1.   UVOD

Evropski sektor električne energije se sooča z izjemno in hitro preobrazbo. Z uvajanjem čistih zmogljivosti, zlasti spremenljivih obnovljivih virov energije, se je preoblikovala mešanica virov električne energije v EU, da bi se zagotovila domača, varna, konkurenčna in razogljičena energija za vse odjemalce. Samo v obdobju 2022–2024 je bilo v EU nameščenih rekordnih 168 GW sončnih in 44 GW vetrnih zmogljivosti. Leta 2024 je bilo v EU 47 % električne energije proizvedene iz obnovljivih virov. Podobno se spreminja tudi odjem, in sicer zaradi novih uporab, kot so elektrifikacija, vključno z elektromobilnostjo, ogrevanje in hlajenje, proizvodnja vodika in nekateri industrijski procesi, zlasti tisti, ki delujejo pri nizkih in srednjih temperaturah. Zaradi teh novih vzorcev se bo poraba električne energije v prihodnjih letih verjetno povečala.

Omrežja električne energije so nujna povezava med proizvodnjo in odjemom. Zagotavljajo zmogljivost omrežja, ki je potrebna za priključitev gospodinjstev ter nove industrije in podjetij. Evropski elektroenergetski sistem temelji na omrežjih, ki so bila v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja na podlagi predvidevanj zgrajena za takrat tradicionalne vrste proizvodnih zmogljivosti (1). Ta omrežja je treba posodobiti in prenoviti, hkrati pa jih je treba nujno razširiti, da bi se obravnavala sedanja kompleksnost energetskega prehoda, in sicer na ravni prenosa in distribucije. Ocenjuje se, da bo do leta 2030 od 40 % do 55 % nizkonapetostnih vodov starejših od 40 let, obenem pa se je njihova skupna dolžina med letoma 2021 in 2022 povečala le za 0,8 % (2). Poleg tega preoblikovanje naših energetskih sistemov, ki se usmerjajo k čistim virom energije, in dolgi časovni okviri, ki so tradicionalno potrebni za razvoj projektov na področju omrežij, povzročajo velike zamude pri priključitvi na omrežje. Kar zadeva polja vetrnih elektrarn, je lahko za pridobitev dostopa do omrežja potrebnih tudi do devet let (3).

Odlašanje z razvojem omrežij povzroča tudi družbene stroške zaradi neenakega dostopa do notranjega trga, kar povzroča razlike v cenah energije, in zaradi zunanjih podnebnih dejavnikov. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (4) bi bile skupne emisije CO2 iz energetskega sektorja v obdobju 2023–2050 v primeru odlašanja z razvojem omrežja za 58 gigaton višje kot v scenariju, usklajenem z nacionalnimi podnebnimi cilji. To je enako skupnim svetovnim emisijam CO2 v energetskem sektorju v obdobju 2018–2022.

Iz vsega tega je razvidno, da je treba sedanje prakse razvoja omrežij spremeniti, da bi pravočasno zadovoljili sedanje in prihodnje potrebe.

Te smernice o predhodnih naložbah pomagajo državam članicam, nacionalnim regulativnim organom ter operaterjem distribucijskih in prenosnih sistemov s priporočili za ukrepanje v celotnem procesu, ki vodi do končne odločitve o naložbah, tj. pri načrtovanju omrežij, regulativnem nadzoru, priznavanju stroškov in spodbudah. Ukrepi, navedeni v teh smernicah, so namenjeni spodbujanju učinkovitih, v prihodnost usmerjenih naložb v projekte na področju omrežij, hkrati pa prispevajo k zmernim stroškom energije. Z omogočanjem stroškovno učinkovitih predhodnih naložb bi se morale znatno povečati letne ravni naložb v omrežja, s čimer bi se povečali učinkovitost in uspešnost teh naložb ter hkrati zagotovilo, da bodo zneski na računih za električno energijo ostali zmerni za gospodinjstva, industrijo in podjetja.

2.   KAJ JE PREDHODNA NALOŽBA?

2.1   Opredelitev pojma in primeri

„Predhodna naložba“ je izraz, ki se uporablja v zakonodaji EU, čeprav ni izrecno opredeljen. V uredbi o TEN-E (5) so predhodne naložbe omenjene v zvezi z regulativnimi spodbudami, s katerimi bi bilo mogoče obravnavati posamezna večja tveganja za razvoj, izgradnjo, delovanje ali vzdrževanje projekta skupnega interesa. Predhodne naložbe kot take pa niso opredeljene. Enako velja za uredbo o električni energiji (6), v kateri so v okviru reforme zasnove trga električne energije predhodne naložbe omenjene kot sredstvo za razvoj omrežja, ki bo omogočilo pospešeno uvajanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, in sicer tudi na določenih območjih za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, in povpraševanje po pametni elektrifikaciji.

Razprave z deležniki v okviru 8. foruma za energetsko infrastrukturo junija 2022 (7) so pokazale, da obstajajo različna razumevanja koncepta predhodnih naložb. Taka razhajanja v stališčih izhajajo iz pretekle prakse, saj noben nacionalni regulativni organ naložb trenutno ne opredeljuje izrecno z izrazom „predhodne“  (8). Kljub temu se ta izraz v praksi že uporablja za nekatere naložbe v omrežja in v nekaterih regulativnih sistemih. Delo, ki ga je najprej začel forum in se je nadaljevalo v okviru akcijskega načrta za omrežja, je pomagalo zožiti razumevanje pomena predhodnih naložb. Komisija je pri pripravi teh smernic zbrala prispevke na več namenskih srečanjih foruma za energetsko infrastrukturo v obdobju 2022–2024, na dveh delavnicah za deležnike 29. aprila 2024 in 11. decembra 2024 ter z dvema vprašalnikoma za nacionalne regulativne organe (9) in druge deležnike (10).

Komisija predhodne naložbe razume kot naložbe v sredstva omrežne infrastrukture, s katerimi se proaktivno obravnavajo potrebe po razvoju omrežij, ki presegajo potrebe po krepitvi, povezane s trenutno obstoječimi zahtevami projektov proizvodnje ali obratov za odjem za priključitev na omrežje. Predhodne naložbe so v prihodnost usmerjene naložbe v omrežja, ki temeljijo na ugotovljenih srednje- in dolgoročnih potrebah po omrežjih ter so utemeljene v načrtih za razvoj omrežja na podlagi scenarijev, v katerih so predvidene verjetne krivulje proizvodnih in odjemnih zmogljivosti, ki podpirajo energetsko, podnebno in industrijsko politiko, vključno z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti. Predhodne naložbe niso nov „razred“ naložb, saj zajemajo enaka omrežna sredstva kot vse druge vrste naložb v omrežja, na primer reaktivne naložbe (11).

Predhodne naložbe so do neke mere običajne na ravni prenosa, kjer operaterji prenosnih sistemov pogosto ocenjujejo svoje potrebe na podlagi scenarijev, ki vključujejo ukrepe politike ter v katerih se predvideva prihodnji razvoj porabe in oskrbe z električno energijo. Hibridni povezovalni daljnovodi na morju so na primer po svoji naravi običajno predhodni, saj so zgrajeni ob predpostavki, da se bodo bližnje proizvodne zmogljivosti v prihodnosti povečale. Predhodne naložbe so še vedno manj pogoste na ravni distribucije, kjer je večina operaterjev distribucijskih sistemov svoja omrežja tradicionalno razvijala reaktivno na podlagi veljavnega pravnega okvira, pri čemer so se krepitve omrežja izvajale šele, ko so bile vložene zahteve za priključitev na omrežja ali če je bila potrebna obnova. Glavni razlog za reaktiven razvoj omrežja je zaznano tveganje, povezano s predhodnimi naložbami, zlasti v zvezi z morebitno premajhno izkoriščenostjo sredstev, kar vodi do višjih cen za odjemalce brez zaznanih koristi. Okviri za zmanjševanje tveganja še niso vzpostavljeni v vseh državah članicah. Več podrobnosti o tem je na voljo v poglavju o strategijah za zmanjševanje tveganja. Primeri predhodnih naložb, vključno z naložbami, ki omogočajo lažji razvoj omrežij v prihodnosti, vključujejo:

—

krepitve kopenskega omrežja, kot so nove razdelilne transformatorske postaje, da se omogoči prilagajanje predvidljivim spremembam ponudbe in povpraševanja – na primer s predimenzioniranjem zmogljivosti razdelilne transformatorske postaje, transformatorske postaje ali samih daljnovodov. To bi lahko bilo na primer povezano z območji za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije;

—

načrtovanje projektov na morju tako, da bodo primerni tudi v prihodnosti, kot je na primer dodelitev prostora za razdelilno transformatorsko postajo na morju, ki je načrtovana tako, da omogoča prihodnje širitve, ali načrtovanje celotne razdelilne transformatorske postaje z večjo zmogljivostjo. Namen tega bi lahko bil na primer omogočiti priključitev povezovalnih daljnovodov, o katerih se razmišlja, ali priključitev novih bližnjih vetrnih elektrarn, ki bodo predvidoma prodane na dražbi. S takim predvidevanjem se lahko prihranijo znatni stroški v primerjavi z gradnjo dodatnih razdelilnih transformatorskih postaj na morju,

—

polaganje rezervnih kabelskih cevi v jarke, da bi bili pripravljeni na prihodnje povečanje zmogljivosti, saj bi lahko bila druga faza gradbenih del povezana s precejšnjimi stroški, za pridobitev novih dovoljenj pa bi bilo potrebnega veliko časa. Podobno so lahko omrežna sredstva zasnovana tako, da se po potrebi opremijo z dodatnimi tokokrogi, daljnovodi pa so lahko zgrajeni s cevmi za dvosistemske vode, medtem ko so sprva opremljeni le z enosistemskimi vodi;

—	razvoj za povečanje dolgoročne odpornosti sistema. To lahko na primer vključuje razvoj omrežja za povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam (zagotavljanje pripravljenosti na neugodnejša podnebna leta, na primer s strukturno okrepitvijo vodov).

2.2   Zakaj so potrebne predhodne naložbe?

Do leta 2040 so potrebne naložbe v višini 730 milijard EUR za razvoj distribucijskega omrežja in 472 milijard EUR za razvoj prenosnega omrežja  (12), da se pospeši notranji trg z energijo in poveča zmogljivost omrežij, kar bo omogočilo priključitev novih, čistih projektov proizvodnje z nizkimi mejnimi stroški, ki znižujejo povprečne veleprodajne cene električne energije. Večje naložbe v omrežja omogočajo srednjeročno znižanje računov odjemalcev z zagotavljanjem zmogljivosti, potrebnih za vključitev nove nizkocenovne proizvodnje, in s splošnim znižanjem sistemskih stroškov (13). Dostop do omrežja in cenovno dostopna oskrba z energijo sta tudi eden od nujnih pogojev za konkurenčnost evropske industrije. Obstajajo trije glavni razlogi, zaradi katerih si je treba prizadevati za take predhodne naložbe:

1.

Pri nezadostno dimenzioniranih omrežjih je pripravljalno obdobje za priključitev na omrežje daljše, s tem pa se odložita elektrifikacija in uvajanje čistih virov energije. Razvoj omrežij namreč traja dlje kot razvoj proizvodnih sredstev in sredstev odjema. Projekti na področju omrežij so kompleksni in pogosto zajemajo več regij ali več držav članic ali tretjih držav. Zaradi take kompleksnosti razvoj projektov traja dlje. Čas od idejne zasnove do realizacije projekta na področju omrežij je lahko dolg od osem do deset let za projekte distribucijskih omrežij in več kot desetletje za projekte prenosnih omrežij (14). Poleg tega so se zaradi nezadostne domače proizvodne zmogljivosti cene in čakalne dobe za nove transformatorje in kable v primerjavi s stanjem v obdobju 2021–2022 skoraj podvojile, pri čemer sta za nakup kablov potrebni dve do tri leta, za zagotovitev velikih transformatorjev pa do štiri leta (15). Z boljšim upoštevanjem predhodnih naložb pri načrtovanju omrežij se lahko znatno skrajšajo skupne čakalne dobe za priključitev, ponudnikom ključnih sestavnih delov pomagajo povečati proizvodne zmogljivosti in bolje načrtujejo naložbe.

2.

Pri nekaterih uporabah lahko dimenzioniranje večjih sredstev privede do prihranka stroškov na MW izgrajene zmogljivosti omrežja in morda tudi do boljših dogovorov s ponudniki tehnologije. Poleg tega lahko na številnih lokacijah premajhne naložbe v omrežno infrastrukturo za družbo srednjeročno postanejo dražje (16) kot predhodne naložbe, ki se izvedejo v okviru postopkov nadzorovanega pregleda in obvladovanja tveganja.

3.	Nazadnje, za predhodne naložbe se lahko uporabi samo en postopek izdaje dovoljenj za sedanje in prihodnje potrebe, s čimer se pospeši razvoj omrežja in izboljša odobravanje javnosti.

3.   NAČRTOVANJE RAZVOJA OMREŽIJ ZA PRIHODNJE POTREBE

Prvo področje ukrepanja je načrtovanje omrežij. Razvoj omrežij, vsaj tistih s srednjo in visoko napetostjo, temelji na nacionalnih razvojnih načrtih in naložbenih načrtih. Zato morajo naložbeni načrti sistemskih operaterjev temeljiti na načrtih za razvoj omrežij, ki so usmerjeni v prihodnost ter s katerimi se ocenijo, količinsko opredelijo in najdejo najučinkovitejše omrežne rešitve za potrebe sistema.

3.1   Zahteve in okvir za načrtovanje omrežij

Ob upoštevanju geografskega obsega obstajajo tri ravni načrtovanja razvoja omrežij (EU, prenos, distribucija). Na ravni EU Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E) vsaki dve leti sprejme in objavi nezavezujoč desetletni načrt za razvoj omrežja v Uniji (TYNDP) ter ga predloži ACER v mnenje. Desetletni načrt za razvoj omrežja zajema čezmejne povezave v Evropi in s tretjimi državami, pa tudi notranje povezave čezmejnega pomena. V skladu z uredbo o TEN-E mora biti načrtovanje elektroenergetskih omrežij povezano z omrežji drugih nosilcev energije, vključno z vodikom. ENTSO-E in Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina (ENTSOG) (17) skupaj razvijata scenarije za desetletne načrte za razvoj omrežja.

Desetletni načrt za razvoj omrežja od leta 2024 zajema tudi razsežnost na morju, in sicer z načrti za razvoj odobalnih omrežij na ravni morskih bazenov, ki temeljijo na nezavezujočih dogovorih o načrtovanih proizvodnih zmogljivostih na morju, ki jih države članice predložijo vsaki dve leti. Hibridni povezovalni daljnovodi se običajno predvidijo vnaprej, saj so navadno zgrajeni na podlagi ocen prihodnje proizvodnje energije iz obnovljivih virov na morju, ob upoštevanju desetletnega načrta za razvoj omrežja in nacionalnih načrtov za razvoj prenosnih omrežij. Zato je pri načrtovanju omrežja na ravni EU za razsežnost na morju običajni pristop k načrtovanju od spodaj navzgor že usklajen s smernicami od zgoraj navzdol, ki temeljijo na razmišljanjih držav članic, in sicer z nezavezujočimi ambicijami na ravni morskih bazenov za obnovljive vire energije na morju.

Na nacionalni ravni morajo upravljavci prenosnih in distribucijskih omrežij vsaj vsaki dve leti pripraviti ustrezne načrte za razvoj omrežja (18). Na ravni prenosa se v načrtu predvidi razvoj glavne prenosne infrastrukture v naslednjih desetih letih, poleg tega se podrobno navedejo naložbe, ki jih je treba izvesti v naslednjih treh letih. Načrtovanje omrežij mora biti dobro usklajeno z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, predloženimi v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, tako da odraža prihodnji razvoj proizvodnje in obremenitve ter upošteva razvoj prilagajanja odjema, prožnosti in alternativnih omrežnih rešitev. Poleg tega bi moral biti načrt za razvoj omrežja na ravni prenosa dobro usklajen z desetletnim načrtom za razvoj omrežja na ravni EU.

Kar zadeva raven distribucije, mora načrt vključevati načrtovane naložbe v naslednjih petih do desetih letih s posebnim poudarkom na glavni distribucijski infrastrukturi, ki je potrebna za priključitev proizvodnih zmogljivosti nove generacije in novih obremenitev, vključno s polnilnimi mesti za električna vozila. Zagotavljati mora tudi preglednost glede potrebnih srednje- in dolgoročnih storitev za zagotavljanje prožnosti ter obravnavati alternative razvoju omrežij (kot so prožnost, prilagajanje odjema ali inovativne omrežne tehnologije) (19).

3.2   Izboljšave pri načrtovanju omrežij, da se omogočijo v prihodnost usmerjene naložbe

Izzivi

V načrtih za razvoj omrežja bi moral biti na podlagi obstoječih pravnih zahtev predviden prihodnji razvoj povpraševanja in ponudbe na ravni prenosa in distribucije, kar bi olajšalo izvajanje predhodnih naložb. Vendar je raven izvajanja v Uniji zelo različna  (20), to pa trenutno v številnih primerih ovira vključitev predhodnih naložb v načrte za omrežja.

Kar zadeva načrte za razvoj omrežja za prenos, številni operaterji prenosnih sistemov pri svojem načrtovanju že upoštevajo scenarije, ki zajemajo energetske in podnebne cilje, pri operaterjih distribucijskih sistemov pa je to manj pogosto. To je povezano z različnimi razmerami v zadevnih državah, kjer je več manjših operaterjev distribucijskih sistemov, ki pogosto nimajo zadostnih zmogljivosti za modeliranje prihodnjih potreb ali pa so izvzeti zaradi majhnega števila odjemalcev.

Neobstoj ustreznih postopkov usklajevanja pri oblikovanju scenarijev povečuje tveganje za ozka grla in zamude v omrežjih. Če na primer operater distribucijskega sistema izvaja načrte za omrežja in uvaja predhodne naložbe, pri katerih se upošteva hitro uvajanje obnovljivih virov energije in elektromobilnosti, toplotnih črpalk ali industrijske elektrifikacije v regiji, operater prenosnega sistema pa v svojih scenarijih takega razvoja ne upošteva v zadostni meri, se bo razpoložljiva zmogljivost omrežja za nove priključitve verjetno izčrpala, ko bo na ravni prenosa v tej regiji potrebna nova razdelilna transformatorska postaja. Ker je gradnja v okviru projektov na področju prenosa običajno bolj zapletena in dolgotrajnejša kot pri projektih na področju distribucije, lahko to povzroči velike zamude pri novih priključitvah na omrežje.

Priporočila Komisije

a)

Nacionalni regulativni organi in/ali organi držav članic bi morali zagotoviti, da načrti za razvoj omrežja temeljijo na scenarijih prihodnjega razvoja in da je v njih jasno pojasnjena povezava med pričakovano prihodnjo proizvodnjo in porabo ter predlaganim razvojem omrežja. Poleg tega bi bilo treba scenarije uskladiti vsaj na ustrezni ravni načrtovanja. Države članice, v katerih se uporablja koncept predhodnih naložb, načrte za razvoj omrežja običajno razvijejo na podlagi načrtovanja scenarijev, kar velja za dobro prakso (21).

b)

V scenarijih, ki se uporabljajo za načrtovanje razvoja omrežij, so opredeljeni parametri, ki vplivajo na ocene prihodnjih potreb po omrežjih. Scenariji bi morali biti oblikovani po javnem posvetovanju in usklajevanju z državami članicami/nacionalnimi regulativnimi organi, da se zagotovita usklajenost z nacionalnimi dolgoročnimi cilji energetske in podnebne politike (v skladu z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti) ter vključujoče in pregledno upoštevanje prispevkov deležnikov. Načrtovanje bi moralo zlasti omogočiti doseganje ciljev EU in nacionalnih ciljev, na primer za energijo iz obnovljivih virov, ogrevanje in hlajenje (povezava z lokalnimi načrti za ogrevanje in hlajenje), polnilno infrastrukturo za elektromobilnost in razogljičenje industrije, tudi z elektrifikacijo ali vodikom. Scenariji bi morali biti medsektorski tudi na nacionalni ravni, da se omogoči izvedba ocen tveganja ob upoštevanju usklajenega načrtovanja. V načrtih za razvoj omrežja bi se moralo uporabiti več scenarijev in analiz občutljivosti, da bi se upoštevale negotovosti glede prihodnjega odjema in ponudbe. Pomembno je, da države članice pravočasno razvijejo stabilne nacionalne srednje- in dolgoročne cilje, strategije in načrte energetske in podnebne politike, ki bodo olajšali oblikovanje scenarijev za razvoj omrežij.

c)

Upravljavci omrežij bi morali zagotoviti, da so načrti za razvoj omrežja prvi in najpomembnejši instrument, v katerega bi bilo treba vključiti predhodne naložbe, jih oceniti in na koncu odobriti v regulativnem sistemu. V načrtih za razvoj omrežja bi moralo biti jasno pojasnjeno, kako se bo omrežje razvijalo, s čimer bi se zagotovila prepoznavnost za vlagatelje in dobavne verige. Raven podrobnosti se lahko razlikuje glede na ravni napetosti, v primeru operaterjev distribucijskih sistemov pa tudi glede na število odjemalcev (22). Na primer, na nizkonapetostni ravni operaterja distribucijskega sistema bodo omrežni elementi verjetno zelo specifični za posamezne projekte, pri čemer bodo potrebe in značilnosti prilagojene potrebam posameznega uporabnika omrežja.

d)

Upravljavci omrežij bi morali pri načrtovanju novoizvedenih naložb razmisliti o rešitvah, ki bi omogočile morebitno povečanje zmogljivosti v prihodnosti, in tako pripraviti sredstva za prihodnjo širitev. To bi lahko znatno pospešilo celoten razvoj omrežja z vidika preglednosti, prepoznavnosti in izdajanja dovoljenj. Konkretni primeri se lahko nanašajo na dodelitev več prostora za razdelilne transformatorske postaje, namestitev večjih daljnovodnih stebrov, transformatorjev ali drogov (da se omogočijo prihodnji dodatni tokokrogi na vodu) in polaganje rezervnih kabelskih cevi v jarke.

e)

Države članice in/ali nacionalni regulativni organi bi lahko razmislili o uvedbi ustreznega prihodnjega obdobja za podrobno načrtovanje omrežij, usmerjenega v prihodnost, ali če je ustrezno, za naložbene načrte sistemskih operaterjev, da se upoštevajo in lahko odobrijo predhodne naložbe. To bi lahko pomagalo preprečiti ozka grla v dobavni verigi in prispevalo k cilju ohranjanja proizvodne vrednostne verige v Evropi, kar je tudi v skladu z aktom o neto ničelni industriji.

f)

Potrebna so tudi nadaljnja prizadevanja za usklajevanje med posameznimi ravnmi načrtovanja omrežij, da se zagotovi stroškovno učinkovito načrtovanje sredstev. To lahko storijo države članice ali nacionalni regulativni organi na nacionalni ravni in po možnosti tudi na regionalni ravni, na primer z zahtevo po uskladitvi, kar zadeva časovni razpored načrtov za razvoj omrežja ali usklajevanje uporabljenih vhodnih podatkov (scenarijev), ki se uporabljajo na različnih ravneh načrtovanja. Trenutno se vsi načrti zahtevajo vsaj vsaki dve leti, vendar ni zahtev glede njihovega zaporedja ali medsebojnih povezav, posledica tega pa je neučinkovitost. Evropska komisija proučuje možne nadaljnje ukrepe v okviru prihodnjega svežnja za omrežja. Načrtovanje omrežij je obravnavano tudi v osnutku omrežnega kodeksa za prilagajanje odjema, ki ga je ACER marca 2025 predložil Evropski komisiji. ACER načrtuje tudi, da bo do sredine leta 2025 izdal smernice o načrtih za razvoj distribucijskih omrežij.

3.3   Pregledovanje načrtov za razvoj omrežja

Izzivi

Pogosto se zgodi, da predhodne naložbe niso načrtovane in niso že od začetka vključene v načrte za razvoj omrežja, saj se domneva, da bodo pozneje v postopku pregleda zavrnjene. Poleg tega bi lahko praksa nacionalnih regulativnih organov pri ocenjevanju predhodnih naložb v številnih primerih, tudi če so take naložbe predlagane v načrtih za razvoj omrežja ali naložbenih načrtih, predstavljala oviro, če bi ocena temeljila na primer na scenarijih, ki temeljijo na drugačnih predpostavkah ali v katerih se preverjajo drugačni časovni okviri od tistih, uporabljenih za načrte za omrežja, zlasti kar zadeva cilje razogljičenja ali vključevanje energije iz obnovljivih virov. To bi se lahko zgodilo tudi, kadar raven in pogoji regulativnega nadzora niso pregledno določeni vnaprej.

Obstajajo različne prakse za podporo pregledom. V Latviji na primer nacionalni regulativni organ oceni skladnost načrtov za razvoj prenosnih omrežij z desetletnim načrtom za razvoj omrežja na ravni Unije in zlasti preprečevanje prezasedenosti čezmejnih povezovalnih daljnovodov. Na Portugalskem nacionalni regulativni organ izda mnenje o osnutkih načrtov za razvoj omrežja, ki ga morajo sistemski operaterji upoštevati v končni različici. V Avstriji nacionalni regulativni organ podpre pregled z ocenami kakovosti in stroškov, ki jih opravijo revizorji pred vključitvijo naložbe v regulirana osnovna sredstva. V številnih državah članicah nacionalni regulativni organi načrte za razvoj omrežja ocenijo na splošno, pri čemer se osredotočijo na drage projekte in naložbene programe, za katere zahtevajo analize stroškov in koristi (23).

Dobre prakse pri načrtovanju razvoja omrežij, ki omogočajo predhodne naložbe:

Avstrija	Zvezno ministrstvo za podnebje, energijo in mobilnost pripravi celostni načrt razvoja omrežja, ki vključuje električno energijo in pline, in sicer na podlagi skupnih scenarijev prihodnjega razvoja za obdobji do leta 2030 in leta 2040. Da bi načrtovana omrežna infrastruktura odražala prihodnje potrebe, mora operater prenosnega sistema ta načrt upoštevati v svojem načrtu za razvoj omrežja.
Belgija	Razvoj obnovljivih virov energije na morju je vključen v načrte za razvoj omrežja, ki temeljijo na scenarijih, v katerih se upoštevajo nacionalni energetski in podnebni cilji ter energetski in podnebni cilji EU.
Danska	Pri načrtovanju omrežij se v celoti upoštevajo cilji do leta 2050, pri čemer predpostavke za scenarije, ki naj bi jih sistemski operaterji in nacionalni regulativni organ uporabljali na vseh področjih, določi danska agencija za energijo.
Francija	Uporabniki omrežja morajo o prihodnjih načrtih obvestiti upravljavca omrežja, da jih upošteva pri načrtovanju. Francija je vzpostavila regulativni okvir (S3REnR) (24) za načrtovanje razvoja omrežij, ki celovito vključuje razvoj proizvodnje energije iz obnovljivih virov z usklajevanjem projektov razvijalcev na področju obnovljivih virov energije, načrtovanjem omrežij in združevanjem stroškov. To temelji na izjavi razvijalcev na področju obnovljivih virov energije o pričakovanih projektih na namenskem spletnem mestu. Prav tako je Francija vzpostavila t. i. območja razogljičenja, tj. industrijska vozlišča, kjer naj bi porabo zemeljskega plina zamenjal velik prihodnji odjem električne energije.
Nemčija	Skupni scenariji na ravni operaterjev prenosnih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov, ki se upoštevajo pri prihodnjem razvoju omrežij. Načrti za razvoj omrežja so usmerjeni v prihodnost, operaterji distribucijskih sistemov z visoko in srednjo napetostjo pa vsako leto skupaj pripravijo in objavijo načrt za razvoj omrežja za obdobje naslednjih desetih let. Usklajujejo se v šestih regijah načrtovanja. Scenariji zajemajo obdobje do leta 2045.
Portugalska	Načrti za razvoj omrežja morajo odražati nacionalne energetske in podnebne načrte, načrtovanje omrežij pa mora izpolnjevati podnebne potrebe. Za načrte za razvoj omrežja za distribucijo obstajajo trije scenariji povpraševanja po električni energiji za obdobje 2024–2031, pri čemer je osrednji scenarij (1,1-odstotna letna rast) referenčni. V teh načrtih se upoštevajo prožnost in druge alternativne omrežne možnosti. Nove razdelilne transformatorske postaje omogočajo nadgradnjo in povečanje števila uporabnikov omrežja. Novi enosistemski vodi so zgrajeni s stebri, ki se lahko uporabijo tudi za dvosistemske.

Priporočila Komisije

a)

Nacionalni regulativni organi bi morali zagotoviti ustrezen regulativni nadzor nad načrti za razvoj omrežja, da bi olajšali ocenjevanje in vključevanje predhodnih naložb, in sicer z zagotavljanjem, da temeljijo na ustreznih scenarijih ter da obstaja jasna povezava med načrti za razvoj omrežja in odobritvijo naložb ali nadaljnjih naložbenih načrtov. Če naložbe niso neposredno odobrene v okviru nadaljnjega spremljanja načrtov za razvoj omrežja, bi bilo treba zaradi preglednosti v načrte za razvoj omrežja vključiti vsaj metodologijo za odobritev naložb.

b)

Nacionalni regulativni organi bi morali po potrebi prilagoditi svoje obstoječe prakse v zvezi z zahtevami za spremembo načrtov za razvoj omrežja, na primer glede upoštevanja prihodnjih potreb, da bi ti načrti lahko postali prava orodja za načrtovanje naložb, ki predvidevajo in upoštevajo koristi in zahteve sistema v prihodnosti.

4.   OMOGOČANJE PREDHODNIH NALOŽB IN OBENEM OHRANJANJE CENOVNE DOSTOPNOSTI ELEKTRIČNE ENERGIJE

Izzivi

Zaradi več obnovljivih virov energije, elektrifikacije gospodarstva in novih virov odjema, kot so podatkovni centri in elektrolizatorji, so potrebne vse večje naložbe v omrežje električne energije v primerjavi s preteklostjo  (25). Poleg večjih skupnih letnih potreb po naložbah bo zaradi predhodnih naložb morda potrebno vnaprejšnje financiranje dela teh potreb po naložbah. To predstavlja izziv za izvedbo potrebnih naložb za priključitev novih uporabnikov omrežja in prenos električne energije tja, kjer je potrebna, ob hkratnem ohranjanju cenovne dostopnosti električne energije za odjemalce.

Hkrati morajo sistemski operaterji zaradi takega obsega za financiranje svojih naložbenih načrtov zbrati veliko novega lastniškega in dolžniškega kapitala. Potrebujejo konkurenčno nadomestilo, ki temelji na razumnem donosu in predvidljivosti prihodnjih dobičkov, da se jim olajša učinkovit dostop do finančnih trgov za pridobivanje investicijskih sredstev.

Potrebni so ukrepi na področju določanja omrežnih tarif in pristojbin za priključitev na omrežje ter opredelitve regulativnega nadzora in spodbud.

4.1   Omrežne tarife

Omrežne tarife so cene, ki jih uporabniki omrežja plačujejo za storitev prenosa električne energije od mesta proizvodnje do mesta uporabe električne energije. Glavni namen omrežnih tarif je omogočiti povračilo stroškov, potrebnih za naložbe omrežja v sredstva prenosnih in distribucijskih omrežij ter pametne števce, pa tudi za kritje stroškov izvajanja sistemskih storitev. Uredba o električni energiji (člen 18) določa, da morajo omrežnine odražati stroške, zagotavljati ustrezne kratkoročne in dolgoročne spodbude, vključno s predhodnimi naložbami, spodbujati vključevanje obnovljivih virov energije, prožnost in rešitve za optimizacijo obstoječih omrežij ter prispevati k ciljem nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

Priporočila Komisije

a)

Omrežne tarife bi morale strukturo stroškov odražati kratkoročno (kot so izgube v omrežju in stroški prezasedenosti) in dolgoročno, vključno z načrtovanimi stroški naložb v razvoj infrastrukture. V večini jurisdikcij ima nacionalni regulativni organ zakonska pooblastila za določitev ali odobritev tarifnih metodologij.

b)

Porazdelitvi stroškov med skupine odjemalcev, kot jo določi nacionalni regulativni organ, je treba pri razvoju energetskega sistema nameniti posebno pozornost. Vendar bi bilo treba načeloma vsem uporabnikom omrežja zaračunati omrežne storitve, ki so jim na voljo. Z ustreznim regulativnim nadzorom bi bilo treba zagotoviti, da stroški, ki jih odjemalci krijejo z omrežnimi tarifami, odražajo prihodnje potrebe omrežja.

c)

V skladu z akcijskim načrtom za cenovno dostopno energijo bi lahko države članice v ciljno usmerjenih primerih po potrebi uporabile svoj javni proračun za znižanje omrežnin za kritje dodatnih stroškov, nastalih zaradi večjih naložb v omrežje, potrebnih za pospešitev razogljičenja in povezovanja trgov, v skladu s pravnim okvirom, pravili o državni pomoči in konkurenčnim pravom. Države članice bi lahko razmislile tudi o možnosti, da bi prihodke od prezasedenosti uporabile za financiranje predhodnih naložb (26), s čimer bi zmanjšale skupno obremenitev tarifnega sistema. Druga možnost bi lahko bila državna posojila za razvoj infrastrukture, odplačana na podlagi dejanske stopnje izkoriščenosti sredstev (glej primer Švedske v oddelku 4.3). Poleg tega bi lahko državna poroštva prispevala k boljšemu financiranju predhodnih naložb v primerih, ko je potrebna nova naložba previsoka v primerjavi z obstoječimi reguliranimi osnovnimi sredstvi ali deležem dolga družb.

Komisija bo v skladu z akcijskim načrtom za cenovno dostopno energijo do drugega četrtletja leta 2025 pripravila smernice o omrežnih tarifah, vključno s povezano uporabo javnega proračuna, do leta 2025 pa tudi strategijo za naložbe v čisto energijo.

4.2   Pristojbine za priključitev

Glavni cilj pristojbin za priključitev na omrežje je povrniti stroške novih ali posodobljenih sredstev, potrebnih za priključitev uporabnikov omrežja. Njihovo oblikovanje ima zato ključno vlogo pri povračilu stroškov predhodnih naložb. Kar zadeva omrežne tarife, se lahko pristojbine za priključitev poleg tega, da so namenjene povračilu stroškov, oblikujejo tudi tako, da spodbujajo sistemu prijazno ravnanje uporabnikov omrežja.

Priporočila Komisije

a)

Pristojbine za priključitev, ki jih določijo nacionalni regulativni organi, lahko pomagajo pri pametnejšem povračilu stroškov priključitve projektov uporabnikov omrežja. Pametno oblikovanje pristojbin za priključitev in njihove višine se lahko uporabi za spodbujanje zahtev za priključitev, kadar je to za sistem primernejše, na primer z zagotavljanjem nižjih (površinskih) pristojbin za priključitev na območjih, kjer so bile izvedene predhodne naložbe v omrežje, in višjih (globinskih) pristojbin za priključitev, kadar se uporabniki omrežja odločijo za razvoj projektov na preobremenjenih območjih kljub temu, da taki projekti niso bili načrtovani. To lahko uporabnike omrežja spodbudi k sodelovanju v postopku (predhodnega) načrtovanja in predlaganju projektov na sistemu prijaznih lokacijah.

b)

Poleg tega bi bilo treba pri pristojbinah za priključitev na področjih predhodnih naložb upoštevati, da so omrežna sredstva sprva morda lahko premalo izkoriščena, vendar se lahko v prihodnosti pričakuje znatno število novih priključitev. S preobremenitvijo prvih odjemalcev na takih območjih z visokimi pristojbinami za priključitev bi se lahko ogrozila poslovna upravičenost njihove lokacije na takem območju in nepošteno prenesli stroški nanje, če se bodo priključili.

c)

Kadar so predhodne naložbe zelo velike, lahko strategije odloga ublažijo neposredne učinke stroškov na odjemalce. Standardizirane pristojbine za rezervacijo (npr. na MW), ki predstavljajo delež skupnih (globinskih) stroškov predhodnih naložb, deljen s pričakovanim obsegom odjema prihodnjih uporabnikov, so lahko učinkovita orodja za uspešno prepričevanje potencialnih uporabnikov omrežja, da svoje projekte umestijo na območja, načrtovana v načrtih za razvoj omrežja. Irska na primer spodbuja vzpostavitev vozlišč za obnovljive vire energije, ki so podprta z metodologijo zaračunavanja priključitve na omrežje na megavoltni amper (MVA) (27). Da bi se izognili visokim stroškom priključitve za prve odjemalce, nekatere nacionalne ureditve vzpostavljajo sisteme povračil ali metode delitve stroškov med uporabniki omrežja (28).

d)

Obenem bi bilo mogoče tveganja, da bodo sredstva na začetku premalo izkoriščena, lažje preprečiti, če bi države članice hkrati uvedle zelo jasna pravila o zahtevah za priključitev, ki bi določala najdaljša obdobja za priključitev z jasnimi obveznostmi za upravljavce in uporabnike omrežja. Kot je določeno v industrijskem akcijskem načrtu za evropski avtomobilski sektor, bo Evropska komisija do konca leta 2025 predložila širša priporočila za obravnavo zahtev za priključitev.

4.3   Regulativni nadzor nad naložbami v omrežja in spodbudami

Izzivi

Regulativni nadzor nad razvojem omrežij je bistven za zagotovitev, da so naložbe stroškovno učinkovite in upravičene ter da električna energija ostane cenovno dostopna. Kot je navedeno v oddelku 3.3, bi bilo treba regulativni nadzor nad predhodnimi naložbami izvajati predvsem v fazi načrtovanja, ko se ocenjujejo posamezna omrežja ali naložbeni načrti upravljavcev omrežij (vključeni v načrte za razvoj omrežja ali ločeno). Pomembno je, da se začne že pri načrtih za razvoj omrežja, saj naj bi ti predstavljali analitično podlago za odločitve o naložbah.

Priporočila Komisije

a)

Nacionalni regulativni organi bi morali uvesti jasna vnaprejšnja pravila za odobritev stroškov predhodnih naložb. Na podlagi načrtovanja omrežja bi morali oceniti morebitne izgube blaginje zaradi „prezgodnje“ ali „prepozne“ izvedbe projektov, kar bi bilo treba upoštevati v postopku odobritve naložb. Tako bi se morala zagotoviti enaka obravnava predhodnih naložb in drugih naložb ter hkrati upoštevati njihova posebna narava v smislu porazdelitve tveganja. Postopek pregleda bi moral biti skrbno uravnotežen. V praksi to na primer pomeni, da se je treba izogibati preveč strogim praksam, kot je obveznost, da projekti dokažejo svojo vrednost v prevelikem številu scenarijev ali scenarijih, ki so preveč različni. Pravila lahko na primer določajo omejeno število konkretnih scenarijev, v katerih je bila ugotovljena potreba po naložbah, kot velja danes za desetletni načrt za razvoj omrežja in postopek izbire projektov skupnega interesa/projektov vzajemnega interesa na podlagi uredbe o TEN-E, ki temeljita na treh scenarijih, od katerih ima pri oceni prednost en glavni scenarij.

b)

Poleg tega, ko so projekti, predlagani v načrtih za razvoj omrežja ali naložbenih načrtih, pozitivno ocenjeni in nastanejo upravičeni (odobreni) stroški, njihova obravnava naknadno ne bi smela biti upravno sporna. Kar zadeva zgrajena sredstva, nacionalni regulativni organ ne bi smel izpodbijati njihove vključitve v regulirana osnovna sredstva v primeru nepredvidenih sprememb dejanske uporabe omrežnih sredstev glede na modelirana pričakovanja. Regulativne ureditve bi morale zagotoviti stabilnost in gotovost izvedenih naložb, uvesti pa bi bilo treba tudi spodbude, ki bi sistemske operaterje spodbudile, da po svojih najboljših močeh ublažijo negotovost (npr. z nadaljnjim spodbujanjem sodelovanja deležnikov pri oblikovanju scenarijev). Naknadne kazni sistemskim operaterjem zaradi dejanske uporabe omrežnih sredstev, ki se razlikuje od pričakovane v času, ko je bila ocenjena predhodna naložba, lahko znatno odvračajo od prihodnjih naložb. Ko regulativni organ odobri odločitev o predhodni naložbi, bi bilo treba šteti, da predhodna naložba izpolnjuje stroge zahteve glede načrtovanja in odločanja.

c)

Nacionalni regulativni organi lahko za spodbujanje stroškovne učinkovitosti poleg posebnih nadzornih ukrepov za projekte ali programe uporabljajo tudi primerjalno analizo učinkovitosti. Pri tem je pomembno, da se pri takih praksah upoštevajo predhodne naložbe in da torej ne temeljijo le na preteklih podatkih ali kratkoročni učinkovitosti. V nasprotnem primeru bi bila relativna uspešnost sistemskih operaterjev, ki izvajajo predhodne naložbe, negativna in bi dajala napačne spodbude.

d)

Amortizacija, ki jo določijo nacionalni regulativni organi, je pomemben del dovoljenih prihodkov, ki se uporabljajo za določanje tarif. S prilagoditvijo amortizacije se lahko zmanjša kratkoročni vpliv stroškov predhodnih naložb na tarife. Omrežna sredstva se v svoji dobi koristnosti običajno amortizirajo linearno. Ker so lahko zaradi predhodnih naložb sredstva sprva premalo izkoriščena, lahko takojšen prenos celotnih stroškov amortizacije na odjemalce privede do skokovitega povečanja tarif. Kadar bi bilo to potrebno in upravičeno, bi se lahko amortizacija zamaknila, da bi se več povračila stroškov preneslo na prihodnja leta z večjim številom odjemalcev in večjo izkoriščenostjo sredstev, s čimer bi se izboljšala upravičenost naložb, ne da bi bili trenutni odjemalci nesorazmerno obremenjeni. Regulativni organi lahko tudi odložijo začetek amortizacije, dokler se ne doseže določena stopnja izkoriščenosti sredstev ali odjema, s čimer se sčasoma izravna povračilo stroškov ter zagotovi boljša usklajenost z dejansko uporabo sistema in koristmi za odjemalce. Vendar je treba take pristope uravnotežiti z upravičenostjo naložb za operaterje zaradi daljšega obdobja donosnosti naložb, zlasti z vidika financiranja in denarnega toka, pri čemer se večje naložbe izvedejo vnaprej, prihodki pa se pridobijo pozneje. Zaradi tega se lahko poveča kreditno tveganje in nastanejo višji stroški kapitala ali zadržanost pri financiranju predhodnih naložb.

e)

Poleg tega lahko omejitve naložb, ki jih uporabljajo nacionalni regulativni organi, in zamude pri pripoznavanju stroškov prav tako ovirajo predhodne naložbe in bi jih bilo treba odpraviti, če obstajajo. Če je pripoznavanje stroškov povezano s konkretno stopnjo izkoriščenosti sredstva, lahko to znatno odvrača od predhodnih naložb. Podobno je tudi, če se veliki naložbeni projekti vključijo v regulirana osnovna sredstva šele, ko začnejo obratovati, saj lahko to odvrača od tega, da bi se o njih sploh razmišljalo, če je tveganje, povezano z osnovnim financiranjem, previsoko. Kar zadeva omejitve naložb na leto, je to v neposrednem nasprotju z večjo potrebo po naložbah, poleg tega se morda ne upošteva, da so lahko predhodne naložbe učinkovitejše od čakanja na uresničitev odjema, kot je bilo že omenjeno.

Primeri nekaterih praks, ki omogočajo predhodne naložbe:

Avstrija	Sistemski operaterji so upravičeni do donosa že pred začetkom obratovanja projekta. Pribitek na zgornje meje prihodkov omogoča dodaten tok prihodkov.
Belgija	Operaterji sistemov so upravičeni do donosa že pred začetkom obratovanja projekta, in sicer s postopno vključitvijo v regulirana osnovna sredstva.
Danska	Predhodne naložbe se izvedejo na podlagi analize občutljivosti iz načrtov za razvoj omrežja ter socialno-ekonomske analize stroškov in koristi. Premija za tveganje je zajeta v reguliranem dohodku za kritje izgub v redkih primerih, ko je sredstvo na koncu premalo izkoriščeno/nasedlo.
Nemčija	Operaterji distribucijskih sistemov izvajajo tudi predhodno širitev omrežja, in sicer v vsakem primeru posebej. Za amortizacijo nasedlih sredstev se lahko uporabi posebna amortizacija, če pride do tega. Preostala tveganja se izravnajo s premijo za tržno tveganje v okviru pripisane stopnje donosa lastniškega kapitala. Pribitek na zgornje meje prihodkov omogoča dodaten tok prihodkov.
Irska	Vnaprejšnja izgradnja vozlišč za obnovljive vire energije, ki jih sistemski operaterji opredelijo na podlagi pričakovanih projektov, razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti, razpoložljivih zmogljivosti omrežja višje v prodajni verigi in/ali drugih dejavnikov. Pri teh pilotnih vozliščih se pričakuje, da bodo izvedene predhodne naložbe (npr. posodobitev transformatorjev na razdelilnih transformatorskih postajah).
Portugalska	Model TOTEX, nova naložba, ki se predhodno vključi v regulirana osnovna sredstva, temelji na načrtu za razvoj omrežja.
Švedska	Posojila za krepitev omrežja (29): država prevzame finančno tveganje za del krepitve omrežja, ki ni izkoriščeno v začetni fazi. Posojilo se vrne sorazmerno z izkoriščenostjo.

4.4   Zaznana tveganja in strategije za zmanjševanje tveganja

Izzivi

Predhodne naložbe so lahko zaradi svoje narave povezane z različnimi stopnjami tveganja. Nasedla sredstva so mogoča, kadar projekt omrežja začne obratovati in je v nasprotju z analizo ob izvedbi naložbe neizkoriščen, ker se pričakovana proizvodnja ali odjem ne uresničita. Nasedla sredstva lahko pomenijo resno tveganje, saj bodo odjemalci prek dela svojih računov za električno energijo, ki se nanaša na omrežne tarife, plačali za stroške naložbe, ki jim ne bo prinesla koristi. To tveganje je kljub temu omejeno, kadar je potreba po omrežju dokazana z različnimi scenariji, v katerih je utemeljeno, da bodo uporabniki omrežja zelo verjetno zahtevali priključitev na omrežje, čeprav to morda ne bodo tisti, ki so bili prvotno predvideni. Tako omejeno tveganje bo pogosto prisotno na območjih za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, območjih za infrastrukturo za omrežje in za shranjevanje, ki so potrebna za vključitev energije iz obnovljivih virov v elektroenergetski sistem (30), območjih za javno dostopno polnilno infrastrukturo za električna vozila vzdolž omrežja TEN-T (31), novih nizkoogljičnih industrijskih vozliščih (vključno z obrati za vodik) in območjih, na katerih se spodbujajo koncentrirana stičišča elektrifikacije, kot so pristanišča in mestna središča, kjer se intenzivno spodbujajo elektromobilnost ter elektrificirano ogrevanje in hlajenje.

Nazadnje, druga tveganja so lahko manj resna, vendar pogostejša. Možno je, da uporabniki omrežja, ki so predvideni v scenarijih, podajo zahteve za priključitev, vendar to traja dlje, kot je bilo prvotno pričakovano. Zaradi tega obstaja tveganje, da so nekatera omrežna sredstva sprva premalo izkoriščena.

Priporočila Komisije

a)

Ocena tveganja je bistvena in bi jo bilo treba izvesti v fazi opredelitve in analize scenarija. Nacionalni regulativni organi in/ali organi držav članic bi morali določiti jasna pravila za tako oceno, upravljavci omrežij pa bi jih morali dosledno uporabljati. Tveganja pri razvoju omrežja bi bilo treba oceniti glede na stroške in koristi, ki jih zaznavajo odjemalci, ter glede na alternativne hipotetične scenarije, v katerih se omrežje ne razširi dovolj zgodaj in se zato zvišajo družbeni oportunitetni stroški. Naložbe bi bilo treba podpreti z vključitvijo v vnaprej določene scenarije.

b)

Tveganja bi se lahko zmanjšala tudi z dvostopenjskim ocenjevanjem večjih projektov za razvoj omrežja. Tak pristop vključuje, prvič, regulativno odobritev stroškov dejavnosti pred gradnjo (tj. projektiranje in izdajanje dovoljenj) in, drugič, gradnjo, ko je ta dodatno potrjena z drugim krogom načrtov za razvoj omrežja ali drugim razvojem dogodkov, vključno z rezultati razpisnih postopkov za obnovljive vire energije. To preprečuje nepovratne stroške in omogoča hitrejši razvoj projektov z omejenimi stroški.

c)

Države članice lahko prispevajo k zmanjšanju tveganja pri delu naložbe, medtem ko je omrežno sredstvo premalo izkoriščeno. Poleg že omenjenih prilagojenih ureditev donosa in prilagojenih pristojbin za priključitev bi lahko uporaba razpoložljivih javnih sredstev za financiranje naložb zmanjšala celotno breme, ki ga nosijo omrežne tarife, v skladu z veljavno zakonodajo ter pravili o državni pomoči in konkurenčnim pravom, kot je navedeno v akcijskem načrtu za cenovno dostopno energijo. Komisija bo pripravila smernice, kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu za cenovno dostopno energijo in opisano v oddelku 4.1. Druga možnost bi lahko bila državna posojila za razvoj infrastrukture, odplačana na podlagi dejanske stopnje izkoriščenosti sredstev, pri čemer se vračilo odloži, tveganje pa nosi državni subjekt, ki je zagotovil posojilo.

d)	Nazadnje, ENTSO-E in telo EU ODS bi morala podpirati zmanjševanje tveganja z izmenjavo dobrih praks in predlaganjem metodologije za izvajanje ocen verjetnosti, da bi se ocenile stopnje negotovosti v zvezi z razvojem novih projektov.

5.   SKLEPNE UGOTOVITVE

Da bi se v celoti izkoristil potencial predhodnih naložb, je treba prilagoditi obstoječe prakse, in sicer od načrtovanja omrežij prek naložb in odobritve stroškov do določanja pristojbin za priključitev. V ta namen Komisija v teh smernicah podaja številna priporočila operaterjem prenosnih in distribucijskih sistemov, nacionalnim regulativnim organom in državam članicam (glej prilogo k smernicam).

Evropska komisija bo še naprej podpirala stroškovno učinkovit razvoj omrežne infrastrukture na evropski, nacionalni in regionalni ravni, da bi se dosegli energetski in podnebni cilji. Cilj svežnja za evropska omrežja, kot je bil napovedan v akcijskem načrtu za cenovno dostopno energijo, bo nadaljnje izboljšanje načrtovanja prenosnih in distribucijskih omrežij, pospešitev izdajanja dovoljenj, izboljšanje delitve stroškov, spodbujanje inovacij in podpora dobavnim verigam. Evropska komisija bo še naprej pomagala državam članicam in deležnikom pri iskanju najboljših možnih načinov za financiranje omrežne infrastrukture, vključno s predhodnimi naložbami.

---

(1)  Glej zgodovino razvoja evropskega elektroenergetskega sistema, The 50 Year Success Story –

Evolution of a European Interconnected Grid (50-letna zgodba o uspehu – razvoj evropskega povezanega omrežja), https://eepublicdownloads.entsoe.eu/clean-documents/pre2015/publications/ce/110422_UCPTE-UCTE_The50yearSuccessStory.pdf.

(2)  Eurelectric, poročilo Grids for speed (Omrežja za hitrost) (https://powersummit2024.eurelectric.org/wp-content/uploads/2024/07/Grids-for-Speed_Report_FINAL_Clean.pdf).

(3)  Na podlagi podatkov Wind Europe (https://windeurope.org/newsroom/press-releases/immediate-actions-needed-to-unblock-grid-capacity-for-more-wind-energy/).

(4)  Poročilo Mednarodne agencije za energijo o omrežjih električne energije in varnih energetskih prehodih, november 2023 (https://iea.blob.core.windows.net/assets/ea2ff609-8180-4312-8de9-494bcf21696d/ElectricityGridsandSecureEnergyTransitions.pdf).

(5)  Uredba (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 (UL L 152, 3.6.2022, str. 45).

(6)  Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2024/1747 o izboljšanju zasnove trga električne energije v Uniji (UL L 158, 14.6.2019, str. 54).

(7)   https://circabc.europa.eu/ui/group/88886b79-cdea-4633-a933-8b191efb335b/library/ccd71133-eea2-4612-891b-5318a9f6f8a9.

(8)  ACER-CEER, Position on anticipatory investment (Stališče ACER-CEER o predhodnih naložbah), marec 2024.

(9)  ACER in CEER sta odgovore zbrala v celovitem dokumentu o stališču marca 2024 (https://www.acer.europa.eu/sites/default/files/documents/Position%20Papers/ACER-CEER_Paper_anticipatory_investments.pdf).

(10)  Nekateri deležniki so pripravili podporne dokumente o stališčih, vključno z Evropsko mrežo operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo ENTSO-E (https://eepublicdownloads.blob.core.windows.net/public-cdn-container/clean-documents/Publications/Position%20papers%20and%20reports/2024/241201_entso-e_pp_anticipatory_investments.pdf), telesom EU DSO (https://eudsoentity.eu/wp-content/uploads/2025/02/Paper-on-anticipatory-investment_FINAL-PDF.pdf), združenjem Eurelectric (https://www.eurelectric.org/wp-content/uploads/2024/06/how-can-dsos-rise-to-the-investments-challenge-implementing-anticipatory-investments.pdf) in organizacijo Regulatory Assistance Project (https://blueprint.raponline.org/deep-dive/revitalising-regulation-to-guide-anticipatory-investment/).

(11)  Naložbe, ki se odzivajo na potrebo po prenovi omrežja ali na obstoječe zahteve za priključitev.

(12)   Končno poročilo Evropske komisije in družbe Trinomics: Investment needs of European energy infrastructure to enable a decarbonised economy (Potrebe po naložbah v evropsko energetsko infrastrukturo za razogljičenje gospodarstva), 2025 (https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/864c619c-e386-11ef-be2a-01aa75ed71a1/language-en?WT.mc_id=Searchresult&WT.ria_c=153343&WT.ria_f=8810&WT.ria_ev=search&WT.URL=https%3A%2F%2Fenergy.ec.europa.eu%2F).

(13)  V poročilu družbe Eurelectric „ Grids for speed “ (Omrežja za hitrost) je napovedano 18-odstotno zmanjšanje skupnih potreb po naložbah in s tem sistemskih stroškov, če se uporabijo inovativne razvojne strategije, med drugim z upoštevanjem predhodnih naložb (https://powersummit2024.eurelectric.org/grids-for-speed/).

(14)   Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo (COM(2025) 79 final) (EUR https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52025DC0079&qid=1741780110418 ).

(15)   Building the future transmission grid – Strategies to navigate supply chain challenges(Gradnja prihodnjega prenosnega omrežja – strategije za premagovanje izzivov v dobavni verigi); IEA, februar 2025 (https://iea.blob.core.windows.net/assets/a688d0f5-a100-447f-91a1-50b7b0d8eaa1/BuildingtheFutureTransmissionGrid.pdf).

(16)   Škotski operater prenosnega sistema (https://www.ssen-transmission.co.uk/news/news--views/2022/11/the-real-cost-of-having-insufficient-grid/) je na primer ocenil, da bi odjemalci v dveh letih in pol prihranili do 750 milijonov GBP, če bi bila zgrajena enakovredna zmogljivost omrežja, ki bi stala približno 25 milijonov GBP na leto. V Avstriji se bodo glede na poročilo iz leta 2022 sistemski stroški zaradi premajhne zmogljivosti omrežja, ki znašajo več kot 1,5 milijarde EUR, leta 2040 izravnali s stroški presežne zmogljivosti omrežja, ki znašajo manj kot 133 milijonov EUR (https://oesterreichsenergie.at/fileadmin/user_upload/Oesterreichs_Energie/Publikationsdatenbank/Studien/2022/Frontier_AIT-OE-Wert_der_Stromverteilnetze-Policy_Paper-Langfassung-28012022.pdf).

(17)  Novoustanovljena evropska mreža operaterjev vodikovih omrežij se jima bo pridružila takoj, ko bo imela ustrezne zmogljivosti.

(18)  V skladu z zahtevami iz členov 51 in 32 Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (v nadaljnjem besedilu: direktiva o električni energiji) (UL L 158, 14.6.2019, str. 125).

(19)  Na podlagi nedavne revizije Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (v nadaljnjem besedilu: uredba o električni energiji) iz leta 2024, v skladu s katero morajo regulativni ali za to pristojni organi vsaki dve leti oceniti potrebe po prožnosti, poteka sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskih sistemov, agencijo ACER in Komisijo. Ustrezno metodologijo, s katero bi se pojasnila med drugim povezava z načrtovanjem razvoja omrežij, bi bilo treba sprejeti še v tretjem četrtletju 2025.

(20)  Na podlagi lastne raziskave Komisije.

(21)   Priporočila ACER/CEER o predhodnih naložbah (https://www.acer.europa.eu/news-and-events/news/acer-and-ceer-provide-recommendations-anticipatory-investments-accelerate-grid-expansion-energy-transition) in poročilo ACER o vrednotenju naložb, oceni tveganja in regulativnih spodbudah za projekte energetskih omrežij (https://acer.europa.eu/sites/default/files/documents/Publications/ACER_Report_Risks_Incentives.pdf).

(22)  V skladu s členom 32 direktive o električni energiji operaterjem distribucijskih sistemov, ki imajo manj kot 100 000 odjemalcev, ni treba pripraviti načrtov za razvoj omrežja.

(23)   Position on anticipatory investments (Stališče o predhodnih naložbah); ACER in CEER, marec 2024 (https://www.acer.europa.eu/sites/default/files/documents/Position%20Papers/ACER-CEER_Paper_anticipatory_investments.pdf).

(24)   Schéma Régional de Raccordement au Réseau des Énergies Renouvelables (https://www.doubs.gouv.fr/contenu/telechargement/39931/270753/file/S3RENR%20ET%20CAPACITES%20RESEAUX%20ENEDIS.pdf).

(25)  V poročilu družbe Eurelectric „Grids for speed“ (Omrežja za hitrost) je navedeno, da je bilo leta 2023 v distribucijska omrežja vloženih približno 36 milijard EUR, v poročilu Komisije o naložbah pa se že o leta 2034 pričakujejo naložbe v višini več kot 44 milijard EUR letno (v prihodnjem večletnem finančnem okviru), do leta 2040 pa naj bi se te naložbe še povečale.

(26)  V skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2019/943.

(27)   Renewable Hubs Pilot – Decision Paper (Pilotni projekt o vozliščih za obnovljive vire energije – dokument o odločitvi); CRU, november 2023 (https://cruie-live-96ca64acab2247eca8a850a7e54b-5b34f62.divio-media.com/documents/CRU2023131_Renewable_Hubs_Pilot_Decision_1.PDF).

(28)   Electricity transmission and distribution tariff methodologies in Europe (Tarifne metodologije za prenos in distribucijo električne energije v Evropi); ACER, januar 2023 (https://www.acer.europa.eu/sites/default/files/documents/Publications/ACER_electricity_network_tariff_report.pdf).

(29)  Evropska komisija je odobrila zadevni sklep o državni pomoči SA.38918 (https://ec.europa.eu/competition/state_aid/cases/255685/255685_1664987_53_2.pdf).

(30)   Države članice so jih določile v skladu z Direktivo o energiji iz obnovljivih virov (Direktiva (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001, Uredbe (EU) 2018/1999 in Direktive 98/70/ES glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov ter razveljavitvi Direktive Sveta (EU) 2015/652 (UL L, 2023/2413, 31.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/2413/oj)).

(31)  Uvedeno v skladu z uredbo o TEN-T (Uredba (EU) 2024/1679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, spremembi uredb (EU) 2021/1153 in (EU) št. 913/2010 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1315/2013 (UL L, 2024/1679, 28.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1679/oj)).