—

razglasi ničnost odločbe, razvidne v plačilnem listu za junij 2024, s katerim so bili letni potni stroški določeni na podlagi razdalje med njenim krajem zaposlitve in matičnim krajem v Abidjanu (Slonokoščena obala) šele od leta 2024, in ne tudi za leta od 2014 do 2023;

—

po potrebi razglasi ničnost odločbe z dne 15. novembra 2024 o zavrnitvi pritožbe;

—

toženi stranki naloži plačilo letnih potnih stroškov tožeče stranke na podlagi razdalje med njenim krajem zaposlitve in matičnim krajem za leta od 2014 do 2023, pri čemer je treba ta znesek povečati za zamudne obresti po obrestni meri, ki jo je Evropska centralna banka določila za glavne operacije financiranja;

—

toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev načela prepovedi diskriminacije.

—

S sodbo z dne 18. aprila 2024, Dumitrescu in drugi/Komisija in Sodišče (od C-567/22 P do C-570/22 P, EU:C:2024:336), je bil člen 8(2), drugi pododstavek, Priloge VII h Kadrovskim predpisom razglašen za nezakonit. S to določbo je bilo namreč uvedeno samovoljno razlikovanje v škodo uradnikov, katerih matični kraj je zunaj Evropske unije, saj se plačilo navedenih stroškov izračuna na podlagi merila, ki ni povezano z matičnim krajem uradnikov.

—

EESO, ki ni bil eden od strank v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Dumitrescu in Schwarz, se je zaradi te sodbe odločil, da ne bo več uporabljal določb člena 8(2), drugi pododstavek, Priloge VII h Kadrovskim predpisom, temveč šele od leta 2024, in ne tudi retroaktivno za leta od 2014 do 2023.

—

Po mnenju tožeče stranke je EESO s sprejetjem te odločitve, ki je bila razvidna v plačilnem listu za junij 2024, ponovil samovoljno razlikovanje, ki ga je grajalo Sodišče.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja.

—

Tožeča stranka trdi, da tožena stranka pri presoji posledic, ki jih je nameravala sprejeti v zvezi s sodbo Dumitrescu in Schwarz, očitno ni upoštevala interesov tožeče stranke.