V treh mesecih od datuma te objave lahko organi države članice ali tretje države oziroma fizične ali pravne osebe s pravnim interesom in s sedežem ali prebivališčem v tretji državi sprožijo postopek ugovora pri Komisiji v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

„Vesuvio“

PDO-IT-A0252-AM02

Datum vloge: 24. maj 2017

1.   Vložnik in pravni interes

Vesuvio DOP Consorzio Tutela Vini (Združenje za zaščito vin z ZOP „Vesuvio“)

2.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☒	Kategorija proizvoda vinske trte

☒

Povezava

☒	Omejitve trženja

3.   Opis spremembe in razlogi zanjo

1.   Vključitev novih vrst vina: vino z izrazi „superiore“, „riserva“ in „passito“, vino z navedbo sorte vinske trte ter peneče vino kot vrsta belega vina „Vesuvio“, vina rosé „Vesuvio“ in vina rosé „Lacryma Christi“ ter vina z navedbo sorte vinske trte

Opis:

Sprememba specifikacije proizvoda je vključevala dodajanje navedenih novih vrst (in spremembe sortnega sestava). Sprememba se je zdela potrebna, da bi se specifikacija proizvoda uskladila z dejanskimi razmerami na vinorodnem območju, ki so se razvijale skozi leta. To je zajemalo črtanje sorte vinske trte verdeca B, ki v vinogradih ni več prisotna in zato ni več med sortami, ki se uporabljajo za pridelavo vina. Na seznam sort vinske trte je bila dodana sorta caprettone B. V prejšnji specifikaciji proizvoda je bila napačno opredeljena kot sopomenka za sorto coda di volpe B.

Razlogi:

Prva različica specifikacije proizvoda je iz leta 1983. Z leti se je trg spremenil in sektor prilagodil, specifikacija proizvoda pa se ni spremenila, zato je v smislu zahtev sektorja in trga postala zastarela.

Uvedba novih sort vinske trte je omogočila proizvodnjo z eno samo sorto, izbrano med glavnimi sortami, ki so na voljo. Nove sorte so bile vključene, da bi lahko potrošnikom ponudili celovitejši in izpopolnjen proizvod, saj ta dejavnik izboljšuje kakovost označbe.

Ta sprememba se nanaša na člene 1, 2 in 6 specifikacije proizvoda ter ustrezne oddelke enotnega dokumenta, tj. 4 Opis vina, 5.2 Enološki postopki – največji donosi, 7 Glavne sorte vinske trte in 8 Opis povezav.

2.   Vključitev nove kategorije „kakovostno peneče vino“ za belo vino „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“, belo vino in vino rosé „Vesuvio“ in vino rosé „Lacryma Christi“ ter za vina z navedbo sorte vinske trte

Opis:

Sprememba specifikacije proizvoda je zajemala vključitev kategorije „kakovostno peneče vino“. Ta vrsta vina ima na tem območju zgodovino, nikoli pa ji ni bila zagotovljena vloga, ki bi si jo zaslužila.

Razlogi:

Z vključitvijo „kakovostnega penečega vina“ se je tradiciji, že od nekdaj zakoreninjeni na tem območju, dodal prestiž. To je omogočilo odprtje nišnega trga s pozitivnimi ekonomskimi rezultati za celoten sektor.

Ta sprememba se nanaša na člene 1, 2 in 6 specifikacije proizvoda ter ustrezne oddelke enotnega dokumenta, tj. 4 Opis vina, 5.2 Enološki postopki – največji donosi, 7 Glavne sorte vinske trte in 8 Opis povezav.

3.   Sprememba seznama sort vinske trte in vključitev sorte caprettone B

Opis:

Spremenjeni so bili deleži glavnih sort vinske trte, pri čemer sta bila dodana vino z izrazi „riserva“, „superiore“ in „spumante“ ter sortno vino. Za vino „Lacryma Christi“ se lahko uporabi 20 % grozdja sort vinske trte, gojenih predvsem v pokrajini Neapelj. Za sortno vino „Vesuvio“ se zdaj lahko uporabi 15 % grozdja sort vinske trte, gojenih predvsem v pokrajini Neapelj. Sorta verdeca B je bila črtana.

Razlogi:

Seznam sort vinske trte je bil razširjen z vključitvijo sorte caprettone B, ki je bila vedno najpogosteje gojena bela sorta na Vezuvu. Sorta verdeca B je bila črtana, ker ni več prisotna v vinogradih in zato ni več med sortami, ki se uporabljajo za pridelavo vina.

Seznam sort za vino „Lacryma Christi“ je smernica, ki omogoča, da ima vino skupno temo, ki jo lahko potrošniki prepoznajo, sestavljata pa jo glavna sorta vinske trte, ki se uporablja, in seveda vulkanska tla, značilna za vino.

Sorta caprettone B je lokalno priznana kot sorta z označbo. Njena vključitev med glavne sorte vinske trte se šteje za dejavnik, ki je močno povezan s kakovostjo in vrednostjo označbe.

Ta sprememba se nanaša na člen 2 specifikacije proizvoda ter ustrezne oddelke enotnega dokumenta, tj. 4 Opis vina, 5.2 Enološki postopki – največji donosi in 7 Glavne sorte vinske trte.

4.   Opis nekaterih pridelovalnih praks

Opis:

(1)	Črtano je bilo naslednje besedilo: „in razen tistih [zemljišč], ki so posebno vlažna“.

(2)	Vstavljena je bila tabela, ki prikazuje največje donose in delež alkohola za vsako vrsto.

(3)	Dodan je bil opis vrste vina „Vesuvio“ z izrazoma „Lacryma Christi“ in „passito“.

(4)	Za izjemno ugodna leta je bil določen največji donos pri pridelavi grozdja v t/ha, dovoljeno pa je bilo tudi namakanje s fiksnimi namakalnimi sistemi v nujnih primerih.

(5)	Dovoljeni so bili fiksni namakalni sistemi za namakanje v nujnih primerih; črtana je bila posebna točka v zvezi s pridelavo rosé, rdečih in belih vrst vina „Vesuvio“.

(6)	Za nove in ponovne nasade je bila določena najmanjša gostota zasaditve 2 500 rastlin na hektar.

Razlogi:

(1)	Črtano besedilo je bilo odveč, saj zaradi bližine morja in sedanjega podnebja ni težav z vlago.

(2)	Da bi bila specifikacija proizvoda lažje razumljiva, je bilo treba vstaviti pojasnjevalno tabelo vrednosti.

(3)	Pri navedbi vina z izrazom „passito“ mora biti naveden delež naravnega alkohola ob trgatvi, da bi se izognili dvomom v sektorju.

(4)	Ta določba je potrebna za pravilno razlago specifikacije proizvoda.

(5)	Bistveno je bilo, da se dovolijo fiksni namakalni sistemi, saj jih zaradi terena ni bilo mogoče premeščati in sestavljati le v nujnih primerih, ker bi bili stroški previsoki.

(6)	Vključeno je bilo določeno številko hektarjev, da bi imeli proizvodni obrati na celotnem ozemlju enako izhodišče.

Sprememba se nanaša na člen 4 specifikacije proizvoda in ustrezni oddelek 5.2 Enološki postopki – največji donosi enotnega dokumenta.

5.   Vključitev razmejitve območja stekleničenja

Opis:

Dodana je bila zahteva, da se vino stekleniči na območju pridelave, hkrati pa se varujejo pravice polnilnic, ki so ga tradicionalno stekleničile zunaj razmejenega območja pridelave.

V skladu z veljavno zakonodajo EU in posebno nacionalno zakonodajo, ki varuje obstoječe pravice, so za polnilnice, ki so stekleničenje tradicionalno izvajale zunaj razmejenega območja pridelave, predvidena individualna dovoljenja, ki jim omogočajo nadaljnje stekleničenje. Zadevne polnilnice morajo za pridobitev dovoljenja ministrstva za kmetijstvo, prehransko suverenost in gozdove med drugim predložiti ustrezno dokumentacijo in dokazati, da so vino z določeno ZOP ali ZGO stekleničile vsaj dve (ne nujno zaporedni) leti v zadnjih petih letih.

Postopki pridelave penečega vina, vključno s penjenjem, stabilizacijo in dosladkanjem, so zdaj omejeni na območje pridelave in upravno ozemlje dežele Kampanije.

Razlogi:

V skladu z veljavno zakonodajo EU je zahteva o izvajanju stekleničenja na razmejenem območju upravičena zaradi zaščite kakovosti proizvodov, zagotavljanja porekla, omogočanja učinkovitosti nadzora ter ohranjanja celotne proizvodne verige, da bi se čim bolje izkoristilo lokalno območje in zagotovila sledljivost proizvodov.

Posebnosti in lastnosti, ki jih območje porekla daje vinom z ZOP „Vesuvio“, so bolje zaščitene, če se vino stekleniči na območju pridelave, saj to pomeni, da so za uvajanje in izvajanje vseh tehničnih pravil o prevozu in stekleničenju odgovorni strokovno usposobljeni pridelovalci vina z istega razmejenega območja.

S to zahtevo se preprečijo morebitna tveganja, povezana s prevozom vina zunaj območja, kot so oksidacija in vročinski stres zaradi visokih ali nizkih temperatur ali kvarjenje proizvoda, kar bi posledično negativno vplivalo na njegove kemične in fizikalne lastnosti (vsebnost kislin, polifenolov in barvil), organoleptične lastnosti (barva, okus) ter obstojnost. Zmanjšano je tudi tveganje mikrobiološke kontaminacije (z bakterijami, virusi, glivicami, plesnijo ali kvasovkami). Ta zahteva je koristna za izvajalce, ki se zavedajo tveganj in so odgovorni za ohranjanje kakovosti ZOP, potrošnikom pa daje zagotovilo glede porekla in kakovosti vina ter njegove skladnosti s specifikacijo proizvoda. Poleg tega je nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi, učinkovitejši na manjšem območju.

Z uvedbo omejitve pri stekleničenju vina z ZOP „Vesuvio“ na območje pridelave – kot pri drugih priznanih imenih vin – se doseže tudi velik napredek pri izboljšanju kakovosti, izražene v imenu. Namen predlagane spremembe je, da bi se ZOP uveljavila kot eno najpomembnejših zgodovinskih imen, ki označujejo kategorije in vrste vina iz tega enotnega dokumenta in te specifikacije proizvoda.

Namen zahteve za omejitev območja pridelave penečega vina je zaščititi kakovost proizvoda, jamčiti za njegovo poreklo ter zagotoviti, da je nadzor učinkovit in pravočasen. Zato je ta zahteva koristna tako za izvajalce, ki se zavedajo tveganj in so odgovorni za ohranjanje kakovosti vina, kot tudi za potrošnike, katerim jim daje zagotovilo glede porekla in kakovosti vina ter njegove skladnosti s specifikacijo proizvoda.

Sprememba se nanaša na člen 5 specifikacije proizvoda in ustrezni oddelek 9 Drugi bistveni pogoji enotnega dokumenta.

6.   Opis lastnosti vrst vina

Opis:

(1)	Za vse nove vrste so podrobno navedeni opisi barve, okusa, volumenskega deleža skupnega alkohola, najnižje vsebnosti skupnih kislin in najmanjšega ekstrakta brez sladkorja.

(2)	Pri obstoječih vrstah so se spremenili opisi vonja in okusa, vsebnost skupnih kislin pa se je znižala na 4,5 g/l.

(3)	Vključena je bila določba, da lahko imajo vina, starana v lesenih sodih, značilnosti in arome lesa.

(4)	Črtana je bila omemba vina, ki se je skisalo.

Razlogi:

(1)	S tem vstavkom so se pravilno opisale vse nove vrste.

(2)	Tako bi se specifikacija proizvoda uskladila z dejanskimi zahtevami glede lastnosti vin.

(3)	To je bilo pojasnjeno zaradi jasnosti.

(4)	To je bilo črtano, ker so peneče vrste vina opisane pri lastnostih ob porabi.

Sprememba se nanaša na člen 6 specifikacije proizvoda in ustrezni oddelek 4 Opis vina enotnega dokumenta.

7.   Spremembe nekaterih pogojev za označbo in predstavitev vina

Opis:

(1)	Odpravljena je bila prepoved uporabe izrazov „superiore“ in „riserva“.

(2)	Črtano je bilo besedilo „ad eccezione delle tipologie spumante e liquoroso“ (razen penečega in likerskega vina).

(3)	Dodana je bila možnost, da se ob geografskem izrazu „Vesuvio“ navede izraz „Lacryma Christi“.

Razlogi:

(1)	To je postalo potrebno, ker sta bila izraza „superiore“ in „riserva“ vključena v člen 6 specifikacije proizvoda ter opisana v njem.

(2)	To je bilo zaradi jasnosti črtano.

(3)	Izraz „Lacryma Christi“ je bil na območju tradicionalno naveden pred geografsko označbo „Vesuvio“.

Sprememba se nanaša le na člen 7 specifikacije proizvoda.

8.   Vključitev informacij o prostornini posod

Opis:

Vključen je bil člen 8 o pakiranju, ki določa prostornino posod in vrsto njihovih zapiral, da se zagotovijo smernice za dajanje proizvoda na voljo potrošnikom.

Razlogi:

Da bi se povečala jasnost ter zagotovila enotnost steklenic, ki so na voljo potrošnikom, in vrst zapiral.

Ta sprememba se nanaša na člen 8 specifikacije proizvoda in oddelek 9 enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Vesuvio

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.	Likersko vino

4.	Peneče vino

5.	Kakovostno peneče vino

Oznaka kombinirane nomenklature:

—	22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204  – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4.   Opis vina

1.   Belo vino „Vesuvio“ (kategorija vino)

Barva: različno intenzivna slamnato rumena; vonj: nežen, eleganten; okus: suh, rahlo kisel; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,00 vol. %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 15,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

2.   Peneče belo vino „Vesuvio“ in kakovostno peneče belo vino „Vesuvio“ (kategoriji peneče vino in kakovostno peneče vino)

Barva: različno intenzivna slamnato rumena z bledo zelenimi ali zlatimi odtenki; vonj: eleganten, cvetličen, značilen; okus: prefinjen in uravnotežen za vrste vina popolnoma suho do suho; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,00 vol. %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 15,0 g/l.

Peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo.

Kakovostno peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo. Če je vino pridelano po tradicionalni metodi, njegov postopek pridelave, vključno s staranjem v vinski kleti, v kateri je pridelano, ne sme trajati manj kot 12 mesecev od začetka [sekundarnega] alkoholnega vrenja, namenjenega pridobivanju penečega vina.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

3.   Vino rosé „Vesuvio“ (kategorija vino)

Barva: različno intenzivna rožnata; vonj: nežen, saden; okus: svež, skladen; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,00 vol. %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 18,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

4.   Rdeče vino „Vesuvio“ (kategorija vino)

Barva: različno intenzivna rubinasto rdeča; vonj: suh, skladen; okus: suh, skladen; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,00 vol. %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 18,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Peneče vino rosé „Vesuvio“ in kakovostno peneče vino rosé „Vesuvio“ (kategoriji peneče vino in kakovostno peneče vino)

Barva: različno intenzivna rožnata; vonj: nežen, saden; okus: suh, skladen; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,00 vol. %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 18,0 g/l.

Peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo.

Kakovostno peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo. Če je vino pridelano po tradicionalni metodi, njegov postopek pridelave, vključno s staranjem v vinski kleti, v kateri je pridelano, ne sme trajati manj kot 12 mesecev od začetka alkoholnega vrenja, namenjenega pridobivanju penečega vina.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 miliekvivalenta na liter

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

6.   Belo vino „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“ (kategoriji vino in likersko vino)

Barva: različno intenzivna slamnato rumena; vonj: nežen, eleganten; okus: suh; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,00 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 15,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

7.   Belo vino „Vesuvio“ z izrazoma „Lacryma Christi“ in „superiore“ (kategorija vino)

Barva: različno intenzivna slamnato rumena; vonj: nežen, eleganten; okus: suh, uravnotežen; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 13,00 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 16,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

8.   Belo peneče vino „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“ in belo kakovostno peneče vino „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“ (kategoriji peneče vino in kakovostno peneče vino)

Pena: fina in obstojna; barva: različno intenzivna slamnato rumena z bledo zelenimi ali zlatimi odtenki; vonj: prefinjen, dišeč; okus: prefinjen in uravnotežen za vrste vina popolnoma suho do suho; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,00 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 16,0 g/l.

Peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo.

Kakovostno peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo. Če je vino pridelano po tradicionalni metodi, njegov postopek pridelave, vključno s staranjem v vinski kleti, v kateri je pridelano, ne sme trajati manj kot 12 mesecev od začetka alkoholnega vrenja, namenjenega pridobivanju penečega vina.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

9.   Belo likersko vino „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“

Barva: različno intenzivna slamnato rumena; vonj: nežen, eleganten; okus: suh; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 15,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

10.   Belo vino „Vesuvio“ z izrazoma „Lacryma Christi“ in „passito“ (kategorija vino)

Barva: zlato rumena, skoraj jantarna; vonj: izrazit, eleganten in kompleksen; okus: suh do sladek; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 15,00 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 26,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 12

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

11.   Vino rosé „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“ (kategorija vino)

Barva: različno intenzivna rožnata; vonj: prijetno saden; okus: suh, skladen; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,00 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 18,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

12.   Rdeče vino „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“ (kategorija vino)

Barva: različno intenzivna rubinasto rdeča; vonj: saden, prefinjen; okus: suh, skladen; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,00 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 18,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

13.   Rdeče vino „Vesuvio“ z izrazoma „Lacryma Christi“ in „superiore“ (kategorija vino)

Barva: različno intenzivna rubinasto rdeča; vonj: izrazit, značilen; okus: suh, uravnotežen; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 13,00 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 20 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

14.   Rdeče vino „Vesuvio“ z izrazoma „Lacryma Christi“ in „riserva“ (kategorija vino)

Barva: rubinasto rdeča različne intenzivnosti, ki prehaja v granatno; vonj: izrazit, kompleksen; okus: suh, uravnotežen; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 13,00 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 23 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

15.   Peneče vino rosé „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“ in kakovostno peneče vino rosé „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“ (kategoriji peneče vino in kakovostno peneče vino)

Pena: fina in obstojna; barva: različno intenzivna rožnata; vonj: prefinjen, dišeč, izrazit; okus: prefinjen in uravnotežen za vrste vina popolnoma suho, izredno suho, zelo suho, suho; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,00 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 16,0 g/l.

Peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo.

Kakovostno peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo. Če je vino pridelano po tradicionalni metodi, njegov postopek pridelave, vključno s staranjem v vinski kleti, v kateri je pridelano, ne sme trajati manj kot 12 mesecev od začetka alkoholnega vrenja, namenjenega pridobivanju penečega vina.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

16.   Vino „Vesuvio“ caprettone (kategorija vino)

Barva: slamnato rumena različne intenzivnosti; vonj: nežen, značilen; okus: suh, uravnotežen; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 17,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

17.   Peneče vino „Vesuvio“ caprettone in kakovostno peneče vino „Vesuvio“ caprettone (kategoriji peneče vino in kakovostno peneče vino)

Pena: fina in obstojna; barva: različno intenzivna slamnato rumena z bledo zelenimi ali zlatimi odtenki; vonj: prefinjen, dišeč, izrazit; okus: prefinjen in uravnotežen za vrste vina popolnoma suho, izredno suho, zelo suho, suho; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 17,0 g/l.

Peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo.

Kakovostno peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo. Če je vino pridelano po tradicionalni metodi, njegov postopek pridelave, vključno s staranjem v vinski kleti, v kateri je pridelano, ne sme trajati manj kot 12 mesecev od začetka alkoholnega vrenja, namenjenega pridobivanju penečega vina.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

18.   Vino „Vesuvio“ falanghina (kategorija vino)

Barva: slamnato rumena različne intenzivnosti; vonj: nežen, značilen; okus: suh, uravnotežen; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 17,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

19.   Peneče vino „Vesuvio“ falanghina in kakovostno peneče vino „Vesuvio“ falanghina (kategoriji peneče vino in kakovostno peneče vino)

Pena: fina in obstojna; barva: različno intenzivna slamnato rumena z bledo zelenimi ali zlatimi odtenki; vonj: prefinjen, dišeč, izrazit; okus: prefinjen in uravnotežen za vrste vina popolnoma suho, izredno suho, zelo suho, suho; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 17,0 g/l.

Peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo.

Kakovostno peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo. Če je vino pridelano po tradicionalni metodi, njegov postopek pridelave, vključno s staranjem v vinski kleti, v kateri je pridelano, ne sme trajati manj kot 12 mesecev od začetka alkoholnega vrenja, namenjenega pridobivanju penečega vina.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

20.   Vino „Vesuvio“ piedirosso (kategorija vino)

Barva: različno intenzivna rubinasto rdeča; vonj: saden, značilen, prijeten; okus: suh, skladen; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 18,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

21.   Vino rosé „Vesuvio“ piedirosso (kategorija vino)

Barva: različno intenzivna rožnata; vonj: saden, značilen, prijeten; okus: suh, skladen; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 17,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

22.   Peneče vino rosé „Vesuvio“ piedirosso / kakovostno peneče vino rosé „Vesuvio“ piedirosso (kategoriji peneče vino in kakovostno peneče vino)

Pena: fina in obstojna; barva: različno intenzivna rožnata; vonj: prefinjen, dišeč, prijeten; okus: prefinjen in uravnotežen za vrste vina popolnoma suho, izredno suho, zelo suho, suho; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 17,0 g/l.

Peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo.

Kakovostno peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo. Če je vino pridelano po tradicionalni metodi, njegov postopek pridelave, vključno s staranjem v vinski kleti, v kateri je pridelano, ne sme trajati manj kot 12 mesecev od začetka alkoholnega vrenja, namenjenega pridobivanju penečega vina.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

23.   Vino „Vesuvio“ aglianico (kategorija vino)

Barva: različno intenzivna rubinasto rdeča, ki s staranjem prehaja v granatno; vonj: izrazit, značilen; okus: suh, polnega telesa, uravnotežen; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,00 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 24,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

24.   Vino rosé „Vesuvio“ aglianico (kategorija vino)

Barva: različno intenzivna rožnata; vonj: saden, cvetličen, značilen; okus: suh, svež, uravnotežen; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 18,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

25.   Peneče vino rosé „Vesuvio“ aglianico in kakovostno peneče vino rosé „Vesuvio“ aglianico (kategoriji peneče vino in kakovostno peneče vino)

Pena: nežna in obstojna; barva: različno intenzivna rožnata; vonj: saden, cvetličen, značilen; okus: prefinjen in uravnotežen za vrste vina popolnoma suho, izredno suho, zelo suho, suho; najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 16,0 g/l.

Peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo.

Kakovostno peneče vino: če je pridelano po metodi charmat, mora biti pridobljeno iz grozdja, predelanega v skladu z veljavno zakonodajo. Če je vino pridelano po tradicionalni metodi, njegov postopek pridelave, vključno s staranjem v vinski kleti, v kateri je pridelano, ne sme trajati manj kot 12 mesecev od začetka alkoholnega vrenja, namenjenega pridobivanju penečega vina.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Enološki postopki

(a)   Posebni enološki postopki

Italijanski način pridelave penečega vina (v avtoklavu) ali po klasični metodi

Posebni enološki postopek

Ponovno naravno vrenje v avtoklavih po metodi charmat ali martinotti ali klasični metodi (sekundarno vrenje v steklenici) v skladu z veljavnimi pravili za pridelavo penečega vina.

(b)   Največji donosi

1.	Belo vino „Vesuvio“, peneče/kakovostno peneče belo vino „Vesuvio“, rdeče vino „Vesuvio“, vino rosé „Vesuvio“, peneče/kakovostno peneče vino rosé „Vesuvio“, vino „Vesuvio“ caprettone, peneče/kakovostno peneče vino „Vesuvio“ caprettone: 70 hektolitrov na hektar

2.	Vino „Vesuvio“ falanghina, peneče/kakovostno peneče vino „Vesuvio“ falanghina, vino „Vesuvio“ piedirosso, vino rosé „Vesuvio“ piedirosso, peneče/kakovostno peneče vino rosé „Vesuvio“ piedirosso: 70 hektolitrov na hektar

3.	Vino „Vesuvio“ aglianico, vino rosé „Vesuvio“ aglianico, peneče/kakovostno peneče vino rosé „Vesuvio“ aglianico: 70 hektolitrov na hektar

4.	Belo vino „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“, belo likersko vino „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“, peneče/kakovostno peneče belo vino „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“: 65 hektolitrov na hektar

5.	Rdeče vino „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“, vino rosé „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“, peneče/kakovostno peneče vino rosé „Vesuvio“ z izrazom „Lacryma Christi“: 65 hektolitrov na hektar

6.	Belo vino „Vesuvio“ z izrazoma „Lacryma Christi“ in „superiore“, rdeče vino „Vesuvio“ z izrazom „superiore“, rdeče vino „Vesuvio“ z izrazom „riserva“: 55,25 hektolitra na hektar

7.	Belo vino „Vesuvio“ z izrazoma „Lacryma Christi“ in „passito“ v kategoriji vino: 45 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Grozdje, ki se uporablja za pridelavo vina z ZOP „Vesuvio“, mora izvirati z območja pridelave, ki zajema celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Boscotrecase, Trecase in San Sebastiano al Vesuvio;

zajema tudi del upravnega ozemlja naslednjih občin: Ottaviano, San Giuseppe Vesuviano, Terzigno, Boscoreale, Torre Annunziata, Torre del Greco, Ercolano, Portici, Cercola, Massa di Somma, Pollena – Trocchia, Sant’Anastasia in Somma Vesuviana. Vse te občine so v pokrajini Neapelj. Meja tega območja je opredeljena tako: razmejitvena črta se začne vzhodno od zaselka Torre del Greco, ki spada k vasi Sant’Antonio, in od tod poteka po cesti med občinama Torre del Greco in Torre Annunziata do ceste, po kateri se nadaljuje in ki poteka mimo sosesk Colle Epitaffio, konča pa se pri glavni cesti za Salerno (na nadmorski višini 55 m), ki kratek odsek poteka proti vzhodu, nato pa v bližini vile Manzo prečka cesto v Boscotrecase, ki se nadaljuje proti severu.

Meja na vzhodu prečka stanovanjsko središče mest Boscotrecase in Boscoreale ter poteka na nadmorskih višinah 88 m, 86 m, 87 m in 61 m do železniške proge v bližini kmetije Di Lauro.

Ob železniški progi se nadaljuje proti severu in pri postaji San Giuseppe Vesuviano zavije severozahodno, nato pa ob železniški progi Circumvesuviana poteka do presečišča s cesto Pollena-Trocchia, preden doseže Lagno di Pollena. Cesta se nadaljuje proti jugu do navedenega vodotoka.

Od te točke poteka proti zahodu po cesti v Ponte Valente i Catini do meje občine San Sebastiano al Vesuvio. Nadaljuje se vzdolž meje na zahodni strani in se blizu križišča priključi kanalu Lagno del Monaco Aiello. Sledi meji občine San Giorgio a Cremano proti jugozahodu do glavne ceste (na nadmorski višini 85 m), ki se nadaljuje proti jugovzhodu do ceste v Torre del Greco pri Sant’Eleni (na nadmorski višini 90 m). Nato poteka proti jugu do železniške proge in ob njej proti jugovzhodu, mimo Lamarie na nadmorski višini skoraj 78 m in naprej po cesti do ceste v Torre del Greco blizu Sant’Antonia (na nadmorski višini 51 m), kjer se razmejitev začne.

7.   Sorte vinske trte

Aglianico N

Caprettone B

Coda di volpe bianca B – coda di volpe

Falanghina B

Greco bianco B – greco

Olivella nera N

Piedirosso N

Sciascinoso N

8.   Opis povezave

Zgodovinski dejavniki

Vinogradništvo in pridelava vina sta že od nekdaj del zgodovine območja okoli Vezuva, vse od prvih grških kolonij Ischia in Cuma v 18. stoletju pred našim štetjem. Med prvim in drugim stoletjem pred našim štetjem je območje okoli Vezuva postalo del najbogatejše regije Rimskega cesarstva. Na tem območju so pridelali največjo količino vina v cesarstvu in nekatera najprestižnejša vina tega obdobja. Arheološka izkopavanja so bila izvedena na številnih najdiščih, zlasti v vili Augustea di Somma Vesuviana, zgrajeni okrog 2. stoletja našega štetja in pokopani s pepelom ob izbruhu leta 472. Med njimi je bilo odkrito eno najpomembnejših podeželskih posestev na območju okoli Vezuva, tj. največje danes znano vinorodno območje antike. To je temeljni zgodovinski dokaz o ključnem pomenu vinogradništva in trgovine na območju okoli Vezuva.

Naravni dejavniki

Območje Somma-Vesuvio je sistem z izjemnim okoljskim, krajinskim, zgodovinskim, kulturnim, naravnim in kmetijskim pomenom. Tla tega območja so različnega izvora, kjer se najbolj očiten pedogenetski proces kaže v oblikovanju precej tankih površinskih plasti, bogatih z navlaženimi organskimi snovmi, ki ležijo neposredno nad pedogenetsko podlago in tvorijo malo spreminjajočo se plast. V površinskih plasteh tal se kažejo rahle spremembe primarnih materialov. Nastale so zaradi padca ali toka piroklastičnih nanosov, tj. vulkanskih nanosov, ki jih lokalno prenašajo neurejeni in neregulirani površinski odtoki. Južni del območja v bistvu obsega stožec Vezuva, ki je najnovejša formacija in geomorfogenetski proces. Zaradi pogostih izbruhov v srednjem veku in novejši zgodovini se je topografija površja še naprej obnavljala. To je med drugim onemogočilo nastanek popolno razvitih tal. V profilu teh tal so zmerno izražene lastnosti andosola, povezane z dejavnostjo primarnega vulkanskega gradiva, apnenčasta tla so na piroklastičnih nanosih, ki vsebujejo kalcijev karbonat, rudninska tla pa na nanosih vulkanskega pepela in drobirja, ki so posledica izbruha leta 1944.

Za območje je značilno zmerno sredozemsko podnebje z ne preveč mrzlimi zimami. Letna količina padavin je približno 550 mm, dežuje predvsem spomladi in jeseni, poleti pa so daljša sušna obdobja. Sneženje je na splošno omejeno na območja, višja od 1 000 metrov nadmorske višine, in je kratkotrajno.

Kroženje površinske vode je zelo redko in omejeno na nekatere izvire na severnem pobočju gore Somma. Dobro odcedna lavasta tla namreč absorbirajo vse padavine. Poleg tega se lahko na strmejših pobočjih voda zbira le v globokih grapah, izdolbenih ob straneh vulkana.

Relativno visoka stopnja vlage, ki lahko v poletnih mesecih preseže 65 %, nadomešča pomanjkanje vode z nastankom obilne rose. Na pobočjih na tem območju niso neobičajne majhne spremembe mikroklime, zaradi katerih so nastala različna fitoklimatska območja.

Človeški dejavniki

V vinogradništvu na območju Vezuva so se ohranile posebne značilnosti in posebne metode starodavnega izvora. Trte, ki se ukoreninijo v vulkanska tla, niso utrpele uničujočih učinkov epidemije trtne uši in se gojijo brez cepljenk. Ni težko najti 100 let starih vinskih trt. Nerodovitne vinske trte se nadomestijo s starodavno metodo grobanja, pri kateri se nova rastlina ustvari z ukoreninjenjem poganjkov. Lokalno znanje in običaji vinogradništva se prenašajo na nove generacije v posebnem okolju, zaradi česar se lahko na tem območju ohranjata biotska raznovrstnost in bogat sortni sestav.

Vinogradi ležijo na zemljišču, na katerem prevladujejo naravna, s soncem obsijana pobočja.

Vetrovi z morja nenehno pihajo čez vinske trte, s čimer omejujejo nabiranje vlage in preprečujejo razvoj plesni ali drugih povzročiteljev bolezni, ki škodujejo pridelkom in rastlinam.

Območje okoli Vezuva ima zaradi vetrov, ki pihajo s sosednjih gora, kot so gorovje Matese in gorato območje Iripinia, dober temperaturni razpon med dnevom in nočjo. Zato ima vino dobro vsebnost kislin z obstojnima svežino in okusom.

Podrobnosti o kakovosti ali lastnostih proizvoda, ki so predvsem ali izključno posledica geografskega okolja.

Teren območja pridelave in lega vinogradov na območjih, izjemno primernih za gojenje vinske trte, ustvarjata dobro prevetreno okolje z veliko svetlobe, kar omogoča, da rastlina razvije vse svoje rodne funkcije.

Štiri kategorije vina, vključene v specifikacijo proizvoda, so se razvile zaradi odličnega blagega podnebja, ki omogoča enotno in postopno zorenje grozdja, kar mu daje idealne lastnosti za pridelavo navedenih kategorij.

Vino kategorije „peneče vino“ se prideluje po metodi charmat. Grozdje se glede na tehnološko zrelost trga zgodaj, kar vpliva na uravnoteženost sladkorjev in kislin, zmanjšuje vsebnost sladkorjev in povečuje vsebnost kislin za pridelavo osnovnega vina za zvrščanje, ki je sveže, kislo in ima majhen delež alkohola. Te lastnosti so mogoče zaradi gojenja trte na peščenih vulkanskih tleh.

Vino kategorije „kakovostno peneče vino“ se prideluje po metodi charmat ali klasični metodi. Postopek pridelave vina, vključno s staranjem v vinski kleti, v kateri je pridelano, ne sme trajati manj kot 12 mesecev od začetka alkoholnega vrenja, namenjenega pridobivanju penečega vina.

Grozdje se glede na tehnološko zrelost trga zgodaj, kar vpliva na uravnoteženost sladkorjev in kislin, zmanjšuje vsebnost sladkorjev in povečuje vsebnost kislin za pridelavo osnovnih vin za zvrščanje, ki so sveža, kisla in imajo majhen delež alkohola. Te lastnosti so mogoče zaradi gojenja trte na peščenih vulkanskih tleh.

Za kategorijo „vino“ se grozdje trga, ko doseže ravnotežje med tehnološko in fenolno zrelostjo. Tako se pridelujejo vina z uravnoteženim okusom in deležem alkohola ter podprta z dobro strukturo. Rezultat so sveža, mineralna vina z izrazitim vonjem. So slamnate barve z vedno zelenkastimi odtenki. To se doseže zaradi podnebnih dejavnikov, ki vplivajo na zorenje, kot je prevetrenost, ki preprečuje nabiranje vlage in pregrevanje zraka, zaradi česar bi se spremenilo zorenje grozdja.

Kategorija „likersko vino“ je odvisna od stabilnih poletnih vremenskih razmer, ki trajajo do konca oktobra. To omogoča koncentracijo sladkorjev, delno na rastlini in tudi v sušilnikih, ki so brez vlage, da bi se preprečil razvoj plesni, ki bi lahko škodovala grozdju.

9.   Posebne dodatne zahteve (pakiranje, označevanje, druge zahteve)

„Vesuvio“

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

stekleničenje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Dodana je bila zahteva, da se vino stekleniči na območju pridelave, hkrati pa se varujejo pravice polnilnic, ki so ga tradicionalno stekleničile zunaj razmejenega območja pridelave.

Poleg tega se lahko zadevnim polnilnicam v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo zaradi zaščite obstoječih pravic odobri odstopanje, da lahko še naprej stekleničijo v svojih prostorih zunaj razmejenega območja, če pri ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo vložijo vlogo, skupaj z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da so vino z ZOP „Vesuvio“ v teh prostorih stekleničile vsaj dve (ne nujno zaporedni) leti od petih let pred začetkom veljavnosti spremembe, ki uvaja zahtevo po stekleničenju na tem območju.

Postopki pridelave penečega vina, vključno s penjenjem, stabilizacijo in dosladkanjem, so zdaj omejeni na območje pridelave in upravno ozemlje dežele Kampanije.

Posode in zapirala

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Vina z ZOP „Vesuvio“ se lahko dajo v promet samo v steklenih posodah z največjo nazivno prostornino 12 litrov.

Pri pakiranju vin z ZOP „Vesuvio“ je treba uporabiti gobičaste zamaške za penino iz plute ali inertnega materiala ali navojne zamaške Stelvin. Za peneča vina je embalaža takšna, kot je določena v veljavni zakonodaji.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/14211

---

(1)  Uredba (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L, 2024/1143, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1143/oj).