Poročevalki : Joe HEALY

Piroska KÁLLAY

Arnold PUECH d’ALISSAC

Svetovalci	Amaryllis BLIN (za poročevalca I. skupine) Atilla KUNSZABO (za poročevalko II. skupine)
	Kevin KINSELLA (za poročevalca III. skupine)
Zaprosilo	dopis poljskega predsedstva Sveta EU, 6. 9. 2024
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	29. 1. 2025
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	27. 2. 2025
Plenarno zasedanje št.	594
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	186/0/1

1.   Sklepi in priporočila

EESO priporoča:

1.1

razvoj in uporabo kratkoročnih in dolgoročnih orodij za podporo dohodkom kmetov, da bi se zavarovali pred nestanovitnostjo, v okviru SKP in na druge načine;

1.2

na ravni EU pripravo modela jamstev v okviru javno-zasebnih partnerstev, ki bi dopolnjeval orodja SKP in odgovoril na potrebe vseh kmetov, ob upoštevanju velikosti in specializacije kmetij;

1.3

preučitev možnosti, koristi in ovir razvoja inovativnih vzvodov, kot sta zavarovanje po parametrih in instrument za stabilizacijo dohodka, ter pregled predpisov, ki določajo izračun „olimpijskega“ povprečja, da bi odpravili dve najslabši leti zadnjih petih let;

1.4

vključitev proticikličnih elementov v instrumente SKP po letu 2027, da bi se odzvali na velik pritisk trgov na kmetijski sektor, pogosto zaradi nizkih cen ali močnih cenovnih nihanj;

1.5

na ravni držav članic izboljšanje in spodbujanje uporabe 3 % neposrednih plačil, ki jih lahko kmetje uporabijo kot prispevek za instrument za obvladovanje tveganj. S tem bi izboljšali vzajemne kmetijske sklade za pobude za zdravstvena in okoljska tveganja;

1.6

na ravni EU prenovo in občutno povečanje rezerve za krizne razmere v kmetijstvu kot usklajenega evropskega orodja za krizno upravljanje;

1.7

podporo naložbenim zmogljivostim kmetov s preprostimi, prilagojenimi in nebirokratskimi finančnimi instrumenti v povezavi s finančnimi produkti, ki jih ponujajo banke in drugi (nepovratna sredstva, investicijski skladi, razpis za prijavo interesa, razpis za projekte itd.);

1.8

razmislek o razširitvi direktive o nepoštenih trgovinskih praksah na prepoved prodaje pod stroški, tako da se kupcem prepove nakup po ceni, ki je nižja od stroškov, po vzoru španskega zakona o prehranski verigi, pri čemer je treba predhodno pozorno preučiti učinke prepovedi na vse nosilce dejavnosti v prehranski verigi;

1.9

uvedbo digitalnega centra EU za poročanje o tržnih cenah, stroških in maržah v celotni prehranski verigi;

1.10

oblikovanje nove politike EU, ki bi kmetom omogočala kolektivno pogajanje o cenah;

1.11

povečanje podpore zadrugam ter določitev stroškov ustanavljanja in operativnih stroškov za organizacije proizvajalcev;

1.12

zaščito, povečanje in večjo ciljno usmerjenost neposrednih plačil aktivnim kmetom v naslednji SKP;

1.13

dodatno pomoč primarnim proizvajalcem pri prehodu na podnebno nevtralno proizvodnjo bodisi prek skupne kmetijske politike bodisi drugih virov, na primer prispevka za trajnostnost, namenjenega prehodu;

1.14

vrnitev proračuna SKP na višino 0,5 % BDP EU v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi izpolnili zahteve družbe EU in ohranili ključne ambicije, kot so prehranska varnost in suverenost EU, ustrezni in vzdržni dohodki kmetij, cilji v zvezi s podnebnimi spremembami, biotska raznovrstnost in druge javne storitve, ki jih trg ne plača;

1.15

zagotovitev, da se ogljično učinkoviti sistemi proizvodnje hrane in države spodbujajo in podpirajo pri nadaljnji proizvodnji hrane, da bi čim bolj zmanjšali emisije in preprečili selitev virov CO2;

1.16

zagotovitev enakovrednih standardov pri proizvodnji hrane v vseh trgovinskih sporazumih;

1.17

poenostavitev pravil SKP o subvencijah in zmanjšanje upravnega bremena za kmete, zlasti pri pridobivanju različnih dovoljenj;

1.18

spodbujanje participativnega upravljanja v posameznih sektorjih, tudi z ustanovitvijo evropskega sveta za prehransko politiko in okrepljenim socialnim dialogom v agroživilskem sektorju;

1.19

omogočanje zelenega in pravičnega prehoda evropskega kmetijstva s spodbujanjem bolj trajnostnih proizvodnih praks, vključno z možnostjo zaposlovanja sezonskih delavcev (1) in cenovno ugodne zelene energije, ne da bi to poslabšalo konkurenčni položaj;

1.20

zaščito kmetov pred slabšim konkurenčnim položajem zaradi mednarodnih trgovinskih sporazumov s tretjimi državami, ki ustvarjajo neuravnotežene pogoje.

1.21

kakovostne raziskave v kmetijstvu in naložbe v izobraževanje, s katerimi je mogoče reševati izzive kmetijskega sektorja in izboljšati njegovo konkurenčnost. Zato je bistveno znatno povečati financiranje raziskav v kmetijstvu v proračunu EU za raziskave;

1.22

ohranitev živahne kmetijske proizvodnje po vsej Evropi, tudi tam, kjer razmere za kmetovanje niso idealne. To je bistveno za zanesljivost oskrbe v Evropi in mora ostati eno od temeljnih načel skupne kmetijske politike EU;

1.23

ohranitev živahnih, uspešnih, dostopnih in odpornih podeželskih območij v EU, saj so bistvena za uspešno kmetijstvo. Zato je pomembno, da razvoj podeželja ostane trden cilj skupne kmetijske politike in da se mu namenjajo zadostna sredstva.

2.   Uvod

2.1

To raziskovalno mnenje na zaprosilo poljskega predsedstva dopolnjuje prejšnja mnenja, zlasti mnenje Spodbujanje trajnostnih in odpornih prehranskih sistemov v času vse večjih kriz, pripravljeno na zaprosilo madžarskega predsedstva.

2.2

Poljsko predsedstvo namerava zagotoviti številna orodja in ukrepe za podporo kmetom v času krize, da bi jim zajamčili dohodek ter izboljšali njihovo pogajalsko moč in izvajanje zakonodajnega okvira EU. Predsedstvo poudarja potrebo po nujni okrepitvi že obstoječih ukrepov kriznega upravljanja, da bi se lahko spopadli s posledicami vse večjih kriz, kot so ekstremne vremenske razmere, geopolitična nestabilnost in napetosti na mednarodnih trgih. Osredotočiti se je treba tudi na skupno kmetijsko politiko in oceniti njeno učinkovitost z vidika proračuna, orodij dohodkovne podpore in zahtev zelenega dogovora glede na nove izzive in krize.

2.3

Predsedstvo je navedlo nekaj praktičnih primerov iz različnih držav, ki so bili proučeni, da bi poudarili, kako bi lahko EU sprejela in izvajala obstoječe in nove politične pobude na številnih področjih, da bi podprli dohodke kmetij in izboljšali pogajalsko moč kmetov v prehranski verigi. EESO predlaga, naj Evropska komisija preuči, kako bi te predloge sprejeli in izvajali na celotnem enotnem trgu.

3.   Orodja za podporo kmetom med krizo

3.1

Vsi se strinjamo, da je treba ohraniti in zajamčiti dohodek evropskih kmetov kljub negotovi kmetijski proizvodnji. Na donos, kakovost proizvodov in cene vpliva več dejavnikov: podnebne spremembe (kar se odraža v porastu ekstremnih pojavov, zaradi česar je kmetijski donos bolj nestanoviten), okoljski in zdravstveni vidiki, trendi na kmetijskih trgih ter trgovinske napetosti in geopolitični dogodki.

3.2

V zvezi s tem EESO priporoča razvoj in uporabo orodij, s katerimi bi podprli dohodke kmetov in jih zavarovali pred nestanovitnostjo v luči vse večjih, vse pogostejših in vse resnejših tveganj. Večina orodij je sicer namenjena kritju podnebnih tveganj, po mnenju EESO pa bi morali poudariti in ustvariti instrumente, ki bi zajemali tudi tržna tveganja, katerih učinek je lahko prav tako velik. Nekateri modeli so zasnovani za soočanje s kratkoročnimi izzivi z zagotavljanjem hitrega odziva na pretrese, drugi pa tako, da se odzivajo na dolgoročne izzive in so namenjeni krepitvi odpornosti kmetov. Po mnenju EESO je bistveno zagotoviti skladnost na evropski ravni med tema dvema dopolnjujočima se vidikoma.

3.3

EESO poudarja, da imajo te sheme dohodkovne podpore tudi vlogo pri podpiranju evropskih proizvajalcev, da svoje kmetijske prakse prilagodijo novim tržnim, socialnim, okoljskim in podnebnim izzivom, ter opozarjanju na pomen združevanja gospodarske in okoljske uspešnosti. Po njegovem mnenju je bistveno, da tveganja ne nosi le proizvajalec, temveč da se porazdeli po celotni prehranski verigi.

Zavarovalne sheme za kritje pred podnebnimi in okoljskimi nesrečami

3.4

Obseg sklenjenih individualnih zavarovanj v kmetijstvu se od države do države zelo razlikuje. Na svetovni ravni je teh zavarovanj sklenjenih v vrednosti 30 milijard USD, pri čemer jih je v Severni Ameriki sklenjenih za 10 milijard USD, ravno tako na Kitajskem, v Indiji pa za 5 milijard USD. V Evropi je zavarovalniški trg manjši: v Španiji je sklenjenih zavarovanj za 0,7 milijarde USD, v Franciji in tudi v Italiji pa za 0,6 milijarde USD. Zaradi velikega porasta tveganj v zadnjih 15 letih v večini teh držav premije močno subvencionirajo vlade (2).

3.5

Modeli obvladovanja tveganj v kmetijstvu na evropski ravni so različni in prilagojeni nacionalnim posebnostim. EESO poudarja učinkovitost španskega sistema, ki je nastal v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in je še vedno glavno orodje španske kmetijske politike ter je poleg tega močno vplival na francosko reformo zavarovanj pridelkov, uvedeno leta 2022.

3.6

Španski sistem je prečne narave in je prilagojen najrazličnejšim regijam in podnebnim razmeram, zaradi česar je konkurenčen in učinkovit. Temelji na javno-zasebnem partnerstvu v obliki hibridne ureditve: tveganja se prenesejo na zasebne zavarovalnice, pri čemer kmetje plačajo del premije, država pa krije preostale stroške (3) .

3.7

Ovira za uspešno uvajanje zavarovalnih shem pa je potreba po spremembi metode, uporabljene za določitev preteklih referenčnih donosov. Vse več podnebnih tveganj zmanjšuje povprečne donose in ustvarja nizke referenčne vrednosti. Uredba, ki opredeljuje „olimpijsko“ in triletno povprečje (4), je nadnacionalna in je odvisna od EU, pa tudi od STO (5). EESO zato priporoča, naj se na ravni STO čim prej začne posvetovanje na to temo, da bi predlagali nov izračun triletnega povprečnega donosa, odpravili dve najslabši leti in ohranili preostala tri leta na podlagi zadnjih petih let.

Zavarovalne sheme za kritje napetosti na trgu

3.8

Za odpravo omejitev običajnih zavarovanj in kratkoročno zaščito kmetov pred nestanovitnostjo trga EESO poudarja prednosti parametričnega zavarovanja po parametrih. Kompenzacija se sproži samodejno na podlagi indeksa (dež, delež beljakovin itd.), kadar je prag na indeksni lestvici presežen. Takšno zavarovanje zagotavlja hitrost, preglednost in pravičnejše cene zaradi natančnejšega modeliranja tveganj, vendar je shema še vedno zapletena, upošteva deset let zgodovine podatkov in je pogosto draga. EESO poziva, naj se shema nadalje razvije in prilagodi kmetom.

3.9

Z ameriškim kmetijskim zakonom je bila leta 2014 odpravljena nevezana pomoč in uvedena proticiklična pomoč (6). Ta shema združuje pomoč ameriške zvezne vlade za zavarovanje pridelka (zavarovanih je 85 % glavnih kmetijskih površin) in proticiklično pomoč, ki temelji na „olimpijskem“ povprečju. Če je predvidena tržna cena v času setve nizka, zavarovanje ne bo učinkovito zaščitilo dohodka kmetij ob žetvi, proticiklična pomoč pa lahko dolgoročno zagotavlja ceno, prodajo in celo maržo. Med letoma 2019 in 2023 je bil v ZDA za krizno pomoč namenjenih 77 milijard EUR (7).

3.10

EESO ponovno poudarja pomen močne, odporne in trajnostne proizvodnje hrane v Evropi, ki se bo lahko soočala s prihodnjimi krizami, česar ne bo mogoče doseči brez lastne proizvodnje. Meni, da se na prihodnost ni mogoče pripraviti samo s tržnim pristopom in da bi lahko s proticikličnim podprli strateško avtonomijo Evrope. Poleg tega potrebujemo tudi strateške rezerve, ki so bistvene (1) za kritje osnovnih potreb evropskega prebivalstva po hrani, (2) za zagotovitev industrijske oskrbe z visoko ravnjo proizvodnje in (3) za podporo sosednjim državam v primeru gospodarske/geopolitične krize (npr. v Ukrajini). EESO zato predlaga, naj Komisija razmisli o vključitvi proticikličnih elementov v instrumente SKP po letu 2027, da bi se odzvali na velik pritisk trgov na kmetijski sektor, pogosto zaradi nizkih cen ali močnih cenovnih nihanj.

3.11

EESO podpira tudi uvedbo preventivnega sklada kot instrumenta za stabilizacijo dohodka (8), ki je bil preizkušen v Italiji in Franciji. Ta vzajemni sklad lahko nadomesti velike izgube dohodka zaradi tveganj na trgu (menjalni tečaji, vhodne cene). Dopolnjuje druge sheme in ga lahko skupaj financirajo kmetje, gospodarski subjekti nižje v prodajni verigi, regije držav članic in EU. V Italiji (9) se lahko do 70 % financira iz javnih sredstev (SKP/EKSRP in nacionalni skladi).

SKP: okrepiti je treba orodja za upravljanje tveganj in krizno upravljanje

3.12

EESO ponovno poudarja, da je treba zagotoviti, da zavarovalne sheme dopolnjujejo orodja SKP in krepijo orodja za krizno upravljanje. Čeprav so neposredna plačila prvi vir stabilizacije dohodkov, niso namenjena odzivanju na nenadne podnebne ali tržne krize. SKP nudi nekaj podpore za zavarovanja vremenskih ujm in instrumente za stabilizacijo dohodkov, vendar je njihova uporaba v EU premajhna in neenakomerna. Med letoma 2014 in 2017 je bilo iz SKP izplačanih le 380 milijonov EUR za podporo orodjem za obvladovanje tveganj, tj. manj kot 1 % proračuna SKP (10).

3.13

Člen 19 uredbe o strateških načrtih SKP določa, da se država članica „lahko odloči, da do 3 % neposrednih plačil, ki se izplačajo kmetu, nameni za prispevek kmeta k instrumentu za obvladovanje tveganj“. Po mnenju EESO je treba izboljšati in spodbujati uporabo tega vzvoda v državah članicah, da bi okrepili izvajanje nekaterih instrumentov, zlasti ustanavljanje vzajemnih skladov.

3.14

Po drugi strani pa se v strateškem dialogu o prihodnosti kmetijstva EU (11), ki se je začel januarja 2024, priporoča reforma sedanje kmetijske rezerve za boljše obravnavanje tveganj izrednih razmer in katastrof. Po mnenju organizacije Farm Europe je ta sklad, katerega kapital je ocenjen na 2 milijardi EUR, skladen s potrebo po razvoju novih in praktičnih načinov za obvladovanje tveganj ob hkratnem ohranjanju zadostne ravni neposrednega financiranja. Prenovljena SKP vključuje novo finančno rezervo v višini vsaj 450 milijonov EUR na leto. EESO meni, da bi bilo treba znatno povečati kmetijsko rezervo, da bi zagotovili učinkovite instrumente cenovne podpore in kriznega upravljanja (12).

Vzajemni skladi

3.15

EESO ponovno poudarja, da je treba nevarnosti za zdravje, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo, obravnavati kot resnično skupno tveganje in ne kot individualno tveganje, saj lahko vpliva na celotno družbo in gospodarstvo. Poleg tega poudarja pomen preventivnih ukrepov, ki so bistveni za preprečevanje širjenja epidemij in izgube nadzora nad njimi, katerih posledice so tudi veliko dražje od preprečevanja. EESO predlaga, naj EU preuči in oblikuje razvoj nacionalnih vzajemnih kmetijskih skladov za zdravstvena in okoljska tveganja na ravni držav članic po vzoru francoskega sklada FMSE (Fonds national agricole de mutualisation du risque sanitaire et environnemental). FMSE, ki je edinstven model upravljanja tveganj v Evropi, je v Franciji postal bistveno orodje za podporo politikam za zdravje živali in rastlin. Osredotoča se tako na zdravstvena kot okoljska vprašanja, financirajo pa ga kmetje, država in EU.

3.16

FMSE lahko posreduje tudi v okviru zdravstvenih programov skupnega interesa. Ti strokovno podprti in vodeni programi se lahko vzpostavijo za spodbujanje preprečevanja, preiskav in obvladovanja škodljivcev in bolezni. Vključujejo diagnozo zdravstvenega stanja, podrobnosti o predvidenih ukrepih in stroških ter mehanizme financiranja. Ukrep se lahko financira s prispevki članov, lahko pa ga financira tudi država ali lokalni organi.

Finančna orodja SKP in bank

3.17

Dostop do financiranja je bistven za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam in njegovo odpornost ob soočanju z izzivom generacijske pomladitve na evropski ravni. EESO priporoča, naj se naložbena zmogljivost kmetov podpre s preprostimi in nebirokratskimi finančnimi instrumenti. Poudarja, da lahko finančni instrumenti z deljenim upravljanjem v okviru prostovoljnih in prožnih orodij SKP (EKSRP, ESRR, ESS+) izboljšajo dostop kmetov do financiranja s posojili, jamstvi in kapitalom, ki lahko zagotovijo boljše pogoje kot trg (nižjo obrestno mero, boljše zavarovanje s premoženjem itd.).

3.18

Finančna orodja ponujajo tudi banke. V Franciji nekatere razvijajo inovativna orodja v podporo kmetom, kot so pilotna in brezobrestna posojila banke Crédit Agricole.

3.19

Pilotna posojila zagotavljajo večjo prožnost v smislu financiranja, saj kmetu v težavah omogočajo, da znesek svojih obrokov, dogovorjenih v pogodbi, spremeni za največ 30 %. Druga možnost je začasna zaustavitev odplačila posojila za največ 12 mesecev, in sicer na dva načina: bodisi odlog plačila po izteku prvega leta bodisi povečanje mesečnega plačila brez spremembe trajanja posojila. Po drugi strani pa so brezobrestna posojila namenjena zmanjšanju težav z denarnim tokom in lažjemu financiranju, predvsem na začetku. Pri posojilih v višini 150 000 EUR ali več se lahko do 50 000 EUR krije z brezobrestnim posojilom.

3.20

Mladi kmetje se še vedno soočajo z velikimi ovirami pri pridobivanju sredstev, potrebnih za zagon in vzdrževanje kmetijskega gospodarstva. Banke na splošno oklevajo pri posojanju denarja mladim, ki vstopajo na trg, predvsem zato, ker je s to vrsto naložb povezanih veliko tveganj, donosi pa so pogosto daleč v prihodnosti in niso dovolj veliki, da bi bili privlačni.

3.21

Crédit Mutuel Alliance Fédérale je oblikovala posojilo za kmetije z 2-odstotno subvencionirano obrestno mero, namenjeno vodjem projektov, ki so zavezani kmetijskim praksam, ki so v okviru SKP za obdobje 2023–2027 priznane kot prispevek h kmetijsko-okoljskemu prehodu. Ponuja tudi posebne subvencije za okoljsko diagnostiko in certificiranje.

3.22

EESO nadalje izpostavlja več priporočil iz strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva EU (13), v katerih je poudarjeno, da je treba: 1) določiti jasne kazalnike prehoda in referenčna merila v skladnem in poenostavljenem regulativnem okviru (banke morajo upoštevati dolgoročno razsežnost kmetijstva in njegovih naložb, za kar je treba opredeliti jasne in dosegljive načrte prehoda, podprte z zanesljivimi podatki), 2) okrepiti sodelovanje med javnimi (Evropska investicijska banka (EIB), Evropski investicijski sklad (EIF) in javne investicijske banke) in zasebnimi finančnimi akterji v državah članicah EU, 3) razmisliti o novem okviru, ki bo bolje upošteval tveganja, povezana s prehodi, in 4) spodbujati dostop do kmetijskega zavarovanja. V ta namen je treba začeti dialog med Komisijo in zavarovalnicami.

4.   Orodja za zaščito dohodka kmetov in izboljšanje njihove pogajalske moči

4.1

Novi zakoni o prehranski verigi v Španiji, ki gredo dlje od predpisov EU o nepoštenih trgovinskih praksah, so znatno izboljšali delovanje prehranske verige. Španska zakonodaja prepoveduje prodajo po ceni, ki je nižja od stroškov, in zahteva, da vsak člen v prehranski verigi krije proizvodne stroške. Poleg tega mora vse transakcije nad 1 000 EUR spremljati pisna pogodba, vse pogodbe pa morajo biti vpisane v digitalni register. Agencija za informacije o živilih in nadzor (AICA) zbira pritožbe, spremlja skladnost in objavlja sankcije za kršitve. Obstaja še opazovalnica prehranske verige, ki je pristojna za analizo stroškov in cen. Izrekajo se tudi globe za kršitve zakonodaje, vendar šele, ko so izčrpana vsa možna pravna sredstva, da bi se izognili škodi ugledu zaradi domnevnih nepoštenih praks, če bi se na koncu dokazalo, da jih ni bilo.

4.2

Ključni element španske zakonodaje o prehranski verigi je prepoved prodaje pod ceno. To je doseženo tako, da je kupcu prepovedan nakup z izgubo ali pod stroški prejšnjega operaterja. Določanje proizvodnih stroškov za različne proizvode, sorte, velikosti, živalske pasme in sektorje je zahtevno in v španskih predpisih še ni urejeno.

4.3

Po mnenju EESO je treba podrobno analizirati španski in francoski model, da bi ugotovili, ali nudita učinkovit odgovor na glavne probleme v prehranski verigi in zlasti ali krepita položaj kmetov ter zagotavljata poštene cene vzdolž prehranske verige. EESO poziva Komisijo, naj na podlagi predlogov strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva v EU oceni vpliv teh nacionalnih predpisov o cenah v kmetijstvu na položaj kmetov in drugih akterjev v verigi in njihovo konkurenčnost, pa tudi na konkurenco vzdolž dobavne verige in potrošnike.

4.4

EESO predlaga, naj Komisija preuči, kako bi na konkurenčnost in pravno varnost nosilcev dejavnosti v prehranski verigi vplivala možna razširitev direktive o nepoštenih trgovinskih praksah, s katero bi se v celotni EU prepovedala prodaja pod ceno (14). Na ta način bi zagotovili pravičnejše in vzdržne cene, primarnim proizvajalcem pa omogočili razumen dohodek na trgu in kritje dodatnih stroškov regulacije ter višjih standardov, ki jih zahteva EU. Pri tem bi bilo treba temeljito oceniti učinke na celotno verigo preskrbe s hrano, tudi potrošnike. To bi bilo tudi v skladu s ciljem, določenim v strateškem dialogu EU o prihodnosti kmetijstva v EU, da bi kmetijstvu glavni dohodek zagotavljal trg in da bi bile proizvodne metode trajnostne (15).

4.5

Bolj celosten pristop k pogodbam o trajnostnih dobavnih verigah je prostovoljni model, ki ga promovira italijansko združenje kmetov Coldiretti, tj. širši integriran sistemski pristop k vrednostni verigi vse od proizvajalca do potrošnika. Ta model spodbuja preglednost in dobre poslovne odnose vzdolž celotne verige, kar povečuje donosnost in zagotavlja minimalno ceno za kmeta.

4.6

Poznavanje dejanskih stroškov proizvodnje, cen in marž vzdolž celotne prehranske verige je bistveno za preglednost ter za izvajanje direktive o nepoštenih trgovinskih praksah in uporabo kriznih tržnih instrumentov. EESO pozdravlja predlog Komisije za ustanovitev opazovalne skupine za proizvodne stroške, marže in trgovinske prakse v verigi preskrbe s hrano (16).

4.7

EESO predlaga, naj Komisija izboljša svoje digitalno središče za zbiranje tržnih cen in marž vzdolž celotne prehranske verige, in sicer z vidika zaupnosti in pravil EU o konkurenci ter drugih zgledov na mednarodni ravni, kot je ameriška agencija za trženje kmetijskih proizvodov (Agricultural Marketing Service) (17).

4.8

Krepitev položaja kmetov v strukturah, kot so organizacije proizvajalcev, zadruge in medpanožne organizacije, s čimer bi se povečala njihova pogajalska moč v prehranski verigi, je bistvena za zagotavljanje poštenih in vzdržnih dohodkov primarnim proizvajalcem. Kmetje sprejemajo cene, ki jih določajo drugi, in imajo omejeno pogajalsko moč pri prodaji svojih proizvodov veliko večjim predelovalcem in trgovcem. Izjema so kmetje, ki delujejo prek zadrug ali združenj kmetov.

4.9

Eden takih primerov je francoski zakon Egalim (18), katerega cilj so bolj uravnoteženi trgovinski odnosi v verigi preskrbe s kmetijskimi proizvodi z zagotavljanjem pravičnejših cen za kmete, hkrati pa tudi kakovostna in trajnostno pridelana hrana. Cilj zakona je tudi okrepitev položaja kmetov v trgovinskih pogajanjih s tem, da se postopek oblikovanja cen obrne, kar primarnim proizvajalcem omogoča, da se prek svojih predstavniških organov s kupci pogajajo o pogodbah na podlagi proizvodnih stroškov.

4.10

EESO predlaga, naj Komisija oblikuje nov model, ki bi formalno priznal in okrepil pogajalski položaj kmetijskega sektorja v prehranski verigi s povezovanjem zadrug, medpanožnih organizacij in organizacij proizvajalcev. Poleg tega predlaga uvedbo postopka reševanja sporov (19). EESO pozdravlja predlog Komisije za spremembo uredbe o skupni ureditvi trgov (SUT), ki od držav članic zahteva, da strankam zagotovijo mehanizem mediacije za reševanje sporov pri sklepanju pisnih pogodb, vendar meni, da je mehanizem odločanja pomembnejši. S pogajanji o cenah, v katerih bi sodelovale zadruge in organizacije proizvajalcev, bi lahko v pogodbe o cenah vključili dodatne stroške visokih okoljskih in delovnih standardov ter standardov dobrega počutja živali, ki veljajo v EU (20).

4.11

V EU deluje 22 000 kmetijskih zadrug, ki so v lasti 7 milijonov kmetov (21). Krepitev njihovega položaja in povečanje podpore za ustanavljanje in delovanje združenj proizvajalcev bosta pripomogla tudi k izboljšanju pogajalske moči kmetov v prehranski verigi.

4.12

Nadaljnji razvoj mehanizmov za določanje pogodbenih cen, prihodnje oblikovanje cen in varovanje pred tveganji lahko pozitivno vpliva na zmanjšanje tveganj in povečanje gotovosti glede poštenih cen in vzdržnih dohodkov za kmete.

4.13

Druga orodja, ki bi lahko pripomogla k povečanju pogajalske moči in dohodkov kmetij: — spodbude za umeščanje lokalnih proizvodov na police supermarketov, da bi podprli kratke dobavne verige in lokalne proizvode; — predlog, da EU preuči vpliv blagovnih znamk na znižanje cen in prenos višjih stroškov na primarne dobavitelje; — prodajni avtomati na kmetijah za neposredno prodajo; — nižja stopnja DDV za male in trajnostne agroživilske proizvode; — javna podpora zdravim in trajnostnim shemam proizvajalcev in potrošnikov.

4.14

K povečanju dohodkov kmetov bi lahko prispevala tudi partnerstva med mesti in podeželjem na področju prehranske trajnosti, kot so pobude lokalnih oblasti v okviru programov ICLEI (22). Dostop, udeležba in priložnosti so pri tem ključnega pomena. Spodbujati in promovirati bi bilo treba modele, ki temeljijo na kratkih verigah preskrbe s hrano in ekoregijah ter kmetijstvu, ki ga podpira skupnost. Med dobrimi primeri napredka na tem področju sta italijanski zakon o obveznih trajnostnih javnih naročilih za živila in gostinske proizvode ter pravična trgovina, ki jo promovira Mesto Gent.

4.15

EESO opozarja, da potrebujejo primarni proizvajalci dodatno pomoč pri prehodu na podnebno nevtralno proizvodnjo (23). Za to obstajajo različne možnosti, na primer poziv davkoplačevalcem EU, naj pošteno prispevajo k dragocenim okoljskim storitvam, ki se sicer ne bi izvajale, ali uvedba prispevka za trajnostnost, namenjenega prehodu, ki seveda ne bo v celoti financiran v okviru naslednje SKP. Poleg tega meni, da bi morali trgi spodbujati in financirati trajnostnost, da se dodatni stroški ne bi znova prenesli na ramena primarnih proizvajalcev, ki so najšibkejši člen v verigi.

4.16

Izobraževanje o prehrani je bistveno, da bi potrošniki izbirali zdrava in trajnostna živila. V šolah bi bilo treba dajati prednost izobraževalnim programom na področju hrane, ki bi se osredotočali na znanstveno utemeljeno izobraževanje o prehrani in varnosti živil ter prehransko pismenost, hkrati pa poudarjali lokalne in sezonske proizvode ter sprejemanje odgovornih odločitev o nakupu. Potrebno je tudi zanesljivo, celovito, znanstveno utemeljeno in pregledno označevanje živil po vsej EU. Da bi poudarili vlogo potrošnikov in potrebe trga pri podpiranju proizvodov evropskih kmetov, je bistveno preučiti želje potrošnikov ter njihova pričakovanja in zahteve za označevanje teh živil. To vključuje opredelitev lastnosti, ki bi jih bilo treba poudarjati, učinkovite strategije trženja takih proizvodov in ustrezne prakse označevanja. Prav tako bi bilo treba opredeliti različne skupine potrošnikov in značilnosti posameznih držav. V ta namen bi lahko na ravni EU izvedli raziskavo na podlagi kvalitativnega pristopa in vprašalnika za potrošnike, da bi opredelili potrebe posameznih držav in različne skupine potrošnikov. Evidentirati bi bilo treba najboljše prakse za poslovne modele, ki temeljijo na kratkih verigah preskrbe s hrano v EU, ter opredeliti skupine potrošnikov, ki bi lahko bili vključeni v take pobude (npr. ekoregije (24), kmetijstvo, ki ga podpira skupnost, in pogodbe s kratko verigo preskrbe s hrano (25)).

4.17

V skladu s členom 39 Rimske pogodbe je ključni cilj SKP kmetom zagotoviti primeren življenjski standard. Kmetijski dohodek v EU je približno 40 % nižji v primerjavi z nekmetijskim dohodkom (26). Neposredna plačila so najpomembnejši instrument SKP, ki podpira dohodke kmetij. Povprečni delež neposrednih plačil v EU v faktorskem dohodku v kmetijstvu je v obdobju 2017–2021 znašal 23 %.

4.18

EESO meni, da so neposredna plačila SKP nepogrešljiva za podpiranje dohodkov kmetij v EU, zaradi česar bi jih bilo treba ohraniti in povečati v okviru naslednje reforme SKP (27), ter da bi morala biti bolj usmerjena na aktivne kmete. Poleg tega meni, da so znatna neposredna plačila ključna za ohranitev modela družinskih kmetij v EU in večstranske vloge kmetijstva v EU.

4.19

Delež SKP pri odhodkih EU se je močno zmanjšal: s 73 % v letu 1980 na samo 23,6 % v letu 2022 (28). Od leta 1990 do obdobja 2021–2027 so se proračunski stroški za SKP v primerjavi z BDP EU znižali z 0,54 % na 0,32 % (29). Da bi imel sedanji proračun SKP za obdobje 2021–2027 enako vrednost kot ob določitvi leta 2020, bi se moral zvišati na 481 milijard EUR. Ocenjuje se, da bi ga bilo treba do konca naslednjega večletnega finančnega okvira, tj. do leta 2034, v proračunu za obdobje 2021–2027 povečati za 166 milijard EUR (30), da bi ohranil svojo vrednost iz leta 2020.

4.20

EESO predlaga, naj se proračun SKP vrne na 0,5 % BDP EU, da bi uresničili njegove ambicije ter izpolnili obstoječe in nove dodatne cilje, ki jih zahteva družba EU. Odporen in trajnosten prehranski sistem EU, podprt z močnim proračunom SKP, je popolnoma upravičen in prinaša velike koristi za družbo v EU, med drugim: — zaščito prehranske varnosti in neodvisnosti EU; — stabilno oskrbo s kakovostno in cenovno dostopno hrano; — ohranjanje podeželja in podeželskega gospodarstva s kmetijstvom, delovnimi mesti v agroživilskem sektorju in povezanimi sektorji, kot je turizem; — ohranjanje družinskih kmetij, da bi dosegli ustrezen in donosen dohodek; — doseganje ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami; — varovanje biotske raznovrstnosti; — obnovo narave; — ohranjanje krajine; — sekvestracijo ogljika; — zagotavljanje visokih standardov dobrega počutja živali; — zmanjšanje uporabe pesticidov in gnojil; — ohranjanje zdravja tal in biotske raznovrstnosti; — spodbujanje mladih h kmetovanju in ohranjanje števila kmetov; — zagotavljanje javnih storitev, ki jih trg ne plača.

4.21

Po mnenju EESO bi bilo treba v vse razprave in sporazume o trgovinski politiki EU (31) vključiti uporabo enakih standardov in enake konkurenčne pogoje na področju kmetijske proizvodnje ter trajnostne standarde. Trgovinski sporazumi, ki so neuravnoteženi in ne ustrezajo proizvodnim in trajnostnim standardom EU, kot je sporazum z Mercosurjem, spodkopavajo verodostojnost in povzročajo selitev virov CO2, zato jih ne bi smeli podpirati.

4.22

Po mnenju EESO bo vstop novih držav v EU mogoč le, če bomo povečali proračun SKP in odgovorili na izzive, s katerimi se sooča agroživilski sektor, vključno z nižjimi proizvodnimi stroški nekaterih novih članic (32).

4.23

EESO podpira ustanovitev Sklada za pravični kmetijsko-živilski prehod (33) zunaj okvira skupne kmetijske politike, ki bi kmetom in agroživilskemu sektorju med prehodom zagotavljal podporo za naložbe v obliki posojil in nepovratnih sredstev. Mladi kmetje si lahko najmanj privoščijo trajnostno kmetovanje, zato bi jih bilo treba najbolj podpreti.

5.   Orodja za izboljšanje izvajanja zakonodajnega okvira EU (upravljanje, komuniciranje in financiranje)

5.1

Evropski kmetje evropskim državljanom omogočajo osnovne javne dobrine in zagotavljajo prehransko varnost. Zajamčena dolgoročna prehranska neodvisnost in prehranska varnost bi zato zagotovo morala biti del strateške avtonomije Evropske unije. Interese kmetov bi bilo treba ponovno postaviti v središče oblikovanja politik.

5.2

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti večji poenostavitvi pravil novega modela za subvencije SKP in jih narediti kmetom bolj prijazne. V zvezi s tem so nujno potrebne razprave o različnih kmetijskih sektorjih, osredotočene na njihove posebne potrebe. Zeleni prehod ne bo uspešen brez kmetov in njihovega sodelovanja v njem.

5.3

Kmetje potrebujejo spodbude za sodelovanje v zelenem prehodu, poleg tega pa morajo sprejeti bolj trajnostne proizvodne prakse in se nanje prilagoditi. Uvajanje trajnostnih standardov bi moralo povečati konkurenčnost evropskih kmetov na trgu. Vzpostaviti je treba ravnovesje med stabilnim dohodkom kmetov, blažitvijo podnebnih sprememb in konkurenčnostjo, da bo izvajanje lažje za vse strani. Ta pristop bi bilo treba spodbujati vzdolž celotne prehranske verige, saj se zeleni dogovor izvaja le na ravni proizvodnje. V prehranski verigi ga je treba izvajati enakomerneje, ponovno pa je treba najti ravnovesje med konkurenčnostjo in trajnostnostjo, ki ga trenutno, kot kaže, ni. Za rešitev izzivov je še vedno potreben jasen in pregleden zakonodajni okvir za trajnostne prehranske sisteme.

5.4

Sodelovanje, strokovni dialog in boljša komunikacija med prehranskimi sistemi so bistvenega pomena. Glede na to, da so nujno potrebne spremembe v upravljanju, je EESO pozval k ustanovitvi evropskega sveta za prehransko politiko (34), da bi dosegli bolj celosten in participativen pristop k oblikovanju prehranske politike. EESO pozdravlja napoved strateškega dialoga Evropskega odbora za agroživilski sektor (EBAF), ki je zelo podoben svetu, ki ga je predlagal. EESO sporoča Komisiji, da je kot predstavnik organizirane civilne družbe pripravljen zagotoviti prostor za delovanje EBAF.

Okrepitev odprtega socialnega dialoga v agroživilskem sektorju

5.5

Ključno izhodišče v zvezi s socialno pogojenostjo (35) in političnimi smernicami MOD (36) za spodbujanje dostojnega dela v agroživilskem sektorju je spodbujanje preglednega tristranskega dialoga, ki vključuje delavce, delodajalce in vladne predstavnike.

5.6

Odprava zakonodajnih in upravnih ovir, ki bi lahko delavcem in delodajalcem v agroživilskem sektorju preprečevale ustanavljanje organizacij ali včlanjevanje vanje, ter obravnavanje izzivov, ki ovirajo njihovo sodelovanje v socialnem dialogu na vseh ravneh, sta bistvena, da bi v teh procesih slišali njihov skupni glas, saj o kmetih ni mogoče odločati brez njihove vključenosti.

5.7

Vlogo socialnih partnerjev v okviru socialnega dialoga bi bilo treba učinkoviteje vključiti v SKP, po možnosti z dodeljevanjem sredstev za podporo njihovemu delu v zvezi s temi vprašanji. Zagotoviti pa bo treba tudi, da bodo delavci ustrezno obveščeni o svojih pravicah. Za uspešno izvajanje socialne pogojenosti morajo socialni partnerji na ravni EU in nacionalni ravni sprejeti te cilje in jim biti zavezani.

---

(1)   Collecting data on the situation of social protection of seasonal workers in the agriculture and food sectors in EU Member States after COVID-19 (Zbiranje podatkov o socialni zaščiti sezonskih delavcev v kmetijskem in živilskem sektorju držav članic EU po pandemiji COVID-19), EESO.

(2)   Ailleurs dans le monde, ça se passe comment? (Kakšna je situacija drugod po svetu?), Pleinchamp.

(3)  Kritje tveganj v kmetijstvu in kmetijska zavarovanja: https://www.senat.fr/lc/lc269/lc2692.html.

(4)  Do zdaj triletno povprečje temelji na predhodnih petih letih, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost.

(5)  Marakeški sporazum iz leta 1994, druga priloga, 7.a, WTO.

(6)   Les aides contracycliques américaines, plus efficaces que les prix planchers? (Ameriška proticiklična pomoč – uspešnejša od najnižjih cen?),Agriculture Stratégies.

(7)   L-Explosion-du-budget-du-farm-bill.pdf (Eksplozija proračuna kmetijskega zakona).

(8)   Instrument za stabilizacijo dohodka.

(9)   L’Italie a mis en place un ISR pour sécuriser le revenu des betteraviers (Italija uvaja instrument za stabilizacijo dohodka pridelovalcev rdeče pese).

(10)   New European agriculture crisis fund (Nov evropski kmetijski krizni sklad).

(11)   Strategic Dialogue on the Future of EU Agriculture (Strateški dialog o prihodnosti kmetijstva EU).

(12)   UL C, C/2025/117, 10.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/117/oj.

(13)   Strateški dialog o prihodnosti kmetijstva v EU , Evropska komisija.

(14)   UL C 440, 6.12.2018, str. 165 in UL C 517, 22.12.2021, str. 38.

(15)   Strategic Dialogue on the Future of EU Agriculture (Strateški dialog o prihodnosti kmetijstva EU).

(16)   UL C, C/2025/117, 10.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/117/oj.

(17)   UL C, C/2025/117, 10.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/117/oj.

(18)  Egalim 3: Balancing the trade relationship between agri-food and large retailers .

(19)   UL C, C/2025/117, 10.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/117/oj.

(20)   Strategic Dialogue on the Future of EU Agriculture (Strateški dialog o prihodnosti kmetijstva EU).

(21)   Področja – Copa Cogeca.

(22)   Equity served: How local governments can ensure a just transition for sustainable food systems .

(23)   UL C, C/2024/2099, 26.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2099/oj.

(24)   Bioregije in ekoregije, ki vključujejo celoten ekološki ekosistem z vsemi deležniki, lahko ustvarijo večjo socialno in ekonomsko donosnost naložb za skupnost in zlasti kmete. Dober primer takih pobud sta Cilento in študije primerov ICLEI v Bergamu (bioregije, ki oskrbujejo šole).

(25)  V Italiji obstaja veliko različnih pobud. Primer alternativnega modela odkupa pšenice sta Grani Antichi di Montespertoli iz Toskane in pekarna Calzolari iz Emilije - Romanje, ki sta člana skupnosti Slow Food in se zavzemata za pošten dohodek kmetov.

(26)   SKP na kratko.

(27)   UL C, C/2024/2099, 26.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2099/oj.

(28)   UL C, C/2024/2099, 26.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2099/oj.

(29)   Financing of the CAP: facts and figures .

(30)  Podatki FarmEurope.

(31)   UL C 517, 22.12.2021, str. 38

(32)   UL C, C/2024/6021, 23.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6021/oj.

(33)   UL C, C/2024/6878, 28.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6878/oj.

(34)   UL C 293, 18.8.2023, str. 1.

(35)  Bistvo socialne pogojenosti: kmetom, ki ne izpolnjujejo osnovnih delovnih standardov, grozi zmanjšanje subvencije SKP. Države članice morajo nova pravila o pogojenosti uvesti do 1. januarja 2025.

(36)   Draft policy guidelines for the promotion of decent work in the agri-food sector (ilo.org) (Osnutek političnih smernic za spodbujanje dostojnega dela v agroživilskem sektorju).