(A)

Ali in pod katerimi pogoji je treba šteti, da pravo Unije, zlasti pa zakonodaja na področju preprečevanju pranja denarja, ter splošna načela učinkovitega varstva, preglednosti in objektivne dobre vere, ki se izražajo v zahtevah glede obveščanja, nasprotujejo nacionalni zakonodaji o prenosu nedonosnih kreditov v svežnju (kumulativnem prenosu kreditov), to je zakonodaji, ki se uporablja v obravnavani zadevi in je veljala pred sprejetjem decreto legislativo del 30 luglio 2024, n. 116 (zakonska uredba št. 116 z dne 30. julija 2024), ki je začela veljati 13. avgusta 2024 in s katero se izvaja Direktiva [(EU) 2021/2167 (1)], za katero je značilno, da:

(a)

ne določa bistvenih ali dokaznih zahtev glede pisne oblike aktov, zlasti glede sestave aktov v obliki javne listine ali notarsko overjene zasebne listine, ali vsaj podrobnih pravil glede pošiljanja takih listin, na podlagi katerih bi bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti točen datum. To velja zlasti v primeru, v katerem je pogodbena stranka, katere kredit je bil prenesen, potrošnik;

(b)

pred začetkom veljavnosti navedene zakonske uredbe ni določala nobenih obveznosti glede vpisa subjektov, ki opravljajo dejavnost prenosa kreditov v svežnju, v registre, nad katerimi se izvaja ustrezen nadzor, saj ti subjekti v skladu z ugotovitvami [Corte di cassazione (kasacijsko sodišče, Italija)] ne opravljajo finančne dejavnosti in so zato zaradi neobstoja zahtev v zvezi s sestavo javne listine samodejno izvzeti tudi iz pravil na področju preprečevanju pranja denarja?

(B)

Če bi Sodišče ugotovilo obstoj takega nasprotja, ali navedena zakonodaja Unije zaradi varstva učinkovitosti interesov Unije predvideva skrajno sankcijo ničnosti:

(a)

prenosov kreditov, izvedenih v času veljavnosti prejšnjega zakonodajnega okvira, ki se je uporabljal pred sprejetjem zakonske uredbe, s katero se izvaja [Direktiva 2021/2167];

(b)

pooblastil za izterjavo, ki so bila dana subjektom, ki niso vpisani v register, nad katerim izvaja nadzor neodvisni sektorski organ, zadolžen za preverjanje skladnosti z zakonodajo na področju preprečevanja pranja denarja?