Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga konference predsednikov,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 3(3), in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 9, 14, 148, 153, 160 in 168, ter Protokola št. 26 k PEU in PDEU o storitvah splošnega pomena,

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o dostopu do dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj za vse (1),

—	ob upoštevanju člena 213 Poslovnika,

A.	ker Splošna deklaracija Združenih narodov o človekovih pravicah vključuje pravico do bivališča;

ker evropski steber socialnih pravic določa, da je treba tistim, ki to potrebujejo, zagotoviti dostop do socialnih stanovanj oziroma kakovostno stanovanjsko pomoč ter da je treba to izvajati v okviru ustreznih pristojnosti tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni; ker je treba brezdomcem zagotoviti primerna zatočišča in storitve, da se spodbudi njihovo vključevanje v družbo; ker je treba posebej zaščititi pravico invalidov do stanovanja in za to sprejeti namenske politike, s katerimi se zagotovi dostopnost stanovanj;

ker se Evropska unija sooča s stanovanjsko krizo, saj se ljudje vseh starosti in iz različnih dohodkovnih skupin spopadajo z visokimi cenami in pomanjkanjem cenovno dostopnih stanovanj; ker so številni državljani Unije zelo zaskrbljeni zaradi stanovanj, ki cenovno niso dostopna, saj jim to onemogoča začetek samostojnega življenja, kar še zlasti velja za mlade; ker so zaradi te krize prizadeti ljudje v vseh državah članicah in lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in življenjske pogoje;

ker so varstvo zasebne lastnine in zagotavljanje pravne varnosti za zasebne lastnike, vključno z najboljšo prakso v zvezi z bojem proti skvotiranju, ter zaščita ljudi pred izselitvami pomembni vidiki, ki na nacionalni ravni v nekaterih državah članicah vplivajo na razpoložljivost stanovanj in pravico do stanovanja;

E.	ker ima Unija več pristojnosti, povezanih s stanovanjskim področjem;

F.	ker je za stanovanjsko problematiko potreben celosten pristop, ki bo združeval različne politike, s katerimi se v Parlamentu ukvarjajo različni odbori;

sklene ustanoviti posebni odbor, imenovan „posebni odbor za stanovanjsko krizo v Evropski uniji“, da bi predlagal rešitve za dostojna, trajnostna in cenovno dostopna stanovanja, ter da bo ta odbor v sodelovanju in posvetovanju s pristojnimi stalnimi odbori, kar zadeva njihove pristojnosti in odgovornosti v skladu s Prilogo VI Poslovnika, odgovoren za naslednje:

(a)

evidentiranje sedanjih stanovanjskih potreb po ozemljih in skupinah prebivalstva, zlasti v skupinah z nizkimi in srednjimi dohodki, ter ocena vpliva pomanjkanja stanovanj na neenakosti, cenovno dostopnost, demografijo, revščino in socialno izključenost, tudi z uporabo obstoječih podatkov, razčlenjenih po spolu;

(b)

analizo obstoječih ustreznih stanovanjskih politik Unije ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih stanovanjskih politik s poudarkom na razpoložljivosti ciljno usmerjenih instrumentov za socialna, trajnostna in cenovno dostopna stanovanja v mestih, na otokih ter na obalnih in podeželskih območjih, da bi se opredelila in izdala priporočila, vključno s politikami, namenjenimi dostopnosti stanovanj za invalide in osebe z zmanjšano mobilnostjo;

(c)	analizo vpliva špekulacij s stanovanji in njihovih gospodarskih posledic ter predlaganje nadaljnjih ukrepov;

(d)	oceno, ali kazalniki življenjskih stroškov in sorodne politike ustrezno upoštevajo gibanja cen stanovanj in najemnin;

(e)	evidentiranje in oceno učinkovitosti javnih in zasebnih virov Unije in nacionalnih virov, vključno z obstoječimi sredstvi Unije, ki so namenjena dostojnim, trajnostnim in cenovno dostopnim stanovanjem ter izkoreninjenju brezdomstva, ter pripravo priporočil, kjer je to primerno;

(f)	analizo sistemskih težav v zvezi s kratkoročnim najemom nastanitev in njihovega vpliva na razpoložljivost cenovno dostopnih stanovanj na posebej prizadetih območjih ter pripravo ustreznih predlogov

(g)	spremljanje izvajanja zakonodaje Unije o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve, ki jo je treba na nacionalni ravni sprejeti do 20. maja 2026;

(h)	analizo učinkov politik Unije na razpoložljivost in cenovno dostopnost stanovanj, vključno z ozkimi grli v veljavnih predpisih Unije v zvezi z naložbeno zmogljivostjo, na stanovanja in socialna stanovanja, državno pomoč in pomanjkanje v dobavni verigi;

(i)	oceno morebitnih ovir, ki bi vplivale na gradbeni sektor, in njihovega učinka na stanovanjsko krizo;

(j)	opredelitev pomanjkanja razpoložljivosti, trajnostnosti in potreb po financiranju cenovno dostopnih stanovanj ter potrebe po morebitnih reformah;

(k)	oceno učinka neprofitnih in delno profitnih stanovanjskih rešitev, kot so socialna ali zadružna stanovanja, na cenovno dostopnost in dostopnost stanovanj za različne skupine;

(l)	oceno politik in zakonodajnih predlogov, ki so potrebni za izboljšanje zagotavljanja in razpoložljivosti dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj, vključno z omogočanjem programov novogradenj, sprememb namembnosti in prenove stanovanj, ob upoštevanju potenciala nezasedenih stavb;

(m)

evidentiranje inovativnih tehnologij, procesov, storitev in proizvodov za podporo vala prenov, ob upoštevanju obstoječih pobud Unije; evidentiranje, kje upravna in regulativna obremenitev ovira val prenov, da bi zmanjšali nepotrebna regulativna bremena ter hkrati poskrbeli za kakovostna dela v gradbenem sektorju in standarde kakovosti za cenovno dostopna stanovanja;

(n)	prispevek k razvoju in prihodnjemu izvajanju evropskega načrta za cenovno dostopna stanovanja in evropske strategije za gradnjo stanovanj, ki ju bo predstavila Komisija;

(o)	izvedbo predstavitev s strokovnjaki iz institucij Unije in pristojnih organov, mednarodnih, nacionalnih in regionalnih institucij, nevladnih organizacij in ustreznih gospodarskih sektorjev, ob upoštevanju pogledov različnih deležnikov;

(p)	izvedbo obiskov, s katerimi se preučijo najboljše prakse po vsej Evropi;

2.	sklene, da bo imel posebni odbor 33 članov;

3.	sklene, da mandat posebnega odbora traja 12 mesecev, mandatna doba pa se začne z datumom ustanovne seje;

4.	naroči posebnemu odboru, naj ob koncu svojega mandata predstavi končno poročilo, osredotočeno na zadeve iz odstavka 1.