Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27 (1)

(C/2025/3217)

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)

„Rueda“

PDO-ES-A0889-AM05 – 13. maj 2025

1. Ime

„Rueda“

2. Vrsta geografske označbe

☒ zaščitena označba porekla (ZOP)

☐ zaščitena geografska označba (ZGO)

☐ geografska označba (GO)

3. Sektor

☐ kmetijski proizvodi

☒ vina

☐ žgane pijače

4. Država, ki ji pripada geografsko območje

Španija

5. Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo

Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano. Generalni direktorat za prehrano. Generalni poddirektorat za nadzor kakovosti živil in agroživilske laboratorije

6. Opredelitev kot standardna sprememba

Spremembe ne spadajo v nobeno od kategorij iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta o geografskih označbah.

7. Opis odobrenih sprememb

1. SPREMEMBA ORGANOLEPTIČNEGA OPISA BELEGA VINA

Opis

Barva belega vina je bila spremenjena iz „bledo rumene do slamnato rumene“ v „bledo rumene do jantarne“. Pri belih vinih, ki vrejo ali se starajo v sodih, je bilo besedilo „Pri vonju so značilne arome, ki nastanejo zaradi hranjenja v sodu. Okus je izrazit“ nadomeščeno z besedilom „Za vonj so značilne arome, ki nastanejo zaradi hranjenja v sodu, za okus pa je značilno, da je izrazit“.

Ta sprememba se nanaša na točko 2.2 specifikacije proizvoda in točko 4 enotnega dokumenta.

Ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta o geografskih označbah.

Razlog

Ta sprememba pomeni prilagoditev vinom, ki se pridelujejo v regiji, glede na potencial in vsestranskost sorte vinske trte verdejo, pri čemer to nikakor ni posledica pomanjkljivosti vina.

2. SPREMEMBA OMEJITEV PRI PRIDELAVI BELEGA VINA

Opis

Prej je bilo treba vsaj 50 % belega grozdja, uporabljenega za pridelavo belega vina, šteti za glavne sorte vinske trte, zdaj pa mora vsaj 75 % tega grozdja biti iz glavnih sort vinske trte.

Ta sprememba se nanaša na točko 3(c) specifikacije proizvoda in točko 5 enotnega dokumenta.

To je standardna sprememba, saj so glavne značilnosti proizvoda nespremenjene in to ne vpliva na povezavo. Dejansko krepi posebne lastnosti avtohtonih sort, ki opredeljujejo profil vin z ZOP. Ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta o geografskih označbah.

Razlog

Ker je bil seznam dovoljenih sort razširjen, da se omogoči vključitev vin, ki so jih nekaj časa proizvajale vinske kleti v regiji, se šteje, da je treba povečati najmanjšo količino glavnih sort, ki je potrebna za ohranitev posebnih lastnosti vin z ZOP.

3. SPREMEMBE V SORTAH

Opis

Uvedba novih sort vinske trte. Uvedene so bile naslednje bele sorte: riesling, garnacha blanca, moscatel de grano menudo, moscatel de alejandría in gewürztraminer. Uvedeni sta bili naslednji rdeči sorti: cenicienta in bruñal.

Sorte chardonnay, viognier in cenicienta so zdaj prav tako obravnavane kot glavne sorte vinske trte.

Ta sprememba se nanaša na točko 6 specifikacije proizvoda in točko 7 enotnega dokumenta.

To je standardna sprememba, saj ne spreminja posebnih in prepoznavnih lastnosti vina z ZOP „Rueda“, opisanih v povezavi. Ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta o geografskih označbah.

Razlog

Skupina pokuševalcev vin z ZOP „Rueda“ je izvedla slepe degustacije glavnih vključenih belih sort in degustacije, v katerih so jih primerjali s sortami, proizvedenimi v drugih prvovrstnih vinorodnih regijah. Ugotovitve so bile z vidika kakovosti zelo zadovoljive. Proizvajalci so lahko zaradi kulture proizvodnje vina in usmerjenosti v bele sorte v regiji ter dejstva, da se te sorte v Ruedi gojijo že vrsto let, razvili vrhunska vin s predlaganimi sortami.

Sorta cenicienta je rdeča sorta vinske trte, ki je bila nedavno dodana na seznam dovoljenih sort vinske trte za Kastilijo in Leon (resolucija z dne 5. marca 2024 in objavljena v Uradnem listu avtonomne skupnosti Kastilje in Leona 10. maja 2024) ter je rezultat raziskovalnega projekta o avtohtonih sortah, ki ga je izvedel kmetijski tehnološki inštitut Kastilje in Leona (Instituto Tecnológico Agrario de Castilla y León – ITACyL). Izkazalo se je, da imajo poskusni proizvodi, ki jih je razvil ta organ in ki so bili predstavljeni glavnim svetovnim strokovnjakom na različnih degustacijah, edinstveno naravo in značaj vinske trte, ki je bila odkrita v regiji Rueda in izvira iz nje.

Uvedene nove stranske sorte so sorte vinske trte, ki se že več let zelo uspešno gojijo na območju, zaščitenim z označbo ZOP, in se uporabljajo v vinih, ki jih proizvajajo vinske kleti, ki niso zaščitene z označbo ZOP. Tako kot pri vinih, proizvedenih iz sort, ki so bile prej razvrščene kot stranske in za katere zdaj predlagamo, da se razvrstijo kot glavne sorte, so bila vina, proizvedena iz novih predlaganih stranskih sort, predložena v slepo degustacijo ocenjevalni komisiji za označbo porekla, pri čemer so degustacijo opravili pokuševalci, naključno izbrani iz njenih vrst. Degustacija je potekala z uporabo organoleptičnih opisnikov, določenih v veljavni specifikaciji proizvoda za ZOP „Rueda“, rezultati pa so bili zelo zadovoljivi. Zato je mogoče ugotoviti, da se te sorte lahko uporabljajo za proizvodnjo vin, ki ohranjajo značilen profil vin z ZOP „Rueda“.

4. SPREMEMBE NAJVEČJIH DONOSOV

Opis

Največji donosi grozdja in vina, pridelanega na hektar, so določeni za vsako od uvedenih novih belih sort.

Ta sprememba se nanaša na točko 5 specifikacije proizvoda in točko 5 enotnega dokumenta.

Razlog

Oddelek o donosih je treba spremeniti, da se dodajo nove vključene sorte in hkrati ohranijo najvišje mejne vrednosti, določene za sorte na območju v skladu z lokalnim potencialom za proizvodnjo vin z značilnostmi in zahtevami, določenimi v specifikaciji proizvoda za ZOP „Rueda“.

5. POSODOBITEV PRAVIL

Opis

Sklicevanje na pravila v zvezi z uredbo o ZOP „Rueda“ in njenim regulativnim svetom je bilo posodobljeno.

Ta sprememba se nanaša na točko 8(a) specifikacije proizvoda. Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

Ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta o geografskih označbah.

Razlog

Sprememba specifikacije proizvoda je priložnost za posodobitev teh informacij.

6. SPREMEMBE PRAVIL O OZNAČEVANJU

Opis

Tradicionalni izraz „vino generoso“ in izraz „gran vino de rueda“ sta bila dodana izrazom, ki se lahko uporabljajo na etiketah, skupaj z njunimi pogoji uporabe. Sklicevanje na manjše geografske enote (občine) je bilo spremenjeno iz „vino de pueblo“ v „vino de“.

Spremenjeni sta bili točka 8(b)(3) specifikacije proizvoda in točka 9 enotnega dokumenta.

Ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta o geografskih označbah.

Razlog

Čeprav je bila v specifikaciji proizvoda že dovoljena uporaba tradicionalnega izraza „vino generoso“ za likerska vina vrste „pálido“ in „dorado“, je bila odobritev nedavne spremembe tega tradicionalnega izraza (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/217 z dne 11. januarja 2024) izkoriščena kot priložnost za uvedbo sklica na ta tradicionalni izraz in njegove nove pogoje za uporabo v oddelku, ki zajema izraze, ki se lahko uporabijo na etiketi.

Označevanje vključuje novo vrsto proizvoda, in sicer „gran vino de Rueda“, ki je prilagojen tako potencialu sorte vinske trte verdejo, ki ga priznavajo vodilni svetovni proizvajalci vina in vplivneži, kot novim svetovnim gastronomskim trendom, v skladu s katerimi so vse bolj potrebni tovrstni proizvodi z večjo dodano vrednostjo.

Nazadnje je treba besedo „pueblo“ črtati iz izraza „vino de pueblo“, da se lahko navede manjša geografska enota, na katero se nanaša, ne da bi bila beseda „pueblo“ odvečna.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

„Rueda“

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

Likersko vino

Kakovostno peneče vino

3.1 Oznaka kombinirane nomenklature

—	22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4. Opis vin

1. BELO VINO

KRATEK OPIS

Videz: bledo rumene do jantarne barve z zlatimi ali zelenkastimi odtenki, bister.

Vonj: izrazit, srednje intenziven s prevladujočimi primarnimi sadnimi in/ali cvetličnimi in/ali travnatimi aromami.

Okus: odkrit, svež in srednje do zelo izrazitega telesa.

Pri belih vinih, ki vrejo ali se starajo v sodih, so organoleptične lastnosti odvisne od načina pridelave. Kar zadeva videz, so lahko barve intenzivnejše (srednje do zelo intenzivne). Za vonj so značilne arome, ki nastanejo zaradi hranjenja v sodu, okus pa je izrazit z močnimi tanini in pookusom po terciarnih aromah.

*	Pri mejnih vrednostih, ki niso določene, se upoštevajo veljavni predpisi.

*	Najvišja vsebnost hlapnih kislin: pri belih vinih, ki vrejo in/ali se starajo v sodih, vsebnost hlapnih kislih ne sme preseči 1 g/l (izraženega kot ocetna kislina).

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 11

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,7 grama na liter (izraženo kot vinska kislina)

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 10,83

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 180

2. RDEČE VINO, STARO DO ENEGA LETA

KRATEK OPIS

Videz: rubinasto rdeče do češnjevo rdeče barve z vijoličastimi odtenki, bister.

Vonj: srednje izrazit s prevladujočimi primarnimi aromami po črnem in/ali rdečem jagodičju.

Okus: odkrit in malo do zelo izrazit.

*	Pri mejnih vrednostih, ki niso določene, se upoštevajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 12

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 11,67

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 150

3. RDEČA VINA, STAREJŠA OD ENEGA LETA (STARANA V BARIKU)

KRATEK OPIS

Videz: rubinasto rdeče do češnjevo rdeče barve, bister.

Vonj: srednje do zelo intenziven. V teh vinih se lahko razvijejo primarne, sekundarne (po kvasu in/ali sveže pečenem kruhu) in terciarne arome, značilne za staranje v hrastovih sodih.

Okus: izrazit s pookusom po staranju v hrastovih sodih.

*	Najvišja vsebnost hlapnih kislin: 13,33 meq/l do 10 vol. % alkohola in se lahko dvigne za 0,06 g/l za vsak odstotek alkohola nad 10 vol. %.

*	Pri mejnih vrednostih, ki niso določene, se upoštevajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 12

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4 grami na liter (izraženo kot vinska kislina)

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 13,33

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 150

4. LIKERSKO VINO – „dorado“

KRATEK OPIS

Videz: zlato rumene do zlate barve, bister.

Vonj: precej intenziven, z obstojnimi sekundarnimi aromami (po sveže pečenem kruhu, kvasu) in terciarnimi aromami, ki jih prispeva les, kot so note po praženem in/ali prekajenem in/ali začimbne note in/ali note oreškov.

Okus: uravnotežen, oljnat (in srednje do zelo izrazit) s pookusom, v katerem se čutijo note terciarnih arom (po suhem sadju in/ali praženem in/ali začimbah).

*	Pri mejnih vrednostih, ki niso določene, se upoštevajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 15

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 150

5. LIKERSKO VINO – „pálido“

KRATEK OPIS

Videz: bledo rumene do svetlo zlate barve, bister.

Vonj: precej intenziven, z obstojnimi sekundarnimi in terciarnimi aromami, ki nastanejo v fazi biološkega staranja (po mandljih in/ali krušnem kvasu in/ali začimbah).

Okus: uravnotežen in oljnat s pookusom po značilnih aromah, nastalih pri biološkem staranju.

*	Pri mejnih vrednostih, ki niso določene, se upoštevajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 15

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 150

6. KAKOVOSTNA PENEČA VINA – belo vino in vino rosé

KRATEK OPIS

Videz: bister, z drobnimi mehurčki in srednje do dolgo obstojno peno.

Vonj: prevladujejo primarne (cvetlične in/ali sadne) in sekundarne arome (po sveže pečenem kruhu in/ali kvasu). Izrazit, srednje do zelo intenziven vonj.

Okus: uravnotežen, z dobro spojenim ogljikovim dioksidom (mehurčki) in blagimi notami sekundarnih arom (po sveže pečenem kruhu in zapečenem). Izrazit, blag do zelo intenziven okus.

*	Pri mejnih vrednostih, ki niso določene, se upoštevajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 9,5

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,7 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 0,65

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 180

5. Enološki postopki

5.1 Posebni enološki postopki

1. Najmanjša gostota zasaditve za nove nasade

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinogradov, zasajenih od leta 2019 in namenjenih pridobivanju grozdja za proizvodnjo vina z ZOP „Rueda“, je 1 100 trsov na hektar.

2. Pogoji pridelave – delež alkohola v grozdju —

Posebni enološki postopki

Najmanjši delež potencialnega alkohola v grozdju v posameznih serijah grozdja je 12 vol. % za rdeče sorte vinske trte in 10,5 vol. % za bele sorte vinske trte.

Pri grozdju, namenjenem za pridobivanje kakovostnih penečih vin, pa je dovoljen najmanjši delež potencialnega alkohola v grozdju v višini 9,5 vol. %. To grozdje se ne sme uporabljati za pridelavo drugih vrst vina.

3. Donos pri stiskanju

Posebni enološki postopki

Največji skupni donos pri stiskanju je 72 litrov na 100 kg grozdja.

4. Pogoji staranja

Posebni enološki postopki

1 –

Pri vinih z izrazom „FERMENTADO EN BARRICA“ (vrenje v bariku) se za vrenje in staranje na drožeh uporabljajo hrastovi sodi.

2 –

Postopek zorenja in oksidativnega staranja vina „dorado“ (zlato) traja najmanj štiri leta, pri čemer ga je treba v hrastovih sodih hraniti najmanj zadnji dve leti pred trženjem.

3 –

Vino „pálido“ (svetlo), ki se pridobi z biološkim staranjem, je treba v hrastovih sodih hraniti najmanj zadnja tri leta pred trženjem.

5. Pomembna omejitev pri proizvodnji vin

Belo vino je proizvedeno iz grozdja belih sort vinske trte, pri čemer se vsaj 75 % grozdja šteje za glavne sorte.

Kakovostno peneče vino, proizvedeno iz grozdja sort vinske trte, pri čemer se vsaj 75 % šteje za glavne sorte.

Vino „dorado“ je suho likersko vino, proizvedeno iz dovoljenih sort palomino fino in/ali verdejo.

Vino „pálido“ je suho likersko vino, proizvedeno iz dovoljenih sort palomino fino in/ali verdejo.

Vino rosé mora biti proizvedeno iz grozdja sort vinske trte, od katerega je vsaj 50 % dovoljenih rdečih sort.

Rdeče vino je proizvedeno izključno iz dovoljenih rdečih sort vinske trte.

5.2 Največji donosi

1.	Verdejo, sauvignon blanc, chardonnay, viognier, riesling, garnacha blanca, moscatel de grano menudo, moscatel de alejandría in gewürztraminer, v špalirju, ter viura in palomino fino v nizki rezi (kotlasta oblika) 10 000 kilogramov grozdja na hektar 72 hektolitrov na hektar

2.	Viura v špalirju 12 000 kilogramov grozdja na hektar 86,40 hektolitrov na hektar

3.	Verdejo, sauvignon blanc, chardonnay, viognier, riesling, garnacha blanca, moscatel de grano menudo, moscatel de alejandría in gewürztraminer, v nizki rezi (kotlasta oblika) 8 000 kilogramov grozdja na hektar 57,60 hektolitrov na hektar

4.	Rdeče sorte vinske trte 7 000 kilogramov grozdja na hektar 50,40 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

1. – območje proizvodnje ZOP „Rueda“ leži na jugu pokrajine Valladolid, pri čemer manjši del tega območja na zahodu sega v pokrajino Segovija, na severu pa v Ávilo. Območje proizvodnje sestavljajo naslednje občine: pokrajina Valladolid: Aguasal, Alaejos, Alcazarén, Almenara de Adaja, Ataquines, Bobadilla del Campo, Bocigas, Brahojos de Medina, Carpio del Campo, Castrejón, Castronuño, Cervillego de la Cruz, El Campillo, Fresno el Viejo, Fuente el Sol, Fuente Olmedo, Gomeznarro, Hornillos, La Seca, La Zarza, Lomoviejo, Llano de Olmedo, Matapozuelos, Medina del Campo, Mojados, Moraleja de las Panaderas, Muriel, Nava del Rey, Nueva Villa de las Torres, Olmedo, Pollos, Pozal de Gallinas, Pozaldez, Puras, Ramiro, Rodilana, Rubí de Bracamonte, Rueda, Salvador de Zapardiel, San Pablo de la Moraleja, San Vicente del Palacio, Serrada, Sieteiglesias de Trabancos, Tordesillas, Torrecilla de la Abadesa, Torrecilla de la Orden, Torrecilla del Valle, Valdestillas, Velascálvaro, Ventosa de la Cuesta, Villafranca del Duero, Villanueva del Duero in Villaverde de Medina; pokrajina Ávila: Blasconuño de Matacabras, Madrigal de las Altas Torres, Órbita (katastrski poligoni 1, 2, 4 in 5) in Palacios de Goda (katastrski poligoni 14, 17, 18, 19 in 20); pokrajina Segovija: Aldeanueva del Codonal, Aldehuela del Codonal, Bernuy de Coca, Codorniz, Coca (poligon 7, ki ustreza okrožju Villagonzalo de Coca) Donhierro, Fuentes de Santa Cruz, Juarros de Voltoya, Montejo de Arévalo, Montuenga, Moraleja de Coca, Nava de la Asunción, Nieva, Rapariegos, San Cristóbal de la Vega, Santiuste de San Juan Bautista in Tolocirio. 2. – Območje staranja vin, zaščitenih z ZOP „Rueda“, je popolnoma enako območju proizvodnje.

7. Glavne sorte vinske trte

BRUÑAL – ALBARÍN TINTO

CABERNET SAUVIGNON

CENICIENTA

CHARDONNAY

GARNACHA BLANCA

GARNACHA TINTA

GEWÜRZTRAMINER

MACABEO – VIURA

MERLOT

MOSCATEL DE ALEJANDRÍA

MOSCATEL DE GRANO MENUDO

PALOMINO FINO – LISTÁN BLANCO

RIESLING

SAUVIGNON BLANC

SYRAH

TEMPRANILLO

VERDEJO

VIOGNIER

8. Opis povezave

8.1 VINO

Celinsko sredozemsko podnebje (velike temperaturne razlike, mrzle in dolge zime, pozne zmrzali, vroča in suha poletja), tla (značilno skalnata ali kamnita tla, ki preprečujejo evapotranspiracijo in omogočajo zelo veliko osončenost) in avtohtona sorta vinske trte (verdejo) so bistveni, da ta vina pridobijo svojo značilno osebnost: sorta verdejo omogoča, da bela vina z območja proizvodnje izstopajo s svojo kislostjo, značilnim okusom in aromatičnim profilom. Rdeča vina so zaradi izjemno dobre zrelosti grozdja aromatična, uravnotežena in dobro strukturirana.

8.2 LIKERSKO VINO

Likerska vina se v regiji proizvajajo že od nekdaj: starano „vino generoso“ se proizvaja v podzemnih vinskih kleteh ter se stara v velikih sodih in posodah, da pridobi barvo in arome, značilne za oksidativno staranje. Ta vina, pridobljena z oksidativnim staranjem, so zadnja ostalina tradicionalne proizvodnje regije in jih je treba ohranjati zaradi njihove edinstvenosti in kakovosti.

8.3 KAKOVOSTNO PENEČE VINO

Vinogradniki iz te regije so zaradi edinstvenosti avtohtone sorte verdejo (izjemne kisline, aromatični profil in zelo značilen okus) začeli pridelovati peneča vina, s čimer so pridobili zelo kakovostna vina, katerih sortne lastnosti odlično dopolnjujejo lastnosti, pridobljene s tradicionalno metodo.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Zahteve glede pakiranja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Postopek pridelave vina vključuje stekleničenje in staranje v steklenicah, zato se lahko organoleptične lastnosti iz te specifikacije proizvoda zagotovijo le, če vsi postopki obdelave vina potekajo na območju proizvodnje. Da se ohrani kakovost, jamčita poreklo in nadzor nad vini, zaščitenimi z ZOP „Rueda“, ter upošteva, da je stekleničenje teh vin ena od ključnih faz za pridobitev lastnosti iz te specifikacije proizvoda, se ta postopek izvaja v polnilnicah vinskih kleti na območju proizvodnje.

Obvezne navedbe

Pravni okvir:

pravo EU

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Na etiketi je na vidnem mestu treba navesti geografsko ime „Rueda“, dopolnjeno z izrazom „zaščitena označba porekla“ in/ali njegovo kratico „ZOP“ ali tradicionalnim izrazom „denominación de origen“ (označba porekla), ki nadomešča zaščiteno označbo porekla.

Navesti je treba leto trgatve, razen pri naslednjih vrstah vina: „dorado“, „pálido“ in kakovostno peneče vino (belo vino in vino rosé).

Pri kakovostnih penečih vinih je treba obvezno navesti način pridelave.

Neobvezne navedbe

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

—	Tradicionalni izrazi „CRIANZA“, „RESERVA“ in „GRAN RESERVA“ se lahko uporabljajo pod pogoji iz ustreznih standardov in pravil ter drugih veljavnih predpisov.

—	Navedba načina pridelave: „ROBLE“ (nega v hrastovem sodu) in „FERMENTADO EN BARRICA“ (starano v bariku) se lahko uporabljata pod pogoji iz ustreznih standardov in pravil ter drugih veljavnih predpisov.

—	Tradicionalna izraza „DORADO“ (zlato) in „PÁLIDO“ (svetlo) se lahko uporabljata le za vrste vina, opredeljene kot take, pod pogoji iz ustreznih standardov in pravil ter drugih veljavnih predpisov.

—	Tradicionalni izraz „VINO GENEROSO“ v skladu s pogoji za njegovo uporabo.

—	Izraz „GRAN VINO DE RUEDA“ za vina, ki izpolnjujejo pogoje, določene za njegovo uporabo.

Neobvezne navedbe (manjše geografske enote)

Pravni okvir:

organizacija, ki ureja ZOP/ZGO, če tako določijo države članice.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime geografske enote, ki je manjša od tistih iz oddelka 4 te specifikacije proizvoda (občine), se lahko uporabi skupaj z izrazom „Vino de“ (vino iz), če 85 % grozdja, uporabljenega za proizvodnjo zaščitenega vina, izvira s parcel, ki so znotraj ustrezne občine.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.itacyl.es/documents/20143/342640/PCC+DOP+RUEDA_Rev+4.1.pdf/1f9d4b81-88a1-6edb-5a5b-ddaf6e16edb4?t=1730195765157

(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).