Poročevalec:

Francisco Javier GARAT PÉREZ

Svetovalec	Daniel VOCES DE ONAÍNDI
Zaprosilo	dopis Evropske komisije, 2. 12. 2024
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	12. 3. 2025
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	26. 3. 2025
Plenarno zasedanje št.	595
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	151/1/0

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja dejstvo, da je predsednica Ursula von der Leyen evropski pakt za oceane uvrstila med prednostne naloge Komisije v novem mandatu. Meni, da bi se moral pakt osredotočiti na izkoriščanje potenciala modrega gospodarstva, zagotavljanje konkurenčnega, učinkovitega in inovativnega poslovnega okolja s poenostavljenim regulativnim okvirom ter spodbujanje sodelovanja s svetovnimi partnerji ob upoštevanju omejitev planeta. EESO poziva k celostnemu pristopu, ki bi gospodarsko blaginjo in konkurenčnost povezoval z okoljsko prenovo in spodbujanjem socialne pravičnosti.

1.2

EESO priporoča, naj bo evropski pakt tesno usklajen s strategijo EU za modro gospodarstvo, cilji trajnostnega razvoja in evropskim zelenim dogovorom. Osredotočen bi moral biti tako na pomorsko kot kopensko industrijo. Za večji učinek ga je treba uskladiti z drugimi politikami EU, zlasti s sporazumom o čisti industriji, strategijo za pomorsko industrijo in okvirno direktivo o morski strategiji. EESO meni tudi, da je nujno izboljšati strategijo EU za pomorsko varnost in oceniti obstoječe politike, denimo skupno ribiško politiko. S paktom bi bilo treba čim prej prispevati h konkurenčnosti, strateški avtonomiji in ciljem glede trajnostnosti.

1.3

Pakt bi moral z učinkovitejšim usklajevanjem obstoječih politik in organov ter preprečevanjem razdrobljenosti in podvajanja ukrepov okrepiti in izboljšati evropski okvir za gospodarjenje z morjem. EESO prav tako meni, da je bistveno okrepiti mednarodne sporazume, izboljšati diplomatska prizadevanja in podpreti mreže sodelovanja med obalnimi skupnostmi, proizvodnimi sektorji in znanstveniki. Zato priporoča, da se v vseh evropskih institucijah oblikujejo posebne delovne skupine za morja in oceane.

1.4

EESO poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi mehanizem sodelovanja med evropskimi agencijami, pristojnimi za oceane, da bi čim bolj izboljšali zbiranje podatkov in dognanj ter spodbujali izmenjavo najboljših praks in celostni pristop. Primer takšne dobre prakse je okrepljeno sodelovanje med agencijo Frontex, Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA) in Evropsko agencijo za nadzor ribištva (EFCA) pri dejavnostih obalne straže.

1.5

EESO priporoča revizijo pomorskega prostorskega načrtovanja, da bi omogočili sinergije in uskladili navzkrižja interesov, do katerih prihaja zaradi širjenja novih pomorskih panog, kot je proizvodnja energije na morju. Del prihodkov tega sektorja bi bilo treba ponovno vlagati v lokalne skupnosti. Podpreti je treba pristop pozitivnega soobstoja, pri čemer bi po možnosti spodbujali večnamensko rabo morskih območij in sistemski pristop za varovanje biotske raznovrstnosti in morskih habitatov. Za zaščito tradicionalnih ribolovnih območij in trajnostno rabo pomorskega prostora je pri sprejemanju odločitev potrebno dejavno sodelovanje najranljivejših sektorjev, kot je ribištvo.

1.6

EESO poziva k oblikovanju „industrijskega zavezništva za vrednostne verige modrega gospodarstva“, v katerem bi bili vsi ustrezni deležniki (podjetja, socialni partnerji, raziskovalne ustanove, oblikovalci politik, vlagatelji in drugi). Ta forum bi spodbujal sodelovanje in mreženje za razvoj trajnostnih plovil in digitaliziranih pomorskih tehnologij, odpornost dobavne verige ter inovacije, trajnostnost in konkurenčnost. EESO Komisijo še poziva, naj do leta 2026 pripravi akcijski načrt EU za modro hrano.

1.7

EESO poziva k financiranju ukrepov na področju oceanov, da se podpre cilj trajnostnega razvoja št. 14. Pri tem je bistveno mobilizirati javna in zasebna sredstva za projekte obnove in ohranjanja morij, inovacije in razvoj ter za razogljičenje modrega gospodarstva. EESO priporoča, da se v horizontalnih skladih, kot sta Obzorje in Evropski socialni sklad, predvidijo posebne proračunske postavke za oceane, ter da se okrepijo sektorski skladi, kot je Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo.

1.8

Znanost je ključnega pomena za učinkovito upravljanje oceanov. EESO priporoča, da se okrepi mednarodno znanstveno sodelovanje, spodbujajo tehnološke inovacije na področju morja in več sredstev nameni raziskovalnim inštitutom. Poleg tega je bistveno, da se na podlagi znanstvenih dognanj oblikujejo učinkovite politike za zaščito in trajnostno rabo virov.

1.9

EESO poziva Komisijo, naj v paktu upošteva socialno razsežnost ter s celovito podporo delavcem poskrbi za pravičen in digitalni prehod v pomorskem sektorju. Treba je odpraviti pomanjkanje delovne sile, s privabljanjem mladih spodbujati generacijsko pomladitev, izboljšati zaščito delavcev ter olajšati preusposabljanje in izpopolnjevanje, pri čemer morajo polno sodelovati deležniki in socialni partnerji. Ohraniti bi bilo treba tudi pomorsko kulturno dediščino in nuditi ciljno usmerjeno podporo delavcem, ki se ne morejo prekvalificirati.

1.10

Za uspešnost in obstanek pomorskega sektorja v Evropi je bistveno ustvariti enake konkurenčne pogoje in oblikovati močan pomorski grozd z jasnimi cilji glede razogljičenja. Nujne so naložbe v e-goriva, tehnološke inovacije, energijo iz obnovljivih virov na morju, zlasti energijo plimovanja, in lokalno proizvodnjo.

1.11

EESO kot predstavnik civilne družbe priporoča oblikovanje celovitega mehanizma za redno ocenjevanje in spremljanje napredka pakta. Ta mehanizem bi moral temeljiti na modelih za cilje trajnostnega razvoja, pri njem pa bi morali kot stalni člani sodelovati predstavniki EESO, da se pri spremljanju poskrbi za kontinuiteto, preglednost in reprezentativnost.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Cilj evropskega pakta za oceane je spodbujati celovit in dosleden pristop v vseh politikah, povezanih z oceani, zato je treba okrepiti pomorske raziskave, zaščititi morske ekosisteme ter spodbujati inovacije, znanje in modro gospodarstvo. V paktu so osrednjega pomena obalne skupnosti in za oblikovanje učinkovitih politik je treba poznati njihove potrebe in težave.

2.2

EESO priznava, da se obalne skupnosti soočajo s številnimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi izzivi, pakt pa bi lahko bistveno pripomogel k njihovemu reševanju. Za to pa bi moral ponuditi dobro osnovo za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, trajnostno rast in socialno kohezijo ob upoštevanju omejitev planeta. V tem smislu si je treba prizadevati za zdrave in produktivne oceane ter za pravičen in digitalni prehod. Poleg tega bi morali zaradi porasta novih pomorskih panog v paktu obravnavati modele upravljanja oceanov, ki bi jih EU lahko spodbujala tako na svojih morskih območjih kot v drugih delih sveta. Pakt bi se moral osredotočiti tudi na krepitev odpornosti obalnih skupnosti na naravne nesreče in spodbujati sonaravne rešitve.

3.   Posebna priporočila za zdrave in produktivne oceane

3.1

EESO priporoča, naj se za odporne in produktivne oceane v paktu obravnava naslednje:

3.1.1

Podpiranje konkurenčnosti in trajnostna rast modrega gospodarstva z naložbami in inovacijami na področju podnebno nevtralnih tehnologij, zdravja ekosistemov in pravičnega prehoda. EESO meni, da je nujno poenostaviti zakonodajo in zmanjšati birokracijo za vsaj 25 % za podjetja in 35 % za MSP. EU si mora prizadevati za odporne, lokalne in kratke vrednostne verige, pri katerih se prednost daje celostnemu razvoju evropskih pomorskih panog, dobrobiti ter obnovi ekosistemov in obalnih skupnosti.

3.1.2

Naložbe in inovacije v pomorski industriji: EU mora predlagati ukrepe za pritegnitev zasebnih naložb ter okrepiti konkurenčnost in razvoj podjetij. Spodbujati bi morala vzpostavljanje inovacijskih vozlišč v modrem gospodarstvu ter sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami, podjetji in oblikovalci politik. Javni organi bi morali spodbujati podpiranje zagonskih podjetij v pomorstvu z boljšim dostopom do financiranja in trženjem naprednih tehnologij. EESO priporoča, naj se v okviru nacionalnih proračunov povečajo naložbe v raziskave, in poziva EU k povečanju sredstev za raziskovanje oceanov.

3.1.3

Evropska strateška avtonomija na ključnih področjih, kot so hrana, energija in promet: EU mora okrepiti svoje zmogljivosti za proizvodnjo lastnih virov in zmanjšati odvisnost od zunanjih dobaviteljev. Bistveno je spodbujati lokalne inovacije na teh področjih, da bo EU neodvisna in bolj odporna na svetovne izzive. Poleg tega je treba izboljšati in zaščititi infrastrukturo v EU in sprejeti politike, ki upoštevajo prehransko suverenost ter socialne in ekonomske dejavnike v zvezi s podjetji.

3.1.4

EESO poziva Komisijo, naj do leta 2026 pripravi akcijski načrt EU za modro hrano, s katerim bi jo vključili v politike in strategije na področju prehrane in potrošnje. Ta načrt bi moral ključno prispevati k viziji glede prihodnosti kmetijstva in preskrbe s hrano. Tako bi v Evropi spodbujali zdravo prehrano z nizkim ogljičnim in okoljskim odtisom. EU bi morala izvajati politike in dajati spodbude za uporabo selektivnega ribolovnega orodja z majhnim vplivom na okolje ter zmanjšanje prilova in zavržkov, prednost pa bi morala imeti ribolov za prehrano ljudi in nizkotrofična akvakultura. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti boju proti prelovu na območjih, kjer se še izvaja, ter tudi proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Okrepiti bi bilo treba tudi politike in nadzor na področju uvoza netrajnostnih morskih proizvodov, saj to negativno vpliva na staleže rib, evropski ribiči pa nimajo enakih konkurenčnih pogojev. EESO se zavzema za trajnostno in predvsem nizkotrofično akvakulturo, kar vključuje mehkužce, alge in nekatere vrste rakov. Pri tem namreč ni potrebno umetno krmljenje, se pa izboljšuje kakovost vode in prispeva k sekvestraciji ogljika. Poziva tudi, naj se podpre „strategija od morja do vilic“.

3.1.5

Oblikovanje „industrijskega zavezništva za vrednostne verige modrega gospodarstva“ : EESO priporoča, naj Evropska komisija oblikuje industrijsko zavezništvo, ki bi zajemalo celotno vrednostno verigo modrega gospodarstva, da se izboljša konkurenčnost panoge in sprejme celovita vizija. Temu bi moralo biti namenjeno operativno financiranje, sekretariat zavezništva pa bi bil pristojen za koordinacijo pobud, študij ter znanstvenega in tehnološkega razvoja. Ker so pri razvoju in uporabi novih tehnologij posamezni členi v pomorski vrednostni verigi soodvisni, bi zavezništvo prispevalo k učinkovitejšemu sodelovanju (1).

3.1.6

Razogljičenje modrega gospodarstva: EESO opozarja, da so vsi sektorji pomorskega in modrega gospodarstva odvisni od plovil, naprednih pomorskih tehnologij ter odpornih, lokalnih in kratkih industrijskih dobavnih verig. To velja tudi za podvodno infrastrukturo (kot so kabli). EESO meni, da mora EU okrepiti evropske pomorske industrijske zmogljivosti, komunikacijska omrežja in dobavne verige. Pomorski sektor bi moral biti osrednji element vseh politik EU, ki naj bi podpirale trajnostno upravljanje oceanov in izkoriščanje celotnega potenciala modrega gospodarstva. EU bi morala s spodbujanjem podjetniških politik in programov krožnega gospodarstva olajšati tudi pravičen prehod uveljavljenih sektorjev modrega gospodarstva na prakse z manjšim okoljskim odtisom. EESO prav tako poziva k nadaljnji podpori trajnostnega in okolju prijaznega navtičnega in obalnega turizma, da bi ustvarili nove poslovne priložnosti in prispevali k zelenemu prehodu EU (2).

3.1.7

EESO pozdravlja partnerstvo za energetski prehod ribištva in akvakulture, ki ga je leta 2024 vzpostavila Evropska komisija. To je odlična priložnost, da veriga sodeluje pri pripravi načrta za obnovo in posodobitev evropske ribiške flote na podlagi trajnostnega in učinkovitega poslovnega modela.

3.1.8

EESO se odločno zavzema za razvoj najsodobnejših tehnologij in naložbe vanje, na primer pri pridobivanju energije iz plimovanja in valov, kjer se uporabljajo manjše naprave od vetrnih turbin, zato zavzamejo manj morskega prostora in imajo manjši okoljski odtis, proizvedejo pa lahko do 10 % električne energije v EU. Ker so naprave nameščene na manjših morskih območjih, kjer zaradi velikega pretoka vode pogosto ni drugih človekovih dejavnosti, je ta dejavnost bolj združljiva z ribolovom. Zato sta potrebni večja politična podpora in prednostna obravnava teh tehnologij v okviru projektne skupine za energijo oceanov z namenskim financiranjem in regulativnimi ukrepi za njihov razvoj.

3.1.9

EESO poudarja pomen nastajajočih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in internet stvari, pri spremljanju in upravljanju oceanov. Predlaga, da se začnejo raziskave na področjih, na katerih bi lahko z naložbami v te sisteme ustvarili velike okoljske in gospodarske koristi.

3.1.10

Dostop do financiranja: EESO poziva k povečanju subvencij in naložb v infrastrukturo in tehnologije, ki bi spodbudile inovacije in podjetništvo, kar bi pripomoglo k blaginji obalnih skupnosti. EU bi morala v evropskem paktu za oceane in naslednjem večletnem finančnem okviru preučiti možnosti za uvedbo proračunskih postavk za oceane, da bi zagotovila ustrezno financiranje za vsa obravnavana področja v paktu, ter okrepiti sektorske sklade, kot je Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA). EESO obžaluje, da so se sredstva v skladu ESPRA za obdobje 2025–2027 zmanjšala za 105 milijard EUR, in poziva k povečanju sredstev v naslednjem proračunskem okviru. Priporoča tudi, da se oceni možnost uporabe sredstev za modro gospodarstvo v okviru programa Obzorje Evropa. V zvezi s tem poziva, naj se v programu, ki bo nasledil program Obzorje Evropa, predvidi namenska proračunska postavka za trajnostno modro gospodarstvo. Poleg tega se zavzema za to, da se z javnim financiranjem prispeva h krepitvi zasebnega financiranja v okviru pobud, kot so Obzorje Evropa, sklad za inovacije, financiranje EIB in jamstveni sklad. EESO še poziva, naj se prihodki iz sistema EU za trgovanje z emisijami namenijo za energetski prehod ter spodbujanje razvoja inovativnih goriv in projektov v Evropi.

3.1.11

EESO priporoča, da se pri javnem financiranju predvidi določena socialna pogojenost, da se zagotovita spoštovanje pravic delavcev in okoljska trajnostnost. Pri tem je treba učinkovito izvajati obstoječe socialne standarde in zakonodajo v pomorskem in ribiškem sektorju ter po potrebi sprejeti zavezujoče zakonodajne pobude.

3.1.12

EESO poudarja, da je treba pospešiti in prilagoditi dostop do financiranja, da se zlasti olajša dostop za MSP in priobalni ribolov ter spodbuja trajnostna rast na področju modrega gospodarstva.

3.1.13

Ocena in morebitna reforma skupne ribiške politike: EESO priznava, da je sedanja skupna ribiška politika prispevala k boljšemu upravljanju ribjih staležev. Vendar pa je 70 % rib in lupinarjev uvoženih iz tretjih držav, kar je izziv za prehransko neodvisnost ter zmožnost trajnostne in odgovorne preskrbe. To vrzel je nujno odpraviti in trajnostno proizvodnjo hrane lajšati, ne pa ovirati, pri tem pa poskrbeti za zdravje ribjih populacij v EU na dolgi rok ter za uvožene proizvode uporabljati enake socialne in okoljske standarde. Zato je bistveno oceniti sedanje ribiške politike, da bi z uravnoteženimi predpisi in gospodarskimi spodbudami prešli na bolj učinkovito ribištvo. Spodbujati je treba večjo energetsko učinkovitost ribištva in ribogojstva ter uporabo obnovljivih virov energije. Razvoj natančnejših ribolovnih tehnologij bo omogočil bolj trajnostne, selektivne in učinkovite prakse z manjšim vplivom na okolje. Prav tako je ključno posodobiti ribiške politike zaradi novih izzivov, povezanih z brexitom, mednarodnimi razmerami in konkurenčnostjo. Poleg tega bi morala EU spodbujati dodeljevanje ribolovnih kvot na podlagi socialnih, ekonomskih in okoljskih meril v skladu s členom 17 uredbe o skupni ribiški politiki ter z zanesljivim sistemom nadzora in označevanja zagotoviti sledljivost ribiških proizvodov od „morja do vilic“, pri tem pa poudarek nameniti uvozu.

3.1.14

Izobraževanje in usposabljanje: EU mora vlagati v razvoj spretnosti in kompetenc za modro gospodarstvo ter si še naprej prizadevati, da se mlade pritegne k sodelovanju v njihovih skupnostih. Kakovostna delovna mesta in usposabljanje delovne sile prispevajo k blaginji, konkurenčnosti, privlačnosti in učinkovitosti panog modrega gospodarstva. V teh panogah je zdaj in v prihodnosti poleg preusposabljanja in izpopolnjevanja bistvenega pomena obdržati strokovnjake s področja pomorstva in ribištva in zaposlovati nove. EESO poziva Evropsko komisijo, naj v okviru prihodnjega Evropskega socialnega sklada predvidi proračunske postavke za področje pomorstva. Potrebno je tudi usklajevanje na področju usposabljanja in izdajanja spričeval v sektorjih pomorstva, rekreacije in ribištva za vzajemno priznavanje spričeval po vsej EU, da se olajša mobilnost delovne sile in izboljša konkurenčnost teh sektorjev. Prav tako bi morali izboljšati oceansko pismenost, da bi se družba, zlasti otroci in mladi, bolj zavedali pomena oceanov in modrega gospodarstva.

3.1.15

Pomanjkanje delovne sile: Pri reševanju demografskih izzivov mora EU sredstva prednostno nameniti izboljšanju znanj in spretnosti ter razvoju delovne sile na področju modrega gospodarstva, da dolgoročno poskrbi za odpornost in inovacije. Javni organi in zasebni sektorji bi morali s posebnimi programi usposabljanja za pridobitev znanj in spretnosti za modro gospodarstvo odpraviti pomanjkanje delovne sile. Pomembno je oblikovati usklajene programe usposabljanja za pridobitev prenosljivih znanj in spretnosti, da se olajša mobilnost delavcev med državami članicami in med posameznimi panogami modrega gospodarstva. Poleg tega bi morala EU spodbujati javno-zasebna partnerstva k izvajanju prilagojenih programov usposabljanja.

3.2

EESO priporoča, naj se za boljše zdravje naših oceanov v evropskem paktu za oceane upošteva naslednje:

3.2.1

Centri na področju modrega gospodarstva in observatorij za oceane: EESO priporoča, naj se v obalnih regijah vzpostavijo specializirani centri za pomorske tehnologije in trajnostne inovacije, ki bi s spodbujanjem raziskav, razvoja in prenosa znanja podprli modro gospodarstvo. EESO predlaga, naj Komisija preuči možnost ustanovitve evropskega observatorija za zbiranje, analizo in razširjanje podatkov o oceanih, ki bi lahko tudi usklajeval podatke različnih agencij in znanstvenih ustanov ter tako omogočal njihovo združljivost in odločanje na podlagi znanstvenih podatkov.

3.2.2

Raziskave in spremljanje: EESO poziva k razširitvi in okrepitvi znanstvenih pobud na področju pomorstva, kot je evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke, da bi spremljali zdravje ekosistemov in oblikovali trajnostne politike. Z boljšim spremljanjem oceanov bi pripomogli k uresničitvi okoljskih ciljev iz okvirne direktive o morski strategiji. EESO obžaluje, da je 70 % podatkov pridobljenih v okviru projektov z začasnim financiranjem, v veliki meri iz javnih sredstev. EESO meni, da je treba več podatkov pridobiti iz zasebnega sektorja ter več sredstev nameniti sodobnim tehnologijam in znanstveni infrastrukturi.

3.2.3

Projekti obnove: EESO priporoča oblikovanje spodbud in pilotnih projektov za pravično in učinkovito izvajanje okoljske zakonodaje. To je potrebno, da se v Evropi poskrbi za skladnost z mednarodnimi zavezami o biotski raznovrstnosti, denimo zavezami iz Kunminško-montrealskega sporazuma. Predvsem bi bilo treba v zakonodajo EU prenesti in učinkovito izvajati zavezo 30 x 30 (tj. do leta 2030 zaščititi vsaj 30 % kopnega in oceanov na svetu) tako z vzpostavitvijo in upravljanjem morskih zavarovanih območij kot z drugimi učinkovitimi ohranitvenimi ukrepi na ribolovnih območjih. EESO poziva k uvedbi območij s strogo zaščito (območij brez odvzema) na podlagi strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, če je to v skladu z znanstvenimi priporočili. Poudarja, da je treba pri vsaki uvedbi takšnega območja upoštevati posebnosti posamezne regije, da se doseže ravnovesje med ohranjanjem in gospodarsko dejavnostjo. EESO zato opozarja, da je treba v skladu z določbami Pariškega sporazuma (člen 2) te cilje uresničevati tako, da ni ogrožena proizvodnja hrane (3).

3.2.4

Odpornost naših oceanov: EESO poudarja, da je doseganje dobrega okoljskega stanja v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji bistvenega pomena, saj dobro ohranjeno morsko okolje podpira gospodarsko stabilnost in pomaga blažiti vplive podnebnih sprememb. Evropsko komisijo poziva, naj sprejme vse potrebne ukrepe za ustrezno izvajanje okvirne direktive o morski strategiji.

3.2.5

Zelena infrastruktura ter strategija za morje in kopno: EESO priporoča, naj se s sistemskim pristopom razvije trajnostna infrastruktura, da se čim bolj zmanjša vpliv povezave med morjem in kopnim na okolje. Pri tem je treba spodbujati ogljično nevtralna pristanišča in čiste vire morske energije. Prav tako priporoča izvajanje strategij za doseganje sinergij in krepitev sodelovanja med pomorskimi in kopenskimi panogami, kot so ladjedelnice in dobavitelji tehnologije, ter izboljšanje evropske zakonodaje za preprečevanje onesnaževanja morja s kopnega, denimo z industrijskimi izpusti in odpadnimi vodami, ki v vodne ekosisteme vnašajo organska, kemična in farmacevtska onesnaževala ter mikroplastiko in pelete.

3.2.6

Evropski načrt za prilagajanje podnebnim spremembam: EESO poziva k nadgradnji tega načrta, da se poveča odpornost obalnih skupnosti, ki jim je treba pomagati pri načrtovanju in pripravah odzivanja na posledice podnebnih sprememb.

3.2.7

Boj proti onesnaževanju in morskim odpadkom: EESO poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo in okrepi diplomacijo EU, da bo v letu 2025 sprejet svetovni sporazum o plastiki in vzpostavljen zanesljiv mehanizem financiranja v podporo njegovemu izvajanju.

3.2.8

Okrepljena evropska vloga v mednarodnih pogajanjih o oceanih: EESO v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 14 Komisijo poziva, naj okrepi diplomatsko delovanje, da se v STO sprejme sporazum o ribiških subvencijah, pospešita ratifikacija in izvajanje sporazuma o morski biotski raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (BBNJ) v zvezi z mednarodnimi vodami in spodbuja izvajanje Konvencije o biološki raznovrstnosti (4). Če ne bo poskrbljeno za trajnostno izkoriščanje, poziva tudi k moratoriju na globokomorsko rudarjenje.

4.   Gospodarski, socialni in okoljski izzivi obalnih skupnosti

4.1

Evropske obalne skupnosti se soočajo s številnimi medsebojno povezanimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi izzivi. V zadnjih letih so evropsko industrijo in trge zaznamovali resni pretresi, kot so pandemija COVID-19, brexit, ruska invazija na Ukrajino in ekstremni vremenski dogodki zaradi podnebnih sprememb. To ni povzročilo samo zvišanja cen energentov in surovin, temveč tudi vsesplošno inflacijo. Poleg tega so se zaradi trgovinskih omejitev spremenile pomorske poti, kar je povzročilo ozka grla v dobavni verigi. Ti izzivi so resna preizkušnja za modro gospodarstvo, vendar pa napovedi kažejo na možnost stabilizacije in okrevanja gospodarstva zaradi nižjih cen energije in nižje inflacije.

4.2

Evropska industrija pa se ni spoprijemala le s pandemijami in geopolitičnimi krizami na svetovni ravni, temveč tudi z vse večjim regulativnim bremenom na evropski ravni. Čedalje večje omejitve in birokracija močno vplivajo na konkurenčnost in ekonomsko vzdržnost podjetij.

4.3

Na socialnem področju se številna obalna območja soočajo z demografskimi težavami, kot sta staranje prebivalstva in odseljevanje mladih, pogosto zaradi pomanjkanja lokalnih priložnosti. EESO je zaskrbljen zaradi izgube življenj na morju, povezane z migracijami. Poleg tega na obalnih območjih ni dovolj usposobljene delovne sile kot tudi ne generacijske pomladitve, pojavljajo se težave glede rabe virov, izpostavljena pa so tudi podnebnim katastrofam. Pri reševanju teh izzivov je treba povečati socialno vključenost in vsem zagotoviti enak dostop do virov in storitev. EESO se zavzema za izboljšanje delovnih pogojev v modrem gospodarstvu, da bi bili ti sektorji privlačnejši. Pakt bi se glede obravnave nekaterih od teh izzivov lahko zgledoval po dolgoročni viziji za podeželska območja EU (5).

4.4

Pri reševanju okoljskih izzivov je zelo pomembno ohraniti zdrava in produktivna morja ter naravne vire, kot so čista ribolovna območja in obale, ki prispevajo h gospodarski blaginji in varovanju zdravja tako zdaj kot v prihodnje. Evropski oceani so tudi naši največji zavezniki v boju proti podnebnim spremembam. Izvajanje in izvrševanje obstoječe zakonodaje bi morala biti osrednjega pomena v evropskem paktu za oceane. Bistveno pa je, da EU oceni tudi učinkovitost teh politik ter razmisli o možnosti njihove revizije in po potrebi posodobitve, da jih prilagodi novim razmeram in izzivom.

4.5

V skladu z delom Odbora v zvezi z modrim dogovorom EU (6) je treba upoštevati povezavo med morskimi in sladkimi vodami ter vpliv tega na obalne skupnosti. S politikami bi morali spodbujati usklajevanje, da se rešujejo izzivi in izkoristijo priložnosti.

5.   Model upravljanja oceanov za vode EU in mednarodne vode

5.1

EESO predlaga, naj se spodbuja vključujoč in inovativen model upravljanja oceanov ob upoštevanju naslednjih priporočil:

5.1.1

Regionalno sodelovanje: EESO priporoča, naj se okrepi usklajevanje in sodelovanje v pomorstvu med državami članicami, ki imajo skupne morske bazene, na primer Baltsko morje, Sredozemlje in Severno morje, na ključnih področjih, kot so energija, okolje in ribištvo. Predlaga tudi krepitev programov politike, ki bi se izvajali v obdobjih, daljših od volilnih ciklov in okvirov EU, ter izboljšanje medresorskega usklajevanja na evropski in nacionalni ravni. Poziva tudi k zmanjšanju regulativnega bremena, spodbujanju naložb v modro gospodarstvo in polni uresničitvi enotnega trga. Prav tako priporoča, naj vsako predsedstvo Sveta EU organizira skupna srečanja na temo oceanov, ki bi se jih udeležila ključna ministrstva (na področju okolja, podnebja, energije, ribištva in prometa) in deležniki. Pri tem bi lahko sodelovale vse evropske institucije, vključno z EESO.

5.1.2

Priporočila ob upoštevanju regionalnih posebnosti: Ne glede na navedeno EESO predlaga pripravo ločenih priporočil za različne obalne regije EU ob upoštevanju njihovih okoljskih, gospodarskih in družbenih posebnosti. EESO poudarja tudi, da je treba politike prilagoditi lokalnim kulturnim in socialno-ekonomskim dejavnikom, da bi bile izvedljive in učinkovite. Zato individualno ukrepanje držav članic in njihovih regij bistveno prispeva k prilagoditvi in izvajanju politik v lokalnem okviru.

5.1.3

Znanje in inovacije na področju morja: EESO meni, da je treba spodbujati inovacije ter razvijati znanja in spretnosti, da bi na trgu EU uporabljali zlasti evropsko visoko tehnologijo.

5.1.4

Priznavanje strateškega pomena oceanov za varnost in konkurenčnost Evrope: EESO predlaga okrepitev trgovinskih poti za dostop do svetovnih trgov in energetskih virov. Poudarja, da je treba vse pomorske dejavnosti izvajati ob upoštevanju okoljskih omejitev planeta ter pri tem zaščititi socialne in človekove pravice.

5.1.5

Varnost v evropskem pomorstvu: EESO oblasti poziva, naj okrepijo programe za zaščito pomorskih poti, pristanišč in kritične infrastrukture pred grožnjami, kot so piratstvo, terorizem, trgovina z ljudmi in pomorski kriminal. Zato je treba učinkovito izvajati strategijo EU za pomorsko varnost. Poudarek bi moral biti na obrambnem sodelovanju, vključno z letnimi pomorskimi vajami in krepitvijo zmogljivosti s skupnimi standardi za tehnologije na področju pomorske obrambe. To strategijo bi bilo treba vključiti v pakt, da bi okrepili trgovinsko odpornost, gospodarsko stabilnost in varnost pomorskih dobavnih verig. Tako bi tudi ščitili naše socialne in okoljske standarde, ki jih na primer ogrožata nezakonit ribolov in prisilno delo, pa tudi prakse pomembnih akterjev, kot je Kitajska.

5.1.6

EESO poziva Komisijo, naj v paktu okrepi vidik ladjedelništva, tehnologije in pomorske logistike. Od te panoge so odvisne številne obalne skupnosti, pa tudi podsektorji, kot so ribištvo, rekreacijsko jadranje, energija na morju in pomorski promet. Zato Komisijo poziva, naj bo napovedana strategija za pomorsko industrijo eden od stebrov pakta.

5.1.7

Zaradi vse večjih groženj pomorski varnosti je v interesu EU tudi to, da poskrbi za varnost in zaščito pomorskih in ribiških strokovnjakov v skladu z zahtevami relevantnih konvencij Mednarodne organizacije dela, denimo Konvencije o delu v pomorstvu.

5.1.8

Pravični prehod: EESO poudarja, da morata biti za pošten, pravičen in celovit prehod na alternativna goriva in nove tehnologije okoljska in družbena trajnostnost tesno povezani. Ključnega pomena je v središče zelenega in digitalnega prehoda umestiti človeško komponento ter izboljšati delovne pogoje, ustvarjati kakovostna delovna mesta ter povečati privlačnost in vključevalnost pomorskih in ribiških poklicev (7).

5.1.9

Sodelovanje deležnikov: EESO poziva k večji vključenosti lokalnih skupnosti, socialnih partnerjev in industrije v oblikovanje politik, povezanih z morjem, ter k podpiranju in spodbujanju pomorskih grozdov. V paktu bi morali pomorske grozde priznati kot ključne akterje in platforme za upravljanje oceanov, saj povezujejo stališča in interese različnih sektorjev. Ni pomembno samo, da vsi akterji na področju modrega gospodarstva sodelujejo v javnih posvetovanjih, temveč tudi, da so dejavno vključeni v oblikovanje pomorskih politik. Bistveno je tudi, da so družbene koristi trajnostnega razvoja pravično porazdeljene, projekti pa morajo imeti dolgoročen učinek in prispevati k odpornosti modrega gospodarstva. Treba je tudi priznati pomen sodelovanja civilne družbe ter pri sprejemanju odločitev upoštevati njene poglede in potrebe.

5.1.10

Pomorsko prostorsko načrtovanje: EESO zaradi zaskrbljujočega pritiska na pomorski prostor in konkurence pri njegovem izkoriščanju, ki ju povzroča širitev novih panog, priporoča revizijo direktive o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje, da bi uskladili navzkrižja interesov (na primer na področju akvakulture, ribištva in proizvodnje energije). EESO predlaga nov pristop pozitivnega soobstoja, pri čemer bi po možnosti spodbujali večnamensko rabo morskih območij, dejavnosti s pozitivnim vplivom na naravo in regenerativne dejavnosti ter sistemski pristop. Zato priznava prizadevanja glede morskih zavarovanih območij in druge učinkovite ohranitvene ukrepe za posamezno območje, da se zaščitijo ekosistemi. EESO priznava, da Evropski modri forum učinkovito prispeva k razpravi deležnikov o skupnih izzivih in prednostnih nalogah ter odzivu nanje na srednji rok. Glavni cilj je doseči soglasje, ustvariti sinergije in najti rešitve, ki bi pripomogle k skupni viziji. Poleg tega je za zaščito in uporabo tradicionalnih ribolovnih območij ter dostop do njih pri sprejemanju odločitev bistveno sodelovanje najranljivejših sektorjev, kot je ribištvo.

5.1.11

Socialna kohezija: EESO poziva k okrepljenemu povezovanju deležnikov (vlad, obalnih skupnosti in lokalnih podjetij) ter k zmanjšanju socialnih razlik z vključujočimi politikami, pravičnimi naložbenimi strategijami in socialnim gospodarstvom. Prednostnega pomena bi morala biti dejavna udeležba civilne družbe pri sprejemanju odločitev, da bi pri politikah upoštevali njihove potrebe in želje. EU bi morala posebno pozornost nameniti tudi večji vlogi žensk in mladih v modrem gospodarstvu.

5.1.12

Upravljanje oceanov na podlagi podatkov: Opazovanje in spremljanje oceanov sta skupaj z učinkovitim upravljanjem podatkov bistvena za pospeševanje modrega gospodarstva, varstvo okolja, spodbujanje inovacij, pomorsko varnost ter krepitev odpornosti in konkurenčnosti obalnih območij. EESO poziva, naj se pri upravljanju oceanov na podlagi podatkov uporabijo sistemi spremljanja v realnem času in umetna inteligenca. Zato predlaga skladen evropski okvir, ki bo povezoval nacionalne in regionalne sisteme opazovanja, spodbujal sodelovanje med raziskovalci, oblastmi, zasebnim sektorjem, področjem obrambe in lokalnimi skupnostmi ter naložbe v sodobno infrastrukturo in napredne tehnologije, kot so velepodatki, okoljski DNK (eDNA) in umetna inteligenca.

5.1.13

Redno spremljanje: EESO priporoča, naj Evropska komisija uvede mehanizme za redno spremljanje napredka pakta in obveščanje o tem, podobne mehanizmom v okviru ciljev trajnostnega razvoja.

5.1.14

Vodilna vloga in diplomacija v svetu: Pakta za oceane ni mogoče izvajati brez mednarodnih sporazumov ali partnerstev. EESO zato poziva, naj EU prevzame vodilno vlogo v svetu na področju trajnostnega upravljanja oceanov ter spodbuja uporabo svojih najboljših praks v EU in zunaj nje. Eden od načinov za prenos teh standardov je močnejša diplomacija EU, da se pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih upoštevajo ključni interesi na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva. EESO priporoča, naj ima pakt mednarodni steber, ki bo temeljil na obstoječem čezmejnem sodelovanju, vključno z okvirom za desetletje oceanov. Priporoča tudi uporabo trga EU kot mehanizma za izvajanje pritiska na mednarodne partnerje ter izboljšanje okoljskih in socialnih standardov na svetovni ravni.

5.1.15

Odpornost proti podnebnim spremembam: EESO poziva, naj se predlagajo ukrepi za večjo pripravljenost na nesreče in odpornost proti podnebnim spremembam.

5.1.16

Uskladitev sredstev, ki jih ima EU na voljo za pogajanja v mednarodnih forumih, povezanih z oceani, z njenimi ambicijami, da prevzame vodilno vlogo v svetu: Zlasti je pomembno imeti dovolj človeških in finančnih virov za pogajanja v teh mednarodnih forumih, tudi pri dvostranskih in regionalnih sporazumih. EESO poziva Komisijo, naj v ta namen poveča proračunske postavke. Poleg tega bi si morala Komisija v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva prizadevati za sprejetje okoljskih in socialnih standardov EU tudi v drugih regijah, da bodo konkurenčni pogoji za vse enaki.

5.2

Skratka, ta model upravljanja bi moral vključevati okoljsko trajnostnost, gospodarsko odpornost in socialno vključenost ter biti zgled za upravljanje oceanov na svetovni ravni.

---

(1)   UL C 100, 16.3.2023, str. 31.

(2)   UL C 349, 29.9.2023, str. 41.

(3)   UL C 24, 28.1.2012, str. 111.

(4)   UL C, C/2023/862, 8.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/862/oj; UL C 140, 21.4.2023, str. 61.

(5)   UL C, C/2024/1570, 5.3.2024, ELI: https://eur-lex.europa.eu/eli/C/2024/1570/oj; UL C 486, 21.12.2022, str. 59; UL C 290, 29.7.2022, str. 137.

(6)   Modri dogovor EU: https://www.eesc.europa.eu/en/initiatives/eu-blue-deal.

(7)   UL C 349, 29.9.2023, str. 127.