—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti resolucije z dne 19. septembra 2024 o razmerah v Venezueli (1),

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic ter drugih pogodb in instrumentov OZN o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

—

ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

—

ob upoštevanju venezuelske ustave,

—

ob upoštevanju izjav organizacije Carter Center z dne 30. julija 2024 o volitvah v Venezueli in z dne 2. oktobra 2024, s katero je legitimizirala volilne evidence, ki jih je predložila demokratična opozicija,

—

ob upoštevanju podrobnih ugotovitev neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev o Bolivarski republiki Venezueli z dne 14. oktobra 2024,

—

ob upoštevanju poročila Medameriške komisije za človekove pravice z dne 27. decembra 2024 o kršitvah človekovih pravic po volitvah v Venezueli,

—

ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije z dne 10. januarja 2025 o dogodkih 10. januarja 2025,

—

ob upoštevanju izjave uradnega govorca Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 15. januarja 2025 o nedavnih odločitvah venezuelskih oblasti,

—

ob upoštevanju delnega sporazuma o spodbujanju političnih pravic in volilnih jamstev za vse, ki sta ga režim Nicolása Madura in venezuelsko opozicijsko zavezništvo Unitarna platforma podpisala oktobra 2023 (v nadaljevanju: sporazum z Barbadosa),

—

ob upoštevanju člena 136(2) in (4) Poslovnika,

A.

ker so se ljudje v Venezueli 28. julija 2024 mirno in v velikem številu udeležili volitev, da bi glasovali o prihodnosti svoje države, s čimer so pokazali izjemno državljansko in demokratično zavest; ker po zaprtju volišč državni volilni svet, ki je pod nadzorom režima, ni želel objaviti uradnih volilnih evidenc (actas) in je ponaredil rezultate volitev ter lažno razglasil zmago Nicolása Madura; ker so milijoni Venezuelcev glasovali za demokratične spremembe, saj so z veliko večino podprli Edmunda Gonzáleza Urrutio (67,05 % oddanih glasov), kar je razvidno iz javno dostopnih kopij volilnih evidenc, katerih verodostojnost so potrdili edini zanesljivi in nepristranski mednarodni opazovalci iz misije OZN in organizacije Carter Center;

B.

ker so po volitvah po vsej državi potekali miroljubni protesti proti potvorjenemu nastopu režima Nicolása Madura; ker se je režim na te proteste odzval s skrajnim nasiljem in represijo, zaradi česar je umrlo vsaj 23 ljudi, zabeleženih pa je bilo tudi več kot 2 500 aretacij in prisilnih izginotij, tudi približno 120 otrok; ker so venezuelske nevladne organizacije poročale, da je bilo 1. januarja 2025 v državi vsaj 1 697 političnih zapornikov;

C.

ker je na podlagi lažnih obtožb „poskusa destabilizacije“ še vedno pridržanih več tujih državljanov, tudi državljanov EU;

D.

ker je bila demokratična opozicija že pred volitvami 28. julija 2024 deležna stalnega preganjanja, od takrat pa se je nadlegovanje znatno zaostrilo, zlasti s prisilnimi izginotji in samovoljnimi aretacijami; ker se je María Corina Machado zaradi groženj njenemu življenju prisiljena skrivati, Edmundo González Urrutia pa je moral skupaj z družino zaradi resnih groženj pobegniti iz države; ker se je 20. marca 2024 šest tesnih sodelavcev stranke Vente Venezuela zateklo na argentinsko veleposlaništvo v Caracasu, kjer se še vedno spoprijemajo z vse večjim pritiskom in nadlegovanjem venezuelskih varnostnih sil;

E.

ker se nadaljujejo kršitve človekovih pravic, med drugim samovoljna pridržanja, pretirana uporaba sile, nezakoniti uboji, prisilna izginotja, nadlegovanja, preganjanje in kazenski pregon državljanov, ki uveljavljajo svojo pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja, ter kršitve dolžnega pravnega postopanja; ker se Venezuela poleg politične in institucionalne krize spoprijema tudi z veliko gospodarsko, socialno in demografsko krizo, ki močno vpliva na življenje državljanov;

F.

ker je Parlament 19. septembra 2024 Edmunda Gonzáleza Urrutio priznal za legitimnega in demokratično izvoljenega predsednika Venezuele, Marío Corino Machado pa za vodjo demokratičnih sil v Venezueli; ker so druge demokratične države v regiji in po vsem svetu priznale Gonzáleza za novoizvoljenega predsednika; ker bi moral on priseči kot predsednik 10. januarja 2025; ker je Parlament 17. decembra 2024 nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2024 podelil vodji venezuelskih demokratičnih sil Maríi Corini Machado in novoizvoljenemu predsedniku Edmundu Gonzálezu Urrutii, saj predstavljata vse Venezuelce doma in po svetu, ki se borijo za vrnitev svobode in demokracije;

G.

ker je režim le nekaj dni pred 10. januarjem 2025 ugrabil Rafaela Tudaresa, ki je zet Edmunda Gonzáleza, in še vedno ni znano, kje je; ker je režim na isti način nadlegoval mater Maríe Corine Machado na njenem domu; ker so bili tudi številni drugi politiki in uslužbenci demokratične opozicije režimu, vključno s predsedniškim kandidatom Enriquejem Márquezom, žrtve preganjanja, samovoljnih aretacij in prisilnih izginotij;

H.

ker je 9. januarja 2025 venezuelsko ljudstvo pod vodstvom Maríe Corine Machado na ulicah protestiralo proti zadnjemu poskusu Nicolása Madura, da bi nelegitimno prevzel oblast; ker so sile režima ugrabile Marío Corino Machado, ko je poskušala zapustiti proteste, nato pa so jo izpustile, pri čemer je šlo za očitno dejanje usmerjenega ustrahovanja in nadlegovanja, ki je naletelo na vsesplošne mednarodne obsodbe;

I.

ker je diktator Nicolás Maduro 10. januarja 2025 z goljufivim dejanjem nelegitimno prevzel oblast, in sicer brez demokratične legitimnosti in integritete volitev, ki bi slonela na preverljivih dokazih; ker se slovesnosti ni udeležil noben demokratično izvoljeni voditelj države ali vlade; ker so bile državne meje zaprte, zračni prostor pa močno nadzorovan, zaradi česar Edmundo González Urrutia ni mogel potovati v Venezuelo;

J.

ker je Madurov režim od goljufivega in nelegitimnega prevzema oblasti samovoljno odredil znatno zmanjšanje diplomatske prisotnosti nekaterih držav članic EU, pri čemer naj bi šlo – kot to utemeljuje režim – za odgovor na sovražno ravnanje vlad Kraljevine Nizozemske, Francije in Italije, za katero sta značilna podpora skupinam skrajnežev in vmešavanje v notranje zadeve;

K.

ker je po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) od leta 2014 državo zapustilo približno osem milijonov Venezuelcev, kar je največje izseljevanje v nedavni zgodovini Latinske Amerike in ena največjih kriz razseljevanja na svetu;

L.

ker je Svet 10. januarja 2025 sklenil sprejeti nov sveženj ciljno usmerjenih sankcij proti 15 posameznikom, odgovornim za spodkopavanje demokracije, pravne države ali človekovih pravic v Venezueli;