

(13)

v Prilogi III se točka 2(c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	druge ustrezne informacije, vključno s primerjavo letnih aritmetičnih sredin koncentracije ustreznih onesnaževal na merilnem mestu s standardi kakovosti podzemne vode iz Priloge I in vrednostmi praga iz člena 3(1), točki (b) in (c).“;

(14)

v Prilogi IV, del B, točka 1, se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„izhodiščna točka za izvedbene ukrepe za obrat pomembnih in stalnih trendov naraščanja naraščanj, tudi sezonskih trendov naraščanj, ki so med drugim posledica majhnega izpusta vodnega telesa, obstaja, če koncentracija onesnaževal doseže 75 % vrednosti parametrov za standarde kakovosti podzemne vode iz Priloge I in vrednosti praga iz člena 3(1), točki (b) in (c), razen če:“. [Sprememba 107]

Člen 3

Spremembe Direktive 2008/105/ES

Direktiva 2008/105/ES se spremeni:

(1)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja površinskih voda, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta;“

(1a)	člen 1 se spremeni: „Člen 1 Področje uporabe Ta direktiva določa okoljske standarde kakovosti (OSK) za prednostne snovi in prednostne nevarne snovi s ciljem doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda ter v skladu z določbami in cilji člena 4 Direktive 2000/60/ES. “; [Sprememba 108]

(2)

člen 3 se spremeni:

(a)

v odstavku 1a, prvi pododstavek, se doda naslednja točka (iii):

„(iii)

snovi pod številkami 5, 9, 13, 15, 17, 21, 23, 24, 28, 30, 34, 37, 41 in 44 v delu A Priloge I, za katere so določeni revidirani OSK, in novo določenih snovi št. 46 do 70 v delu A Priloge I z veljavnostjo od … [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive], da bi preprečili poslabšanje kemijskega stanja površinskih vodnih teles in dosegli dobro kemijsko stanje površinskih voda v zvezi s temi snovmi.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Za snovi, za katere je OSK za organizme ali OSK za usedline določen v delu A Priloge I, države članice uporabljajo tak OSK za organizme ali OSK za usedline.

Za snovi, ki niso navedene v prvem pododstavku, države članice uporabljajo OSK za vode iz dela A Priloge I.“

;

(c)

v odstavku 6, prvi pododstavek, se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice v okviru spremljanja stanja površinskih voda, opravljenega v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES, zagotovijo dolgoročno analizo trenda koncentracij tistih prednostnih snovi, ki so v delu A Priloge I opredeljene kot snovi, ki se pogosto kopičijo v usedlinah in/ali organizmih, na podlagi spremljanja v usedlinah ali organizmih.“;

(d)	odstavek 7 se črta;

(e)	odstavek 8 se nadomesti z naslednjim: „8. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za spremembo dela B, točka 3, Priloge I, da se prilagodi znanstvenemu ali tehničnemu napredku.“ ;

(3)

člen 5 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. „ Na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 5 in 8 Direktive 2000/60/ES ter z Uredbo (EU).../... Evropskega parlamenta in Sveta1a , in drugih razpoložljivih podatkov države članice pripravijo popis, vključno s kartami, če so na voljo, emisij, izpustov in uhajanja vseh prednostnih snovi iz dela A Priloge I k tej direktivi in vseh onesnaževal iz dela A Priloge II k tej direktivi za vsako vodno območje ali njegov del znotraj njihovega ozemlja, vključno, kjer je primerno, z njihovimi koncentracijami v usedlinah in organizmih. [Sprememba 109] (*21)

(*21) UL: prosimo, da v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta COM (2022) 157.

Popisi emisij so na voljo v elektronski zbirki podatkov, ki se redno posodablja in je zlahka dostopna javnosti. [Sprememba 110]

(b)	odstavka 2 in 3 se črtata;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Države članice posodobijo svoje popise v okviru pregledov analiz, določenih v členu 5(2) Direktive 2000/60/ES, in zagotovijo, da se emisije, tudi tiste, ki so ki niso sporočene portalu industrijskih emisij, vzpostavljenemu v skladu z Uredbo (EU) …/…++, objavijo v njihovih načrtih upravljanja povodij, kot so bili posodobljeni v skladu s členom 13(7) navedene direktive. [Sprememba 112]

Referenčno obdobje za določitev vrednosti v posodobljenih popisih je leto pred letom, v katerem je treba zaključiti analize iz prvega pododstavka.

Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Uredba (ES) št. 1107/2009, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje treh let pred zaključkom analize iz prvega pododstavka. [Sprememba 113]

Za emisije točkovnih virov, ki niso sporočene v skladu z Uredbo (EU) …/...+++, ker ne spadajo v področje uporabe navedene uredbe ali ker so pod letnimi pragovi za poročanje iz navedene uredbe, se obveznost poročanja iz prvega pododstavka tega člena izpolni z elektronskim poročanjem portalu za industrijske emisije, ustanovljenemu v skladu z navedeno uredbo.

Komisija ob pomoči Evropske agencije za okolje sprejme izvedbeni akt o določitvi formata, ravni podrobnosti in pogostosti poročanja iz četrtega pododstavka. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2).“

;

(d)	odstavek 5 se črta;

(4)

v členu 7a(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Za prednostne snovi, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1907/2006, Uredbe (ES) št. 1107/2009, Uredbe (EU) št. 528/2012, Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta (*22) oziroma v področje uporabe Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*23), Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*24) ali Direktive 2010/75/EU, Komisija kot del poročila iz člena 18(1) Direktive 2000/60/ES vsake dve leti oceni, ali ukrepi, ki veljajo na ravni Unije in držav članic, zadostujejo za doseganje OSK za prednostne snovi ter cilja ukinitve ali postopne opustitve izpustov, emisij in uhajanj prednostnih nevarnih snovi v skladu s členom 4(1), točka (a), Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 114]

Hierarhija ukrepov, ki jih je treba sprejeti, daje prednost omejitvam in drugim ukrepom za nadzor pri viru. V zvezi s tem Komisija predstavi predloge za spremembo pravnih aktov Unije, da se zagotovi, da se izpusti, emisije in uhajanja prednostnih snovi zaustavijo pri viru. [Sprememba 115]

(*22) Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43)."

(*23) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67)."

(*24) Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).“;"

(4a)	v členu 7a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „ 2. Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih ocenjevanja iz odstavka 1 tega člena najpozneje šest mesecev po njegovi oceni in poročilu priloži morebitne predloge, tudi glede ukrepov za nadzor. “; [Sprememba 116]

(5)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Pregled prilog I in II

1. Komisija izvede prvi pregled seznama prednostnih snovi in ustreznih OSK za navedene snovi iz dela A Priloge I ter seznama onesnaževal iz dela A Priloge II do … [Urad za publikacije: vstavite datum = šest let štiri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa ga ponovi vsakih šest let vsake štiri leta . [Sprememba 117]

2. Komisija je, ob upoštevanju znanstvenih poročil, ki jih pripravi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) v skladu z odstavkom 6 tega člena, pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a na podlagi pregleda po potrebi pripravi zakonodajne predloge za spremembo Priloge I, da se prilagodi znanstvenemu in tehnološkemu napredku z: [Sprememba 118]

(a)	dodajanjem ali črtanjem snovi s seznama prednostnih snovi;

(b)	uvrstitvijo izbranih snovi kot prednostnih nevarnih snovi in/ali kot splošno prisotnih obstojnih, bioakumulativnih in strupenih snovi (uPBT) in/ali kot snovi, ki so nagnjene h kopičenju v usedlinah in/ali organizmih na navedeni seznam ali umik z njega;

(c)	določitvijo ustreznega OSK za površinske vode, usedline ali organizme, kot je ustrezno.

3. Komisija je, ob upoštevanju znanstvenih poročil, ki jih pripravi ECHA v skladu z odstavkom 6 tega člena, pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za spremembo Priloge II za prilagoditev znanstvenemu in tehnološkemu napredku z:

(a)	dodajanjem ali črtanjem onesnaževal s seznama kategorij onesnaževal iz dela A Priloge II;

(b)	posodobitvijo metodologije iz dela B Priloge II;

(c)

uvrstitvijo v del C Priloge II k tej direktivi tistih posebnih onesnaževal povodij, za katera je bilo ugotovljeno, da se uporabljajo OSK, določeni na ravni Unije, kadar je to ustrezno, da se zagotovi usklajeno izvajanje ciljev, ki temelji na znanosti, iz člena 4 Direktive 2000/60/ES in se navedejo ustrezni OSK za navedena onesnaževala v delu C Priloge II k tej direktivi.

4. Komisija pri določanju posebnih onesnaževal povodij, za katera bi bilo morda treba določiti OSK na ravni Unije, upošteva naslednja merila:

(a)	tveganje, ki ga predstavljajo onesnaževala, vključno z njihovo nevarnostjo, njihovimi koncentracijami v okolju in , koncentracijo, nad katero se lahko pričakujejo učinki , med drugim tudi njihovi kumulativni učinki ; [Sprememba 119]

(b)	razlike med nacionalnimi OSK, določenimi za posebna onesnaževala povodij v različnih državah članicah, in stopnjo, do katere je taka razlika upravičena;

(c)	število držav članic, ki že izvajajo OSK za zadevna posebna onesnaževala povodij.

5. Prednostne snovi, ki so bile zaradi pregleda iz odstavka 1 črtane s seznama prednostnih snovi, ker ne predstavljajo več tveganja na ravni celotne Unije, se vključijo v del C Priloge II, v katerem so navedena posebna onesnaževala povodij in povezani usklajeni OSK, ki jih je treba izvajati, kadar onesnaževala vzbujajo zaskrbljenost na nacionalni ali regionalni ravni, v skladu s členom 8d.

6. Za pomoč Komisiji pri pregledu prilog I in II ECHA pripravi znanstvena poročila. V teh znanstvenih poročilih se upošteva naslednje:

(a)	mnenja Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo agencije ECHA;

(b)	rezultate programov spremljanja, vzpostavljenih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES;

(c)	podatke o spremljanju, zbrane v skladu s členom 8b(4) te direktive;

(d)	izid pregledov prilog k Direktivi 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta (25) ter Direktivi (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta (26);

(e)	zahteve za obravnavanje onesnaževanja tal, vključno s povezanimi podatki o spremljanju;

(f)

raziskovalne programe in znanstvene publikacije Unije, vključno z informacijami, ki izhajajo iz tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ in/ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca, napredna analiza in obdelava podatkov;

(g)	pripombe in informacije ustreznih deležnikov.

6a. Komisija do 12. januarja 2025 pripravi tehnične smernice glede analitskih metod za spremljanje per- in polifluoroalkilnih snovi v okviru parametrov ‚vsota PFAS‘. Komisija do 12. januarja 2026 sprejme delegirani akt v skladu s členom 9a, s katerim spremeni to direktivo, tako da določi standard kakovosti za ‚vsoto PFAS‘ in ustrezno spremeni Prilogo I. [Sprememba 120]

6b. Komisija do... [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] določi tehnične smernice v zvezi z analitskimi metodami za spremljanje bisfenolov, vključno z vsaj bisfenolom A, bisfenolom B in bisfenolom S, v skladu s parametrom ‚vsota bisfenolov‘. Komisija do... [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] sprejme delegirani akt v skladu s členom 9a o spremembi te direktive z določitvijo OSK za ‚vsoto bisfenolov‘, pri čemer uporabi pristop relativnega faktorja moči, in z ustrezno spremembo Priloge I. [Sprememba 121]

7. ECHA vsakih šest let vsake štiri leta pripravi in javno objavi poročilo, v katerem so povzete ugotovitve znanstvenih poročil iz odstavka 6. Prvo poročilo se Komisiji predloži … ... [Urad za publikacije: vstavite datum = pet let tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive]. [Sprememba 122]

(*25) Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja podzemne vode (UL L 372, 27.12.2006, str. 19)."

(*26) Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).“;"

(6)

člen 8a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8a

Posebne določbe za določene snovi

1. Države članice lahko v načrtih za upravljanje povodij, pripravljenih v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES – brez poseganja v zahteve oddelka 1.4.3 Priloge V k navedeni direktivi glede prikaza splošnega kemijskega stanja ter v cilje in obveznosti iz člena 4(1), točka (a), navedene direktive –, predložijo dodatne karte, ki informacije o kemijskem stanju za eno ali več naslednjih snovi prikazujejo ločeno od informacij za ostale snovi, določenih v delu A Priloge I k tej direktivi:

(a)	snovi, opredeljene v delu A Priloge I kot snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne PBT;

(b)	snovi, ki so bile na novo opredeljene v zadnjem pregledu v skladu s členom 8;

(c)	snovi, za katere je bil v zadnjem pregledu v skladu s členom 8 določen strožji OSK.

Države članice lahko v načrtih upravljanja povodij, pripravljenih v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, navedejo obseg kakršnega koli odstopanja od vrednosti OSK za snovi iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c). Države članice, ki predložijo dodatne karte iz prvega pododstavka, si prizadevajo zagotoviti njihovo medsebojno primerljivost na ravni povodja in Unije ter dajo na voljo podatke v skladu z Direktivo 2003/4/ES, Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*27) ter Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (*28). [Sprememba 123]

2. Države članice lahko snovi, ki so v delu A Priloge I opredeljene kot snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne PBT ter niso več dovoljene in uporabljene v Uniji , spremljajo manj temeljito, kot je to določeno v členu 3(4) te direktive in Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES, pod pogojem, da je spremljanje reprezentativno in že obstaja statistično trdno izhodišče za prisotnost teh snovi v vodnem okolju. V skladu s členom 3(6), drugi pododstavek, te direktive bi bilo treba načeloma stanje spremljati vsaka tri leta, razen če je na podlagi tehničnega znanja in strokovne ocene upravičeno spremljanje stanja v drugačnih časovnih presledkih. [Sprememba 124]

3. Države članice od … [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] za obdobje dveh let spremljajo prisotnost estrogenih snovi v vodnih telesih z uporabo metod spremljanja, ki temeljijo na učinkih. Spremljanje izvajajo vsaj štirikrat v vsakem obdobju dveh let na mestih, kjer se v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES in Prilogo V k navedeni direktivi spremljajo trije estrogeni hormoni 7-beta estradiol (E2), estron (E1) in alfa-etinilestradiol (EE2), navedeni v delu A Priloge I k tej direktivi. Države članice lahko v skladu s točko 1.3.1 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES uporabljajo mrežo merilnih mest, ki so določena za spremljanje reprezentativnih teles površinskih voda.

3a. Komisija v 12 mesecih po dveletnem obdobju iz odstavka 3 objavi poročilo o zanesljivosti metod, ki temeljijo na učinkih, tako da rezultate, ki temeljijo na učinkih, primerja z rezultati, pridobljenimi z uporabo običajnih metod za spremljanje treh estrogenskih snovi iz odstavka 3, v pričakovanju morebitne določitve sprožitvenih vrednosti, ki temeljijo na učinkih, v prihodnosti.

Potem ko bodo metode, ki temeljijo na učinkih, pripravljene za uporabo tudi pri drugih snoveh, se bo na Komisijo preneslo pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te direktive, s tem da doda zahtevo, da države članice uporabljajo metode, ki temeljijo na učinkih, vzporedno z običajnimi metodami spremljanja, da bi izvedla spremljanje in ocenila prisotnost teh snovi v vodnih telesih. [Sprememba 125]

(*27) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1)."

(*28) Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).“;"

(7)

člen 8b se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8b

Nadzorni seznam

1. Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov, da ob upoštevanju znanstvenih poročil, ki jih pripravi ECHA, pripravi nadzorni seznam snovi, za katere je treba zbrati podatke o spremljanju iz držav članic iz celotne Unije, in določi formate, ki jih države članice uporabljajo za poročanje Komisiji o rezultatih tega spremljanja in s tem povezanih informacijah. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2).

Nadzorni seznam vsebuje največ 10 najmanj 5 snovi ali skupin snovi naenkrat in , izbranih med tistimi snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, tudi v skladu s četrtim pododstavkom, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in za katere ni dovolj podatkov o spremljanju, razen kadar je število snovi ali skupin snovi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, manjše od pet, pri čemer nadzorni seznam vsebuje vse navedene snovi.

Nadzorni seznam lahko poleg najmanjšega števila snovi ali skupine snovi vsebuje tudi kazalnike onesnaževanja.

Nadzorni seznam za vsako snov opredeljuje medije spremljanja in možne analitske metode. Ti mediji spremljanja in metode niso nesorazmerno dragi za pristojne organe. [Sprememba 126]

Takoj ko se ugotovijo Ustrezne metode spremljanja za mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene se določijo čim prej in najpozneje [prvi dan meseca, ki sledi 18 mesecem po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Takoj ko se ugotovijo te metode spremljanja/Takoj ko se te metode spremljanja ugotovijo, se mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene vključi , se navedene snovi vključijo na nadzorni seznam v skladu z odstavkom 2 . Komisija preuči tudi, ali je treba na nadzorni seznam uvrstiti sulfate, ksantate in nerelevantne metabolite pesticidov (nrM), da bi izboljšali razpoložljivost podatkov o njihovi prisotnosti glede na področje uporabe te direktive. [Sprememba 127]

ECHA pripravi znanstvena poročila za pomoč Komisiji pri izbiri snovi in kazalcev onesnaženja za nadzorni seznam, pri čemer upošteva naslednje informacije: [Sprememba 128]

(a)	rezultate zadnjega rednega pregleda Priloge I k tej direktivi;

(b)	priporočila deležnikov iz člena 8 Direktive 2008/105/ES;

(c)	opredelitev vodnih območij s strani držav članic v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES in rezultate programov spremljanja, vzpostavljenih v skladu s členom 8 navedene direktive;

(d)

informacije o obsegu proizvodnje, vzorcih uporabe, intrinzičnih lastnostih (po potrebi vključno z velikostjo delcev), koncentracijah v okolju in škodljivih učinkih snovi na zdravje ljudi in vodno okolje, vključno z informacijami, zbranimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006, Uredbo (ES) št. 1107/2009, Uredbo (EU) št. 528/2012, Uredbo (EU) 2019/6, Direktivo 2001/83/ES in Direktivo 2009/128/ES;

(e)

raziskovalne projekte in znanstvene publikacije ter dokaze , vključno z informacijami o trendih in napovedih, ki temeljijo na modeliranju ali drugih napovednih ocenah, ter podatke in pa tudi informacije tehnologij in podatke, zbrane s tehnologijami daljinskega zaznavanja, opazovanja opazovanjem Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav senzorji in napravami in situ ali znanstvene podatke, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo predstavljajo umetna inteligenca, ter napredna analiza in obdelava podatkov. ; [Sprememba 129]

ECHA vsaka tri leta pripravi poročilo, ki povzema ugotovitve znanstvenih poročil iz četrtega pododstavka, in ga objavi. Prvo poročilo ECHA bo na voljo do … [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan enaindvajsetega meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive].

2 1a . Nadzorni seznam se posodobi do X [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan triindvajsetega meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa vsaj vsakih 36 mesecev ali pogosteje , če se pojavijo novi znanstveni dokazi , zaradi katerih bi bila potrebna posodobitev seznama v obdobju med posameznimi pregledi .

Komisija pri posodabljanju nadzornega seznama odstrani vsako snov z obstoječega nadzornega seznama, za katero meni, da je mogoče oceniti njeno tveganje za vodno okolje brez dodatnih podatkov o spremljanju. Ob posodobitvi nadzornega seznama se lahko posamezna snov ali skupina snovi obdrži na nadzornem seznamu še največ tri leta, kadar so potrebni dodatni podatki o spremljanju za oceno tveganja za vodno okolje. Vsak posodobljeni nadzorni seznam vključuje tudi eno ali več novih snovi, za katere Komisija na podlagi znanstvenih poročil ECHA meni, da obstaja tveganje za vodno okolje. [Sprememba 130]

Vsaka država članica izbere vsaj eno postajo za spremljanje in še eno, če ima več kot milijon prebivalcev, poleg tega pa še toliko postaj, kolikor znaša količnik med njeno zemljepisno površino v km2 in 60 000 (zaokroženo na najbližje celo število), in še toliko postaj, kolikor znaša količnik med številom njenih prebivalcev in 5 milijoni (zaokroženo na najbližje celo število).

Države članice pri izbiri reprezentativnih postaj za spremljanje, pogostosti spremljanja in sezonskega časovnega razporeda za vsako snov ali skupino snovi upoštevajo vzorce uporabe in možen pojav snovi ali skupine snovi. Spremljanje se izvaja vsaj dvakrat na leto, razen za snovi, ki so občutljive na podnebne ali sezonske spremembe, za katere se spremljanje izvaja pogosteje . Izvajanje je pogostejše , kot je določeno v izvedbenem aktu o vzpostavitvi nadzornega seznama, sprejetem v skladu z odstavkom 1 , za snovi, ki so občutljive na podnebne spremembe, tudi deževje, in za snovi, katerih koncentracija bo verjetno dosegla vrh v kratkih obdobjih zaradi sezonskih nihanj pri uporabi teh snovi . [Sprememba 131]

Kadar lahko država članica pridobi in Komisiji predloži zadostne, primerljive, reprezentativne in nedavne podatke o spremljanju za določeno snov ali skupino snovi iz obstoječih programov ali študij spremljanja, se lahko odloči, da ne bo izvajala dodatnega spremljanja v okviru mehanizma nadzornega seznama za navedeno snov ali skupino snovi, pod pogojem, da je bila snov ali skupina snovi nadzorovana z metodologijo, ki je skladna z mediji spremljanja in analitskimi metodami iz izvedbenega akta o vzpostavitvi nadzornega seznama, ter z Direktivo 2009/90/ES (*29).

4. Države članice dajo na voljo rezultate spremljanja iz odstavka 3 tega člena v skladu s členom 8(4) Direktive 2000/60/ES in izvedbenim aktom o vzpostavitvi nadzornega seznama, sprejetim v skladu z odstavkom 1. Prav tako dajo na voljo informacije o reprezentativnosti postaj za spremljanje in o strategiji spremljanja.

(*29) Direktiva Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (UL L 201, 1.8.2009, str. 36).“;"

(7a)

vstavi se naslednji člen 8ba:

„Člen 8ba

Komisija najpozneje... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] predloži oceno učinka, v kateri preuči vključitev mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca v to direktivo, kar zagotovi, da proizvajalci, ki dajejo na trg proizvode, ki vsebujejo katero koli od snovi ali spojin iz Priloge I, ter snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in so vključene na nadzorni seznam v skladu s to direktivo, prispevajo k stroškom programov spremljanja, oblikovanih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES. Tej oceni učinka se po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo te direktive. “; [Sprememba 132]

(7b)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 8bb

Evropski instrument za spremljanje

Komisija do... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] vzpostavi skupni instrument za spremljanje, namenjen upravljanju zahtev za spremljanje, kadar to zahtevajo države članice.

Komisija opredeli njegovo delovanje, ki med drugim zajema naslednje:

(a)	prostovoljno naravo uporabe instrumenta, ki ne posega v že vzpostavljene ureditve držav članic;

(b)

(c)	vire financiranja, ki lahko vključujejo ustrezne strukturne sklade in programe Unije, ter prispevke zasebnega sektorja, tudi v okviru mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca, ko bo vzpostavljen v skladu s členom 8ba. “; [Sprememba 133]

(8)

vstavi se naslednji člen 8d:

„Člen 8d

Posebna onesnaževala povodij

1. Države članice določijo in uporabljajo OSK za posebna onesnaževala povodij, zajeta v kategorijah iz dela A Priloge II k tej direktivi, kadar ta onesnaževala na podlagi analiz in pregledov iz člena 5 Direktive 2000/60/EU v skladu s postopkom iz dela B Priloge II k tej direktivi predstavljajo tveganje za vodna telesa na enem ali več njihovih vodnih območjih.

Države članice do [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] obvestijo ECHA o OSK iz prvega pododstavka. ECHA zagotovi, da so navedene informacije javno dostopne.

2. Kadar so OSK za posebna onesnaževala povodij določeni na ravni Unije in navedeni v delu C Priloge II v skladu s členom 8, imajo navedeni OSK prednost pred OSK za posebna onesnaževala povodij, določenimi na nacionalni ravni v skladu z odstavkom 1. Navedene OSK, določene na ravni Unije, države članice uporabljajo tudi za ugotavljanje, ali posebna onesnaževala povodij, navedena v delu C Priloge II, predstavljajo tveganje.

3. V skladu z opredelitvijo iz člena 2(24) Direktive 2000/60/ES se za dobro kemijsko stanje vodnega telesa zahteva skladnost z veljavnimi nacionalnimi OSK ali OSK, določenimi na ravni Unije, kakor je ustrezno.

3a. Države članice lahko pri določanju in uporabi OSK za onesnaževala, značilna za povodje, upoštevajo biološko dostopnost kovin. “; [Sprememba 134]

(8a)

v členu 9a se odstavek 2 spremeni:

„ 2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(8) ter člena 8(3), (6a), (6b) in člena 8a(3a) se prenese na Komisijo za 6 let od... [Urad za publikacije: vstavite datum = datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje 9 mesecev pred koncem šestletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. “; [Sprememba 135]

(8b)

v členu 9a se odstavek 3 spremeni:

„ 3. Prenos pooblastila iz člena 3(8) ter člena 8(3), (6a), (6b) in člena 8a(3a) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, navedenega v njem. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, kot je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. “; [Sprememba 136]

(8c)	v členu 31 se vstavi naslednji odstavek 3a: „ 3a. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.“; [Sprememba 137]

(8d)

v členu 9a se odstavek 5 spremeni:

„ 5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(8)ter člena 8(3), 6(a), (6b) ali člena 8a(3a), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“; [Sprememba 138]

(9)	člen 10 se črta;

(10)	Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo V k tej direktivi;

(11)	Priloga II se doda, kot je določeno v Prilogi VI k tej direktivi.

Člen 4

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan meseca, ki sledi 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].

2. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …,

Za Evropski parlament

predsednica

Za Svet

predsednik/predsednica

(1) UL C,, str..

(2) UL C,, str..

(3) Sklep (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030.

(4) Drivers of and pressures arising from selected key water management challenges: A European overview (Gonilni dejavniki in pritiski, povezani z izbranimi ključnimi izzivi upravljanja voda: evropski pregled), poročilo št. 9/2021, Evropska agencija za okolje.

(5) https://www.oecd.org/agriculture/topics/water-and-agriculture/

(6) https://www.eea.europa.eu/publications/state-of-water

(7) https://food.ec.europa.eu/plants/pesticides/sustainable-use-pesticides/farm-fork-targets-progress/eu-trends_sl

(8) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (COM(2019) 640 final).

(9) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti“ (COM(2020) 667 final).

(10) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“ (COM(2021) 400 final).

(11) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“ (COM(2018) 28 final).

(12) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska strategija za zdravila“ (COM(2020) 761 final).

(13) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja“ (COM(2020) 380 final).

(14) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija ‚od vil do vilic‘ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ (COM(2020) 381 final).

(15) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija EU za tla do leta 2030 – Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje“ (COM(2021) 699 final).

(16) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“ (COM(2020) 67 final).

(17) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska strategija za podatke“ (COM(2020) 66 final).

(18) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(19) Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).

(20) Odločba št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

(21) Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19).

(22) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18 decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(23) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(24) Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

(25) Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43).

(26) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

(27) Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

(28) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(29) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

(30) Transcriptomic signalling in zebrafish embryos exposed to environmental concentrations of glyphosate (Transkriptomska signalizacija pri zarodkih cebric, izpostavljenih okoljskim koncentracijam glifosata), 2022. Effects of low-concentration glyphosate and aminomethyl phosphonic acid on zebrafish embryo development (Učinki nizkih koncentracij glifosata in amino-metil fosfonske kisline na razvoj zarodkov cebric), 2021. Global transcriptomic profiling demonstrates induction of oxidative stress and compensatory cellular stress responses in brown trout exposed to glyphosate and Roundup (Globalno transkriptomsko profiliranje kaže na sprožitev oksidativnega stresa in kompenzacijskih celičnih odzivov na stres pri potočni postrvi, izpostavljeni glifosatu in pripravku Roundup), 2018.

(31) Odločba Komisije 2004/248/ES z dne 10. marca 2004 o nevključitvi atrazina v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o odvzemu dovoljenj za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov (UL L 78, 16.3.2004, str. 53).

(32) Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).

(33) Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja. Prispevek k posvetovanju GD za okolje: Komentar o predlogu Komisije za spremembo okvirne direktive o vodah/direktive o podzemni vodi/direktive o okoljskih standardih kakovosti, marec 2023. Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja. Groundwater quality standards for proposed additional pollutants in the annexes to the Groundwater Directive (Standardi kakovosti podzemne vode za predlagana dodatna onesnaževala v prilogah k direktivi o podzemni vodi) (2006/118/ES), julij 2022.

(34) Evropska agencija za zdravila: Assessing the toxicological risk to human health and groundwater communities from veterinary pharmaceuticals in groundwater (Ocenjevanje toksikološkega tveganja za zdravje ljudi in skupnosti pri uporabi podzemne vode zaradi veterinarskih farmacevtskih izdelkov v podzemni vodi), znanstvene smernice, april 2018.

(35) Evropski memorandum o podzemni vodi: To secure the quality and quantity of drinking water for future generations (Evropski memorandum o podzemni vodi: Zagotoviti kakovost in količino pitne vode za prihodnje generacije), marec 2022.

(36) Evropska agencije za zdravila. Assessing the toxicological risk to human health and groundwater communities from veterinary pharmaceuticals in groundwater (Ocenjevanje toksikološkega tveganja za zdravje ljudi in skupnosti pri uporabi podzemne vode zaradi veterinarskih farmacevtskih izdelkov v podzemni vodi), znanstvene smernice, april 2018.

(37) Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).

(38) „Global burden of bacterial antimicrobial resistance in 2019: a systematic analysis“ (Globalno breme antimikrobične odpornosti bakterij v letu 2019: sistematična analiza), Lancet, 19. januar 2022 https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0140673621027240?via%3Dihub

(39) https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2352186422000724

(40) Commission Staff Working Document – Fitness Check of the Water Framework Directive, Groundwater Directive, Environmental Quality Standards Directive and Floods Directive (SWD(2019) 439 final) (Delovni dokument služb Komisije – Preverjanje primernosti okvirne direktive o vodah, direktive o podzemni vodi, direktive o okoljskih standardih kakovosti in direktive o poplavah (SWD(2019) 439 final)).

(41) https://www.igb-berlin.de/sites/default/files/media-files/download-files/IGB_Policy_Brief_WFD_2019.pdf

(42) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(43) Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(44) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(45) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(46) +Urad za publikacije: v besedilo vstaviti številko Uredbe iz dokumenta COM(2022) 157, v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene direktive.

(47) Zadeva C-535/18, sodba Sodišča (prvi senat) z dne 28. maja 2020; IL in drugi proti Land Nordrhein-Westfalen. Zadeva C-664/15, sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. decembra 2017; Protect Natur-, Arten- und Landschaftsschutz Umweltorganisation proti Bezirkshauptmannschaft Gmünd.

(48) Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

(49) OECD, 6. okrogla miza o financiranju vode. Na voljo na: https://www.oecd.org/water/6th-Roundtable-on-Financing-Water-in-Europe-Summary-and-Highlights.pdf

Priloga V

Priloga I k Direktivi 2008/105/ES se spremeni:

(1)	naslov se nadomesti z naslednjim: „OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI (OSK) ZA PREDNOSTNE SNOVI V POVRŠINSKIH VODAH;“

(2)

del A se nadomesti z naslednjim:

„DEL A: OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI

Opomba 1:

Kadar je OSK naveden med [], je treba to vrednost potrditi glede na mnenje, ki ga je zahteval Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja.

(1)	(2)	(3)	(4)	(5)	(6)	(7)	(8)	(9)	(10)	(11)	(12)	(13)
[Vnos] št.	Ime snovi	Kategorija snovi	Številka CAS (1)	Številka EU (2)	LP – OSK (3) Celinske površinske vode (4) [μg/l]	LP – OSK (3) Druge površinske vode [μg/l]	NDK – OSK (5) Celinske površinske vode (4) [μg/l]	NDK – OSK (5) Druge površinske vode [μg/l]	OSK Organizmi (6) [μg/kg mokre teže] ali usedline OSK [μg/kg suhe teže], kjer je tako navedeno	Opredeljena kot prednostna nevarna snov	Opredeljena kot splošno prisotna, obstojna, bioakumulativna in strupena snov (uPBT)	Opredeljena kot snov, ki se nagiba h kopičenju v usedlinah in/ali organizmih
(1)	Snov alaklor je bila prenesena v del C Priloge II.
(2)	Antracen	Industrijske snovi	120-12-7	204-371-1	0,1	0,1	0,1	0,1		X		X
(3) [Sprememba 150]	Atrazin	Herbicidi	1912-24-9	217-617-8	0,6 0,1	0,6 0,01	2,0	2,0
(4)	Benzen	Industrijske snovi	71-43-2	200-753-7	10	8	50	50
(5)	Bromirani difeniletri	Industrijske snovi	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.			0,14 (7)	0,014 (7)	[0,00028 ] (7)	X (8)	X	X
(6)	Kadmij in njegove spojine (glede na razrede trdote vode) (9)	Kovine	7440-43-9	231-152-8	≤ 0,08 (razred 1 ) 0,08 (razred 2 ) 0,09 (razred 3 ) 0,15 (razred 4 ) 0,25 (razred 5 )	0,2	≤ 0,45 (razred 1 ) 0,45 (razred 2 ) 0,6 (razred 3 ) 0,9 (razred 4 ) 1,5 (razred 5 )	≤ 0,45 (razred 1 ) 0,45 (razred 2 ) 0,6 (razred 3 ) 0,9 (razred 4 ) 1,5 (razred 5 )		X		X
(6a)	Snov ogljikov tetraklorid je bila prenesena v del C Priloge II.
(7)	C10-13 kloroalkani (10)	Industrijske snovi	85535-84-8	287-476-5	0,4	0,4	1,4	1,4		X		X
(8)	Snov klorofenvinfos je bila prenesena v del C Priloge II.
(9)	Klorpirifos (klorpirifos-etil)	Organofosfatni pesticidi	2921-88-2	220-864-4	4,6 × 10 –4	4,6 × 10 –5	0,0026	5,2 × 10 –4		X	X	X
(9a)	Ciklodienski pesticidi: aldrin dieldrin endrin izodrin	Organoklorni pesticidi	309-00-2 60-57-1 72-20-8 465-73-6	206-215-8 200-484-5 200-775-7 207-366-2	Σ = 0,01	Σ = 0,005	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.		X
(9b)	DDT vsota (11)	Organoklorni pesticidi	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.	0,025	0,025	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.		X
	Para-para-DDT		50-29-3	200-024-3	0,01	0,01	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.		X
(10)	1,2-dikloroetan	Industrijske snovi	107-06-2	203-458-1	10	10	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.		X
(11)	Diklorometan	Industrijske snovi	75-09-2	200-838-9	20	20	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.
(12)	Di(2-etilheksil)ftalat (DEHP)	Industrijske snovi	117-81-7	204-211-0	1,3	1,3	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.		X		X
(13)	Diuron	Herbicidi	330-54-1	206-354-4	0,049	0,0049	0,27	0,054
(14)	Endosulfan	Organoklorni pesticidi	115-29-7	204-079-4	0,005	0,0005	0,01	0,004		X
(15)	Fluoranten	Industrijske snovi	206-44-0	205-912-4	7,62 × 10 –4	7,62 × 10 –4	0,12	0,012	6,1	X	X	X
(16)	Heksaklorobenzen	Organoklorni pesticidi	118-74-1	204-273-9			0,5	0,05	20	X		X
(17)	Heksaklorobutadien	Industrijske snovi (topila)	87-68-3	201-765-5	9 × 10 –4		0,6	0,6	21	X		X
(18)	Heksaklorocikloheksan	Insekticidi	608-73-1	210-168-9	0,02	0,002	0,04	0,02		X		X
(19)	Izoproturon	Herbicidi	34123-59-6	251-835-4	0,3	0,3	1,0	1,0
(20)	Svinec in njegove spojine	Kovine	7439-92-1	231-100-4	1,2 (12)	1,3	14	14		X		X
(21)	Živo srebro in njegove spojine	Kovine	7439-97-6	231-106-7			0,07	0,07	[10 ] (13)	X	X	X
(22)	Naftalen	Industrijske snovi	91-20-3	202-049-5	2	2	130	130
(23)	Nikelj in njegove spojine	Kovine	7440-02-0	231-111-4	2 (12)	3,1	8,2	8,2
(24)	Nonilfenoli (14) (4-nonilfenol)	Industrijske snovi	84852-15-3	284-325-5	0,037	0,0018	2,1	0,17		X
(25)	Oktilfenoli (15)(4-(1,1',3,3'-tetrametilbutil)-fenol)	Industrijske snovi	140-66-9	205-426-2	0,1	0,01	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.		X
(26)	Pentaklorobenzen	Industrijske snovi	608-93-5	210-172-0	0,007	0,0007	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.		X		X
(27)	Pentaklorofenol	Organoklorni pesticidi	87-86-5	201-778-6	0,4	0,4	1	1		X
(28)	Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO) (16)	Produkti zgorevanja	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.	Vsota ekvivalentov benzo(a)pirena [0,6 ] (17)	X	X	X
	Benzo(a)piren		50-32-8	200-028-5			0,27	0,027	[0,6 ]
	Benzo(b)fluoranten		205-99-2	205-911-9			0,017	0,017	Glej opombo 17 .
	Benzo(k)fluoranten		207-08-9	205-916-6			0,017	0,017	Glej opombo 17 .
	Benzo(g,h,i)perilen		191-24-2	205-883-8			8,2 × 10 –3	8,2 × 10 –4	Glej opombo 17 .
	Indeno(1,2,3-cd)piren		193-39-5	205-893-2			Se ne uporablja.	Se ne uporablja.	Glej opombo 17 .
	Krizen		218-01-9	205-923-4			0,07	0,007	Glej opombo 17 .
	Benzo(a)antracen		56-55-3	200-280-6			0,1	0,01	Glej opombo 17 .
	Dibenz(a,h)antracen		53-70-3	200-181-8			0,014	0,0014	Glej opombo 17 .
(29)	Snov simazin je bila prenesena v del C Priloge II.
(29a)	Tetrakloroetilen	Industrijske snovi	127-18-4	204-825-9	10	10	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.
(29b)	Trikloroetilen	Industrijske snovi	79-01-6	201-167-4	10	10	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.		X
(30)	Tributilkositrove spojine (18) (tributilkositrov kation)	Biocidi	36643-28-4	Se ne uporablja.	0,0002	0,0002	0,0015	0,0015	[1,3 ] (19)	X	X	X
(31)	Triklorobenzeni	Industrijske snovi (topila)	12002-48-1	234-413-4	0,4	0,4	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.
(32)	Triklorometan	Industrijske snovi	67-66-3	200-663-8	2,5	2,5	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.
(33)	Trifluralin	Herbicidi	1582-09-8	216-428-8	0,03	0,03	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.		X
(34)	Dikofol	Organoklorni pesticidi	115-32-2	204-082-0	[4,45 × 10 –3 ]	[0,185 × 10 –3 ]	Se ne uporablja (20).	Se ne uporablja (20).	[5,45 ]	X		X
(35)	Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS)	Industrijske snovi	1763-23-1	217-179-8	Zajeto s skupino snovi 65 (per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS) – vsota 24 ).
(36)	Kvinoksifen	Fitofarmacevtska sredstva	124495-18-7	Se ne uporablja.	0,15	0,015	2,7	0,54		X		X
(37)	Dioksini in dioksinom podobne spojine (21)	Industrijski stranski proizvodi	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.			Se ne uporablja.	Se ne uporablja.	Vsota ekvivalentov PCDD + PCDF + PCB-DL [3,5 10–5 ] (25)	X	X	X
(38)	Aklonifen	Herbicidi	74070-46-5	277-704-1	0,12	0,012	0,12	0,012
(39)	Bifenoks	Herbicidi	42576-02-3	255-894-7	0,012	0,0012	0,04	0,004
(40)	Cibutrin	Biocidi	28159-98-0	248-872-3	0,0025	0,0025	0,016	0,016
(41)	Cipermetrin (26)	Piretroidni pesticidi	52315-07-8	257-842-9	3 × 10 –5	3 × 10 –6	6 × 10 –4	6 × 10 –5				X
(42)	Diklorvos	Organofosfatni pesticidi	62-73-7	200-547-7	6 × 10 –4	6 × 10 –5	7 × 10 –4	7 × 10 –5
(43)	Heksabromociklododekan (HBCDD) (24) (27)	Industrijske snovi	Glej opombo 24.	Glej opombo 24.	[4,6 × 10 –4 ]	[2 × 10 –5 ]	0,5	0,05	[3,5 ]	X	X	X
(44)	Heptaklor in heptaklor epoksid	Organoklorni pesticidi	76-44-8/1024-57-3	200-962-3/213-831-0	[1,7 × 10 –7 ]	[1,7 × 10 –7 ]	3 × 10 –4	3 × 10 –5	[0,013 ]	X	X	X
(45)	Terbutrin	Herbicidi	886-50-0	212-950-5	0,065	0,0065	0,34	0,034
(46)	17 alfa-etinilestradiol (EE2)	Farmacevtski izdelki (hormoni estrogena)	57-63-6	200-342-2	1,7 × 10 –5	1,6 × 10 –6	Se ne pridobiva.	Se ne pridobiva.
(47)	17 beta-estradiol (E2)	Farmacevtski izdelki (hormoni estrogena)	50-28-2	200-023-8	0,00018	9 × 10 –6	Se ne pridobiva.	Se ne pridobiva.
(48)	Acetamiprid	Neonikotinoidni pesticidi	135410-20-7/160430-64-8	603-921-1	0,037	0,0037	0,16	0,016
(49)	Azitromicin	Farmacevtski izdelki (makrolidni antibiotiki)	83905-01-5	617-500-5	0,019	0,0019	0,18	0,018				X
(50)	Bifentrin	Piretroidni pesticidi	82657-04-3	617-373-6	9,5 × 10 –5	9,5 × 10 –6	0,011	0,001				X
(51)	Bisfenol A (BPA)	Industrijske snovi	80-05-7	201-245-8	3,4 × 10 –5	3,4 × 10 –5	130	51	0,005	X
(52)	Karbamazepin	Farmacevtski izdelki	298-46-4	206-062-7	2,5	0,25	1,6 × 10 3	160
(53)	Klaritromicin	Farmacevtski izdelki (makrolidni antibiotiki)	81103-11-9	658-034-2	0,13	0,013	0,13	0,013				X
(54)	Klotianidin	Neonikotinoidni pesticidi	210880-92-5	433-460-1	0,01	0,001	0,34	0,034
(55)	Deltametrin	Piretroidni pesticidi	52918-63-5	258-256-6	1,7 × 10 –6	1,7 × 10 –7	1,7 × 10 –5	3,4 × 10 –6				X
(56)	Diklofenak	Farmacevtski izdelki	15307-86-5/15307-79-6	239-348-5/239-346-4	0,04	0,004	250	25				X
(57)	Eritromicin	Farmacevtski izdelki (makrolidni antibiotiki)	114-07-8	204-040-1	0,5	0,05	1	0,1				X
(58)	Esfenvalerat	Piretroidni pesticidi	66230-04-4	613-911-9	1,7 × 10 –5	1,7 × 10 –6	0,0085	0,00085				X
(59)	Estron (E1)	Farmacevtski izdelki (hormoni estrogena)	53-16-7	200-164-5	3,6 × 10 –4	1,8 × 10 –5	Se ne pridobiva.	Se ne pridobiva.
(60) [Sprememba 151]	Glifosat	Herbicidi	1071-83-6	213-997-4	0,1 (28) 86,7 (29)	8,67 0,01	398,6	39,86
(61)	Ibuprofen	Farmacevtski izdelki	15687-27-1	239-784-6	0,22	0,022						X
(62)	Imidakloprid	Neonikotinoidni pesticidi	138261-41-3/105827-78-9	428-040-8	0,0068	6,8 × 10 –4	0,057	0,0057
(63)	Nikosulfuron	Herbicidi	111991-09-4	601-148-4	0,0087	8,7 × 10 –4	0,23	0,023
(64)	Permetrin	Piretroidni pesticidi	52645-53-1	258-067-9	2,7 × 10 –4	2,7 × 10 –5	0,0025	2,5 × 10 –4				X
(65)	Per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS) – vsota 24 (30)	Industrijske snovi	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.	Vsota ekvivalentov PFOA 0,0044 (31)	Vsota ekvivalentov PFOA 0,0044 (31)	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.	Vsota ekvivalentov PFOA 0,077 (31)	X	X	X
(66)	Srebro	Kovine	7440-22-4	231-131-3	0,01	0,006 (10 % slanost) 0,17 (30  % slanost)	0,022	Se ne pridobiva.
(67)	Tiakloprid	Neonikotinoidni pesticidi	111988-49-9	601-147-9	0,01	0,001	0,05	0,005
(68)	Tiametoksam	Neonikotinoidni pesticidi	153719-23-4	428-650-4	0,04	0,004	0,77	0,077
(69)	Triklozan	Biocidi	3380-34-5	222-182-2	0,02	0,002	0,02	0,002
(70)	Vse aktivne snovi v pesticidih, vključno z relevantnimi metaboliti, razgradnimi in reakcijskimi produkti (32)	Fitofarmacevtska sredstva in biocidi			0,5 (33)	0,5 (33)
(70a) [Sprememba 152]	Bisfenoli	Industrijske kemikalije	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.	(*1)	(*1)	(*1)	(*1)
(70b) [Sprememba 153]	PFAS – vsota	Industrijske kemikalije	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.	(*1)	(*1)	(*1)	(*1)
(70c) [Sprememba 154]	Farmacevtske učinkovine – vsota	Farmacevtski izdelki	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.	0,25	0,025

(3)

del B se spremeni:

(a)	v točki 1 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Uporaba LP – OSK za katero koli vodno telo površinske vode pomeni, da za vsako reprezentativno merilno mesto v vodnem telesu aritmetična sredina koncentracij, izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta, ne presega standarda.“;

(b)	v točki 2 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Uporaba NDK – OSK za katero koli vodno telo površinske vode pomeni, da koncentracije, izmerjene na katerem koli reprezentativnem merilnem mestu v vodnem telesu, ne presegajo standarda.“

(*1) * Standarde kakovosti določi Komisija z delegiranim aktom.

(1) CAS: Služba za izvlečke o kemikalijah.

(2) Številka EU: Evropski seznam obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS) ali evropski seznam novih snovi (ELINCS).

(3) Ta vrednost je okoljski standard kakovosti, izražen kot letna povprečna vrednost (LP – OSK). Če ni drugače določeno, velja za celotno koncentracijo vseh snovi in izomerov.

(4) Celinske površinske vode zajemajo reke in jezera ter sorodna umetna ali močno preoblikovana vodna telesa.

(5) Ta vrednost je okoljski standard kakovosti, izražen kot največja dovoljena koncentracija (NDK – OSK). Kjer so NDK – OSK označene kot ‚Se ne uporablja‘, se šteje, da vrednosti LP – OSK zagotavljajo varstvo pred kratkotrajnimi konicami onesnaženja v stalnih izpustih, ker so znatno nižje od vrednosti, določenih na podlagi akutne strupenosti.

(6) Če je dan OSK za organizme, se uporablja namesto OSK za vodo, brez poseganja v določbo iz člena 3(3) te direktive, ki omogoča spremljanje nadomestnega taksona ali drugega medija, če uporabljeni OSK zagotavlja enakovredno raven varstva. OSK za organizme se nanaša na ribe, razen če ni določeno drugače. Za snovi pod številko 15 (fluoranten), 28 (PAO) in 51 (bisfenol A) se OSK za organizme nanaša na rake in mehkužce. Spremljanje fluorantina in PAO ter bisfenola A v ribah ni primerno za oceno kemijskega stanja. Za snov št. 37 (dioksini in dioksinom podobne spojine) se OSK za organizme v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1259/2011* Priloga, oddelek 5.3, nanaša na ribe, rake in mehkužce.

(7) Za skupino prednostnih snovi, ki jih zajemajo bromirani difeniletri (št. 5), se OSK nanaša na vsoto koncentracij sorodnih snovi pod številkami 28, 47, 99, 100, 153 in 154.

(8) Tetra, penta, heksa, hepta, okta in dekabromodifenileter (številke CAS 40088-47-9, 32534-81-9, 36483-60-0, 68928-80-3, 32536-52-0, 1163-19-5).

(9) Za kadmij in njegove spojine (št. 6) se vrednosti OSK razlikujejo glede na trdoto vode, kot je določena v petih razredih (razred 1: <40 mg CaCO3/l, razred 2: 40 do <50 mg CaCO3/l, razred 3: 50 do <100 mg CaCO3/l, razred 4: 100 do <200 mg CaCO3/l in razred 5: ≥200 mg CaCO3/l).

(10) Okvirni parameter za to skupino snovi ni opredeljen. Okvirni parameter oziroma parametri morajo biti opredeljeni z analitsko metodo.

(11) Celotni DDT obsega vsoto izomerov 1,1,1-trikloro 2,2 bis (p-klorofenil) etana (CAS 50-29-3, EU 200-024-3); 1,1,1-trikloro 2 (o-klorofenil) 2 (p-klorofenil) etana (CAS 789-02-6, EU 212-332-5); 1,1-dikloro 2,2 bis (p-klorofenil) etilena (CAS 72-55-9, EU 200-784-6); in 1,1-dikloro 2,2 bis (p-klorofenil) etana (CAS 72-54-8, EU 200-783-0).

(12) Ti OSK se nanašajo na biološko razpoložljive koncentracije snovi.

(13) OSK za organizme se nanaša na metilno živo srebro.

(14) Nonilfenol (CAS 25154-52-3, EU 246-672-0), vključno z izomeroma 4-nonilfenolom (CAS 104-40-5, EU 203-199-4) in 4-nonilfenolom (razvejanim) (CAS 84852-15-3, EU 284-325-5).

(15) Oktilfenol (CAS 1806-26-4, EU 217-302-5), vključno z izomerom 4-(1,1’,3,3’-tetrametilbutil)fenolom (CAS 140-66-9, EU 205-426-2).

(16) Benzo(a)piren (CAS 50-32-8) (RPF 1), benzo(b)fluoranten (CAS 205-99-2) (RPF 0,1), benzo(k)fluoranten (CAS 207-08-9) (RPF 0,1), benzo(g,h,i)perilen (CAS 191-24-2) (RPF 0), indeno(1,2,3-cd)piren (CAS 193-39-5) (RPF 0,1), krizen (CAS 218-01-9) (RPF 0,01), benzo(a)antracen (CAS 56-55-3) (RPF 0,1) in dibenz(a,h)antracen (CAS 53-70-3) (RPF 1). Antracen, fluoranten in naftalen PAO so navedeni ločeno.

(17) Za skupino policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO) (št. 28) se OSK za organizme nanaša na vsoto koncentracij sedmih od osmih PAO, navedenih v opombi 17, izraženo kot ekvivalenti benzo(a)pirena, ki temeljijo na rakotvornih potentnostih snovi v primerjavi z benzo(a)pirenom, tj. faktorji relativne potentnosti v opombi 16. Benzo(g,h,i)perilena ni treba meriti v organizmih, da se ugotovi skladnost s celotnim OSK za organizme.

(18) Tributilkositrove spojine, vključno s tributilkositrovim kationom (CAS 36643-28-4).

(19) OSK za usedline.

(20) Za določitev NDK – OSK za te snovi ni na voljo zadostnih informacij.

(21) To se nanaša na naslednje spojine:

(22) 7 polikloriranih dibenzo-p-dioksinov (PCDD): 2,3,7,8-T4CDD (CAS 1746-01-6, EU 217-122-7), 1,2,3,7,8-P5CDD (CAS 40321-76-4), 1,2,3,4,7,8-H6CDD (CAS 39227-28-6), 1,2,3,6,7,8-H6CDD (CAS 57653-85-7), 1,2,3,7,8,9-H6CDD (CAS 19408-74-3), 1,2,3,4,6,7,8-H7CDD (CAS 35822-46-9), 1,2,3,4,6,7,8,9-O8CDD (CAS 3268-87-9);

(23) 10 polikloriranih dibenzofuranov (PCDF): 2,3,7,8-T4CDF (CAS 51207-31-9), 1,2,3,7,8-P5CDF (CAS 57117-41-6), 2,3,4,7,8-P5CDF (CAS 57117-31-4), 1,2,3,4,7,8-H6CDF (CAS 70648-26-9), 1,2,3,6,7,8-H6CDF (CAS 57117-44-9), 1,2,3,7,8,9-H6CDF (CAS 72918-21-9), 2,3,4,6,7,8-H6CDF (CAS 60851-34-5), 1,2,3,4,6,7,8-H7CDF (CAS 67562-39-4), 1,2,3,4,7,8,9-H7CDF (CAS 55673-89-7), 1,2,3,4,6,7,8,9-O8CDF (CAS 39001-02-0);

(24) 12 dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB-DL): 3,3’,4,4’-T4CB (PCB 77, CAS 32598-13-3), 3,3’,4’,5-T4CB (PCB 81, CAS 70362-50-4), 2,3,3',4,4'-P5CB (PCB 105, CAS 32598-14-4), 2,3,4,4',5-P5CB (PCB 114, CAS 74472-37-0), 2,3',4,4',5-P5CB (PCB 118, CAS 31508-00-6), 2,3',4,4',5'-P5CB (PCB 123, CAS 65510-44-3), 3,3’,4,4’,5-P5CB (PCB 126, CAS 57465-28-8), 2,3,3',4,4',5-H6CB (PCB 156, CAS 38380-08-4), 2,3,3',4,4',5'-H6CB (PCB 157, CAS 69782-90-7), 2,3',4,4',5,5'-H6CB (PCB 167, CAS 52663-72-6), 3,3’,4,4’,5,5’-H6CB (PCB 169, CAS 32774-16-6), 2,3,3',4,4',5,5'-H7CB (PCB 189, CAS 39635-31-9).

(25) Za skupino dioksinov in dioksinom podobnih spojin (št. 37) se OSK za organizme nanaša na vsoto koncentracij snovi, navedenih v opombi 20, izraženo kot ekvivalenti strupov, ki temeljijo na faktorjih toksične ekvivalentnosti Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2005.

(26) CAS 52315-07-8 se nanaša na zmes izomerov cipermetrina, alfa-cipermetrina (CAS 67375-30-8, EU 257-842-9), beta-cipermetrina (CAS 65731-84-2, EU 265-898-0), theta-cipermetrina (CAS 71691-59-1) in zeta-cipermetrina (CAS 52315-07-8, EU 257-842-9).

(27) To se nanaša na 1,3,5,7,9,11-heksabromociklododekan (CAS 25637-99-4, EU 247-148-4), 1,2,5,6,9,10-heksabromociklododekan (CAS 3194-55-6, EU 221-695-9), α-heksabromociklododekan (CAS 134237-50-6), β-heksabromociklododekan (CAS 134237-51-7) in γ-heksabromociklododekan (CAS 134237-52-8).

(28) Za sladko vodo, ki se uporablja za odvzem in pripravo pitne vode.

(29) Za sladko vodo, ki se ne uporablja za odvzem in pripravo pitne vode.

(30) To se nanaša na naslednje spojine, navedene s številko CAS, številko EU in faktorjem relativne moči:

perfluorooktanojska kislina (PFOA) (CAS 335-67-1, EU 206-397-9) (RPF 1), perfluorooktan sulfonska kislina (PFOS) (CAS 1763-23-1, EU 217-179-8) (RPF 2), perfluoroheksan sulfonska kislina (PFHxS) (CAS 355-46-4, EU 206-587-1) (RPF 0,6), perfluorononanojska kislina (PFNA) (CAS 375-95-1, EU 206-801-3) (RPF 10), perfluorobutan sulfonska kislina (PFBS) (CAS 375-73-5, EU 206-793-1) (RPF 0,001), perfluoroheksanojska kislina (PFHxA) (CAS 307-24-4, EU 206-196-6) (RPF 0,01), perfluorobutanojska kislina (PFBA) (CAS 375-22-4, EU 206-786-3) (RPF 0,05), perfluoropentanojska kislina (PFPeA) (CAS 2706-90-3, EU 220-300-7) (RPF 0,03), perfluopentan sulfonska kislina (PFPeS) (CAS 2706-91-4, EU 220-301-2) (RPF 0,3005), perfluorodekanojska kislina (PFDA) (CAS 335-76-2, EU 206-400-3) (RPF 7), perfluorododekanojska kislina (PFDoDA ali PFDoA) (CAS 307-55-1, EU 206-203-2) (RPF 3), perfluoroundekanojska kislina (PFUnDA ali PFUnA) (CAS 2058-94-8, EU 218-165-4) (RPF 4), perfluoroheptanojska kislina (PFHpA) (CAS 375-85-9, EU 206-798-9) (RPF 0,505), perfluorotridekanojska kislina (PFTrDA) (CAS 72629-94-8, EU 276-745-2) (RPF 1,65), perfluoroheptan sulfonska kislina (PFHpS) (CAS 375-92-8, EU 206-800-8) (RPF 1,3), perfluorodekan sulfonska kislina (PFDS) (CAS 335-77-3, EU 206-401-9) (RPF 2), perfluorotetradekanojska kislina (PFTeDA) (CAS 376-06-7, EU 206-803-4) (RPF 0,3), perfluoroheksadekanojska kislina (PFHxDA) (CAS 67905-19-5, EU 267-638-1) (RPF 0,02), perfluorooktadekanojska kislina (PFODA) (CAS 16517-11-6, EU 240-582-5) (RPF 0,02) in amonijev perfluoro (2-metil-3-oksaheksanoate) (HFPO-DA ali Gen X) (CAS 62037-80-3) (RPF 0,06), propanojska kislina/amonijev 2,2,3-trifluoro-3-(1,1,2,2,3,3-heksafluoro-3-(trifluorometoksi)propoksi)propanoat (ADONA) (CAS 958445-44-8) (RPF 0,03), 2-(perfluoroheksil)etilni alkohol (6:2 FTOH) (CAS 647-42-7, EU 211-477-1) (RPF 0,02), 2-(perfluorooktoctil)etanol (8:2 FTOH) (CAS 678-39-7, EU 211-648-0) (RPF 0,04) in ocetna kislina/2,2-difluoro-2-((2,2,4,5-tetrafluoro-5-(trifluorometoksi)-1,3-dioksolan-4-il)oksi)-(C6O4) (CAS 1190931-41-9) (RPF 0,06).

(31) Za skupino PFAS (št. 65) se OSK nanaša na vsoto koncentracij 24 PFAS, navedenih v opombi 27, izraženo kot ekvivalenti PFOA, ki temeljijo na potentnosti snovi v primerjavi s PFOA, tj. faktorji relativne potentnosti v opombi 27.

(32) ‚Pesticidi‘ pomenijo fitofarmacevtska sredstva iz člena 2 Uredbe (ES) št. 1107/2009 in biocidne proizvode iz člena 3 Uredbe (EU) št. 528/2012.

(33) ‚Vsota‘ pomeni seštevek vseh posameznih pesticidov, ugotovljenih in izmerjenih v postopku spremljanja stanja, vključno z njihovimi ustreznimi metaboliti ter razgradnimi in reakcijskimi produkti.“;