—

razglasi ničnost člena 50 od (1) do (7) in od (9) do (12) Uredbe (EU) 2025/40 (1) Evropskega parlamenta in Sveta in

—

Evropski komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

1.

Prvi tožbeni razlog: diskriminatorna narava Uredbe 2025/40

—

Na podlagi Uredbe 2025/40 so bili ustvarjeni neenaki pogoji opravljanja dejavnosti na trgu recikliranja, ki v škodo tožečih strank in drugih zadevnih subjektov, dajejo prednost proizvajalcem embalaže in organizacijam, pristojnim na področju odgovornosti proizvajalcev. Tožečim strankam je odvzet dostop do temeljnih surovin (PET, aluminij, jeklo), ki jih bodo sedaj nadzorovali proizvajalci ali organizacije, pristojne na področju odgovornosti proizvajalcev. To izkrivlja konkurenco, izničuje prejšnje investicije in slabša konkurenčnost zadevnih subjektov. Tako stanje je neposredno v nasprotju s cilji, navedenimi v Uredbi (EU) 2025/40, in sicer zagotovitev poštenih pogojev konkurence na notranjem trgu.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela prepovedi retroaktivnosti in pravne varnosti

—

Uredba 2025/40 je retroaktivna, ker nalaga nove obveznosti subjektom, ki so že investirali zaradi uresničitve prejšnji ciljev na podlagi prejšnje pravne ureditve. Zlasti je dvig za zbiranje metalne embalaže z 0 % na 80 % v roku nekaj mesecev objektivno nerealen in krši načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj. Hkrati je ta ureditev vir pravne negotovosti za države članice, ker izvedbeni predpisi Komisije, ki morajo biti sprejeti šele leta 2027, državam ne omogočajo, da pravočasno presodijo, ali spoštujejo pogoje za pridobitev odstopanja od sistema obvezne kavcije. V Uredbi 2025/40 je sistem kavcije uveden kot dejansko edina rešitev, kljub temu da bi obstoječa infrastruktura omogočila uresničitev zgoraj navedenega cilja, če bi bil za to dan realističen rok.

3.

Tretji tožbeni razlog: neupoštevanje odstopanja, ki ga je Češka republika izpogajala glede aluminijaste embalaže

—

V Uredbi 2025/40 so določeni enaki cilji glede recikliranja, kot so določeni v stari Direktivi 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), vendar pa se sistematično ne upošteva v njej obstoječih odstopanj, ki so jih države članice (vključno z Češko republiko) pridobile v okviru postopka zapletenih pogajanj. V zvezi s tem je bilo Češki republiki priznano odstopanje glede recikliranja aluminija (35 % do leta 2029, 50 % do leta 2034), na podlagi katerega je ta prilagodila svojo zakonodajo in svoje investicije. V Uredbi 2025/40 se arbitrarno to odstopanje ne upošteva, zaradi česar se s tem krši načelo pravne varnosti in posega v legitimna pričakovanja držav in zasebnih subjektov. Poleg tega sprejetje takega stališča diskreditira sam pomeni postopka pogajanj v okviru Direktive 94/61/ES in vnaša pravni nered.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev načela subsidiarnosti in nesorazmernost Uredbe 2025/40

—

V Uredbi 2025/40 se neupravičeno posega v pristojnosti držav članic s tem, da se poleg ciljev glede recikliranja (sprejetih v Direktivi 94/62/ES) nalaga konkretna tehnološka rešitev – sistem obvezne kavcije. Na ta način je kršeno načelo subsidiarnosti, saj bi države članice cilje lahko uresničile s pomočjo svojih učinkovitih ukrepov. Poleg tega je uredba nesorazmerna: zahteva glede skokovitega dviga zbiranja metalne embalaže do 80 % v letu 2026 ne pušča časa za prilagoditev in je v nasprotju z izjavami iz te uredbe glede nujnosti določitve prehodnega obdobja (glej uvodne izjave 20, 22 in137). Uporaba enotne rešitve, brez dokaza o njeni nujnosti ali dodani vrednosti za Unijo (člen 5(3) PEU), je torej v nasprotju z načeli EU.

5.

Peti tožbeni razlog: tveganje finančne škode

—

Sistem kavcije daje ključne reciklirane materiale pod nadzor omejene skupine subjektov. Tožeče stranke, ki so podizvajalci, so prikrajšane za vir prihodkov in amortizacijo investicij v tehnologijo reciklaže. To je v nasprotju z načeli svobodne konkurence in enakih pogojev za dejavnosti na notranjem trgu EU.