Poročevalec : Thibaut GUIGNARD (FR/EPP), Župan, plœuc-L’hermitage

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR),

Splošne ugotovitve

1.

ugotavlja, da je 80 % evropskega ozemlja podeželje, kjer se prebivalci pogosto počutijo vse bolj marginalizirani, vse bolj pa se krepi tudi evroskepticizem;

2.

ugotavlja, da se je metoda Leader, pozneje vključena v politični instrument lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, od leta 1991 na podeželskih območjih s pomočjo lokalnih akcijskih skupin izkazala za orodje, s katerim je mogoče mobilizirati in opolnomočiti lokalne akterje v okviru inovativnih in prilagojenih strategij ter tako prispevati k doseganju evropskih ciljev s pobudami, ki izhajajo iz lokalne stvarnosti teh območij;

3.

poudarja, da imajo ti teritorialni pristopi demokratično dodano vrednost. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, lokalnim skupnostim omogoča, da bolj neposredno sodelujejo pri usmerjanju svojega razvoja in s tem podpira temeljne vrednote EU, kot sta državljanska udeležba in socialna kohezija. Večina podeželskih akterjev se z EU povezuje prav prek lokalnih akcijskih skupin. Ta ugotovitev se odraža tudi v novem evropskem Bauhausu, v katerem se prav tako priznava, da je raven EU pravo izhodišče za ukrepanje, kjer se rezultati lahko takoj izvedejo, vidijo in občutijo ter kjer se lahko različna področja politike združijo v celovit pristop (1);

4.

obžaluje zamujeno priložnost za formalizacijo dolgoročne vizije za podeželska območja Evropske unije v obliki bele knjige, ki bi prinesla pristojnosti z vidika organizacije, zaradi česar še vedno nimamo evropske agende za podeželje, čeprav je bila omenjena v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018; obžaluje tudi, da je bilo sporočilo Komisije objavljeno z zamudo, zaradi česar ni bilo v celoti vključeno v sedanji programski okvir, in z zaskrbljenostjo opaža skromen poudarek na načelih celostnega teritorialnega razvoja ter lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

5.

obžaluje, da so podeželska območja, ki so pravo ogledalo Evrope, še vedno prepogosto zapostavljena. Izpostavljena so nenehnim izzivom, kot so demografske spremembe, digitalni prehod, potreba po razvoju trajnostnega kmetijstva, ki proizvaja cenovno dostopna in kakovostna živila, ter prilagajanje podnebnim spremembam, vse to pa spremlja še nezadostna usklajenost politik. Zaradi tega precej zaostajajo v smislu demokratične udeležbe ter dostopa do osnovnih storitev, infrastrukture in zaposlitve (2). To slabi podobo Evrope, spodkopava prizadevanja za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije med regijami EU in spodbuja zaskrbljujoč evroskepticizem, kar ogroža enotnost in stabilnost Unije;

6.

na podlagi nedavnih študij in poročil (3) poziva k spodbujanju in boljšemu usmerjanju krajevne politike s krepitvijo zmogljivosti instrumenta lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in Leader, da bi izpolnili vse večje zahteve glede razvoja podeželja in teritorialne kohezije. Ti programi so se že izkazali kot učinkoviti pri krepitvi vloge podeželskih območij, vendar jih je zdaj treba prilagoditi izzivom prihodnosti;

7.

vztraja, da bi bilo treba lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in Leader kot orodje, ki je na evropskem podeželju že uveljavljeno in znano, v celoti vključiti v dolgoročno vizijo za podeželje in ga uporabiti za doseganje njenih ciljev; poudarja, da krepitev prilagojenih, celostnih instrumentov, kot je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, spodbuja sprejemanje politike v regijah in pomaga krepiti krajevne pristope v kohezijski politiki;

8.

poziva države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti pobude Leader in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ki naj ji namenijo zadostno financiranje, da bi se ohranjala in obnavljala živahna in uspešna lokalna podeželska gospodarstva;

9.

poziva, naj se ta razmislek umesti v širši kontekst razdrobljenosti evropskega financiranja podeželja. Čeprav je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) v preteklosti največ prispeval k razvoju podeželja, je zaradi povečanja ciljev skupne kmetijske politike v zadnjih letih ostalo zelo malo prostora za podeželsko infrastrukturo in storitve ter za lokalni razvoj na splošno;

10.

poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo vse države članice ustrezno upoštevale celostno teritorialno razsežnost podeželja, ki jo usmerja skupnost, ter naj ocenjuje njeno izvajanje in učinek v strateških načrtih skupne kmetijske politike, v partnerskih sporazumih za programe kohezijske politike ter v načrtih za okrevanje in odpornost;

11.

meni, da priložnosti in rešitve za podeželje ponujajo tudi drugi skladi: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+) in Sklad za pravični prehod (SPP);

12.

poziva, naj vsi evropski strukturni skladi podpirajo ustvarjanje delovnih mest, socialno vključenost, storitve za podeželsko prebivalstvo, inovacije in konkurenčnost podeželskega gospodarstva ter omogočijo ustrezno infrastrukturo za podeželske skupnosti, vključno z zadostno količino dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj. Del teh sredstev bi bilo treba nameniti krepitvi teritorialnih pristopov na podeželskih območjih v okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za razvoj podeželja, ki ne vključuje kmetijstva, da bi dopolnili ukrepe, ki se podpirajo s pristopom Leader. To bo tudi glavni način za odpravo „geografije nezadovoljstva“;

13.

meni, da je nujno poenostaviti dostop do sredstev in postopkov EU na podlagi skladnega in prožnega pristopa k teritorialnemu razvoju, zlasti za podeželje, hkrati pa ohraniti načela upravljanja na več ravneh in partnerstva, predvsem z vidika prihodnje širitve EU;

Olajšanje dostopa do financiranja za podeželska območja

14.

poudarja, da je treba razviti skladen in prožen pristop k teritorialnemu financiranju s poenostavitvijo in olajšanjem dostopa do evropskega financiranja, ki bo temeljil na celostnem pristopu in bo zajemal več skladov;

15.

priporoča spodbujanje uporabe financiranja iz več skladov, dokler ni novega pristopa, in nujno zmanjšanje pretirane birokracije, povezane s sedanjimi postopki;

16.

priporoča, da se organe upravljanja spodbudi k uporabi dobrih praks na področju prožnejšega financiranja programa Leader do konca programskega obdobja 2021–2027;

17.

predlaga, da se po letu 2027 v državah članicah EU uvedejo novi instrumenti izvajanja za večjo podporo lokalnemu razvoju pod vodstvom lokalnih akterjev v okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in Leader. Ti instrumenti bi temeljili na načelu skupne blagajne, to pa bi vključevalo tudi: a) glavni sklad, katerega pravila delovanja bi veljala tudi za prispevke iz drugih vključenih skladov, kot so Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+) in Sklad za pravični prehod (SPP); b) poenostavljena pravila za manjše projekte, da bi upravičencem zmanjšali upravne stroške in olajšali dostop do financiranja inovativnih lokalnih pobud, prilagojenih lokalnim potrebam. Spodbujala bi se pavšalna plačila, ki so se izkazala kot učinkovita na primer v Estoniji in na Poljskem; c) obvezen delež sredstev, namenjen lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, iz vsakega od teh skladov (ring-fencing), s čimer bi bila zagotovljena znatna podpora za najranljivejša območja, zlasti podeželska, primestna, gorska, otoška in obmejna. S tem novim načinom upravljanja bi se v celoti uveljavila Lizbonska pogodba z okrepitvijo teritorialne kohezije in omogočila učinkovitejša poraba finančnih sredstev, dodeljenih državam članicam, zlasti na podeželskih območjih;

Izkoriščanje zagona lokalnih akcijskih skupin in vključevanje deležnikov

18.

poziva k spodbujanju strateške vloge lokalnih akcijskih skupin na nacionalni in regionalni ravni, od katerih nekatere delujejo že od leta 1991, kot nosilcev inovativnih rešitev, prilagojenih potrebam podeželskih območij. Ti lokalni subjekti, v katerih so zaposleni strokovnjaki na lokalni in regionalni ravni, zelo dobro poznajo lokalne posebnosti in dejavnike razvoja;

19.

spodbuja organe upravljanja, naj lokalne akcijske skupine bolj priznajo v institucionalnem okviru in jih podprejo pri njihovih prizadevanjih za izvajanje strategije razvoja podeželja. Lokalnim akcijskim skupinam je treba dati več sredstev in večjo avtonomijo, da bodo lahko čim bolj povečale svoj teritorialni vpliv. Njihova vloga ni omejena le na izvajanje projektov, temveč so tudi ključni akterji pri teritorialni koheziji in ustvarjanju lokalnih mrež;

20.

lokalne akcijske skupine je treba ustrezno nadzirati in spremljati njihove ukrepe, da se oceni dostop do njihovega upravljanja pod enakimi pogoji na podlagi zaslug in doseganja ciljev;

21.

poziva k spodbujanju organov upravljanja, da bi si še naprej prizadevali za bolj celosten in participativen pristop k razvoju podeželja. Teritorialna kohezija in razvoj morata znova postati končni cilj organov upravljanja. Da bi to dosegli, je treba okrepiti upravni in finančni inženiring na podeželju;

22.

poziva, naj se poleg že prisotnih strokovnjakov ter predstavnikov zasebnega in javnega sektorja k sodelovanju v lokalnih akcijskih skupinah spodbudi tudi več predstavnikov civilne družbe;

23.

poziva k večjemu vključevanju žensk v organe odločanja projektov Leader in v lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ter spodbuja vse ravni družbe, od mladih do starejših, naj sodelujejo pri načrtovanju in oblikovanju projektov;

24.

poziva, naj se več pozornosti nameni dejstvu, da se lahko v okviru programa Leader omogočijo inovacije s spodbujanjem inovativnih projektov, ne da bi se s tem ustvarjala nova birokracija;

25.

predlaga okrepitev prizadevanj za komunikacijo in izobraževanje v zvezi s programom lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in Leader, da bi imeli lokalni akterji od njiju čim več koristi. Lokalne oblasti, zlasti na podeželskih in oddaljenih območjih, je treba bolje seznaniti z možnostmi, ki jim jih prinaša ta pristop z vidika podpore pri dostopu do sredstev EU;

26.

predlaga vzpostavitev programov usposabljanja za lokalne akterje, zlasti za koordinatorje programa Leader in izvoljene predstavnike, da bi se izboljšale njihove spretnosti v zvezi s programom lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in Leader. Ta usposabljanja morajo izboljšati razumevanje razpoložljivih orodij, podpirati stabilno vodenje projektov ter omogočiti kontinuiteto skupin, hkrati pa poudarjati strategije celostnega razvoja podeželja. V ospredju morajo biti inovacije, pridobivanje znanja in spretnosti, pristopi na temelju več skladov in učinkovita uporaba mehanizmov Leader in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, da se spodbudi trajnostni razvoj podeželja; odločno vztraja, da je treba nosilcem projektov na podeželju omogočiti financiranje teritorialnega inženiringa za spodbuditev gospodarske in ekološke odpornosti;

27.

poziva k razvoju prilagojenih podpornih programov za lokalne akcijske skupine, lokalna združenja in druge potencialne upravičence, da bi povečali njihovo ozaveščenost o uporabi sredstev kohezijske politike in olajšali izvajanje projektov na lokalni ravni, in sicer do konca programskega obdobja 2021–2027;

28.

predlaga, da se po letu 2027 oblikujejo programi usposabljanja za vse podeželske akterje, vključno z organi upravljanja skladov EU, lokalnimi izvoljenimi predstavniki, lokalnimi akcijskimi skupinami in drugimi deležniki. Ti programi bi morali prenesti osnovna načela pristopa Leader in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v prakso ter si prizadevati za omogočanje in spodbujanje horizontalnega upravljanja, odločanja in decentralizirane organizacije;

29.

poziva k spodbujanju stalnega usposabljanja, da se odgovori na pogosto mobilnost koordinatorjev programa Leader, zlasti v državah, kjer je ta mobilnost izrazitejša, in izboljša lokalno upravljanje skladov z boljšim razumevanjem mehanizmov financiranja in teritorialnega upravljanja;

Večje zaupanje v lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in Leader

30.

poziva k spodbujanju medsebojnega zaupanja med deležniki, da bi se okrepila učinkovitost lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ki je zlasti prek programa Leader dokazal svojo prožnost in učinkovitost v več državah članicah, zlasti tam, kjer ji vlade in lokalne oblasti zaupajo. To zaupanje je bistveno za uspešno izvajanje teh teritorialnih orodij;

31.

poziva Komisijo, naj predlaga sporazum o medsebojnem zaupanju med Evropsko komisijo, državami članicami, organi upravljanja, lokalnimi akcijskimi skupinami in nosilci projektov, s katerim bi preprečili čezmerno prenašanje in podvajanje predpisov, da organi na različnih ravneh ne bi zahtevali nadzora, hkrati pa zagotovili dobro upravljanje skladov. Vzpostaviti je treba ravnovesje med zaščito pred tveganji in nemotenim dostopom do evropskih sredstev;

32.

predlaga, naj se v vseh državah članicah spodbudi uporaba mehanizmov predhodnega financiranja in predplačil za majhne projekte, zlasti tiste, ki jih izvajajo podjetniki, združenja ali mala in srednja podjetja. Trenutno se sredstva za te projekte pogosto povrnejo po opravljenem delu, kar je ovira za nekatere lokalne akterje, ki nimajo finančnih zmožnosti, da bi potrebna sredstva zagotovili vnaprej;

33.

poziva Komisijo, naj izkušnje držav članic, ki že uporabljajo možnosti predhodnega financiranja, posreduje tistim, v katerih se ta možnost redkeje uporablja, da bi spodbudili to prakso povsod, poleg tega poziva k uvedbi mehanizma, s katerim bi se takoj po odobritvi projekta sistematično izvedlo predplačilo v višini 80 % dodeljenih nepovratnih sredstev. Cilj je zmanjšati finančne težave nosilcev projektov, zlasti na podeželju in na najbolj ranljivih območjih, hkrati pa povečati učinkovitost in dostopnost evropskih sredstev;

Povečanje lokalne avtonomije in krepitev nadzora na evropski ravni

34.

poziva, naj se spodbuja in krepi preverjanje učinkov ukrepov na podeželje pri oblikovanju evropske zakonodaje in institucionalnih okvirov, zlasti v naslednjem večletnem finančnem okviru, ter v nacionalnih in regionalnih politikah držav članic;

35.

predlaga, naj se vsi zadevni generalni direktorati Evropske komisije vključijo v ocene teritorialnega učinka politik v njihovi pristojnosti vsaj dvakrat na programsko obdobje. Te ocene bi omogočile določitev natančnejšega izhodišča in opredelitev področij, ki jih je treba izboljšati, da bi v evropskih politikah bolje upoštevali posebnosti podeželskih območij;

36.

spodbuja države članice, naj izvajajo podrobne ocene svojih politik razvoja podeželja v skladu s skupno metodologijo, ki naj jo predlaga Evropska komisija. Te ocene bi omogočile boljše upoštevanje potreb podeželja ter povečale skladnost nacionalnih in evropskih politik;

37.

priporoča, naj se oceni, ali bi pristop, ki temelji na uspešnosti, lahko pomagal povečati učinkovitost politik za podeželska območja. To bi pomenilo, da se del sredstev veže na doseganje določenih in merljivih ciljev, s čimer bi zagotovili, da se sredstva dodelijo tistim območjem, kjer bodo imela dejanski in trajni učinek.

---

(1)   Novi evropski Bauhaus, 2023, str. 6.

(2)  Perpiña Castillo, C., Jacobs-Crisioni, C., Barranco, R., Curtale, R., Kompil, M., Vallecillo, S., Auteri, D. in Dijkstra, L., Opportunities and challenges for remote rural areas in the European Union (Priložnosti in izzivi za podeželska območja v Evropski uniji), Evropska komisija, Ispra, 2023, JRC135398; Vilcu, R., Van den Bossche, L., Altman, N., Ziegler, V., Salle, E., Zomer, B. (2023), Empowering rural areas in multi-level governance processes (Zagotavljanje sredstev podeželskim območjem za delovanje v procesih upravljanja na več ravneh), Dokument o stališču Sherpa.

(3)  Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja, Evaluation on the impact of LEADER on Balanced Territorial Development (Ocena vpliva programa Leader na uravnotežen teritorialni razvoj), delovni dokument služb Komisije, 2024;

Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja, Münch, A., Gorny, H., Badouix, M., Gaugitsch, R. in dr.,  Study on funding for EU rural areas – Final report (Študija o financiranju podeželja v EU – končno poročilo), Urad za publikacije Evropske unije, 2024;

Evropska komisija, Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko, Commission Staff Working Document Accompanying the document Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions on the 9th Cohesion Report (Delovni dokument služb Komisije – Spremni dokument k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o devetem kohezijskem poročilu).