Pritožba, ki jo je 8. aprila 2025 vložil Andrey Melnichenko zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 22. januarja 2025 v zadevi T-271/22, Melnichenko/Svet

(Zadeva C-270/25 P)

(C/2025/2850)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnik: Andrey Melnichenko (zastopniki: A. Miron, D. Müller, H. Bajer Pellet, C. Zatschler SC, A. Beauchemin, avocats)

Drugi stranki v postopku: Svet Evropske unije in Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

—	sodbo Splošnega sodišča z dne 22. januarja 2025, Melnichenko/Svet (T-271/22), v celoti razveljavi; in

—	vsebinsko odloči o tožbah in izpodbijane akte razglasi za nične v delu, v katerem se nanašajo na pritožnika; in

—	Svetu naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah; ali

—	podredno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.	Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da člen 215 PDEU omogoča, da se omejevalni ukrepi naložijo strankam, ki niso povezane z osebami, na katere so ukrepi primarno usmerjeni, in položajem, ki ga je treba rešiti.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri opredelitvi pravne podlage omejevalnih ukrepov.

Splošno sodišče je s tem, da ni upoštevalo zahtev, določenih v pravni podlagi, napačno razlagalo merilo (g) tako, kot da ne zahteva povezave z vlado Ruske federacije ali položajem, ki ga je treba rešiti.

2.	Splošno sodišče je napačno presodilo ustreznost in sorazmernost izpodbijanih aktov.

Splošno sodišče ni opravilo „celovitega nadzora“ izpodbijanih aktov in je zato kršilo pravo Unije in sodno prakso Sodišča. Ni pravilno presodilo, ali so omejevalni ukrepi potrebni in ali dejansko ustrezajo ciljem, ki jim sledi Svet.

Splošno sodišče je storilo napako pri presoji sorazmernosti izpodbijanih aktov glede na konkreten položaj pritožnika, ker ni preučilo, ali izpodbijani akti dejansko ustrezajo oziroma ali so dovolj povezani z navedenim ciljem, niti kako bi uvrstitev tožeče stranke na seznam prispevala k ciljem, ki jim sledi Svet.

3.	Splošno sodišče je v zvezi s pritožnikom napačno razlagalo in uporabilo merilo (g).

Splošno sodišče je kršilo pravo Unije, ker je merilo (g) razlagalo tako, da se za opredelitev „vodilnega poslovneža“ zahteva le, da so dokazani „interesi v gospodarskih sektorjih“. Na podlagi besedila in konteksta merila (g) naj taka razlaga ne bi bila mogoča.

Splošno sodišče ni upoštevalo omejitev sodnega nadzora na podlagi člena 263 PDEU, ker je s svojo presojo nadomestilo presojo Sveta v izpodbijanih aktih.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ker je na podlagi dejstva, da je pritožnik diskrecijski upravičenec družbe Firstline Trust, sklepalo, da Svet ni storil napake pri presoji, ker je ugotovil, da je „lastnik“ družb EuroChem in SUEK za namene merila (g).

Splošno sodišče je izkrivilo dokaze, ker je ugotovilo, da je pritožnik „ustanovitelj“ družbe Firstline Trust.

4.	Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da pritožnikov izstop iz družbe Trust zaradi upokojitve ni bila sprememba njegovega položaja in da se žena pritožnika ne prizna kot ločena oseba.

5.	Z zahtevo po prenosu na tretjo osebo, ki jo je naložilo Splošno sodišče, se nalaga nezakonit, nesorazmeren in nesprejemljiv pogoj za izbris s seznama, ki krši temeljne pravice in presega zakonske omejitve omejevalnih ukrepov.

Splošno sodišče je kršilo pravo Unije, ker je od pritožnika zahtevalo, naj družbi EuroChem ali SUEK prenese na tretjo osebo. Ker pritožnik nima niti pravice niti sredstev za izvedbo takega prenosa, je Splošno sodišče zamrznilo njegov položaj in ni upoštevalo temeljne preventivne, začasne in reverzibilne narave omejevalnih ukrepov.

Splošno sodišče je poleg tega kršilo pravo Unije, ker dokončni prenos na tretjo osebo pomeni nesorazmeren in nedopusten poseg v lastninsko pravico, ki posega v samo bistvo te pravice. Taka omejitev ni določena z zakonom in ni niti začasna niti reverzibilna.