(1)

Tla so bistven, omejen, neobnovljiv in nenadomestljiv vir, ki je ključnega pomena za gospodarstvo, okolje in družbo.

(2)

Zdrava tla so v dobrem kemijskem, biološkem in fizikalnem stanju, tako da lahko zagotavljajo ekosistemske storitve, ki so bistvene za ljudi in okolje, kot so varna, hranljiva in zadostna hrana, biomasa, čista voda, kroženje hranil, shranjevanje ogljika in habitat za biotsko raznovrstnost. Tla so bistvena za zagotavljanje prehranske varnosti. Vendar se ocenjuje, da je stanje 60–70 % tal v Uniji poslabšano in se še naprej slabša. [Sprememba 1]

(3)

Degradacija tal Unijo vsako leto stane več deset milijard evrov. Zdravje tal vpliva na zagotavljanje ekosistemskih storitev, ki imajo pomemben gospodarski donos. Trajnostno upravljanje in regeneracija tal sta zato Njihovo izboljšanje je gospodarsko smiselna smiselno ter lahko znatno zvišata zviša ceno in vrednost zemljišč v Uniji. Poleg tega, za nastanek le enega centimetra zgornje plasti prsti je lahko potrebnih tudi do tisoč let, medtem ko lahko proces degradacije in popolna izguba prsti potekata hitro. [Sprememba 2]

(4)

V evropskem zelenem dogovoru (3) je določen ambiciozen načrt za preoblikovanje Unije v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, katerega cilji so varovanje, ohranjanje in poživitev naravnega kapitala Unije ter varovanje zdravja in dobrobiti državljanov. Komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora sprejela strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (4), strategijo „od vil do vilic“ (5), akcijski načrt za ničelno onesnaževanje (6), strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam (7) in strategijo EU za tla do leta 2030 (8).

(5)

Unija je zavezana agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenim ciljem trajnostnega razvoja (9). Zdrava tla neposredno prispevajo k doseganju več ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja trajnostnega razvoja 2 (odprava lakote), cilja trajnostnega razvoja 3 (zdravje in dobro počutje), cilja trajnostnega razvoja 6 (čista voda in sanitarna ureditev), cilja trajnostnega razvoja 11 (trajnostna mesta in skupnosti), cilja trajnostnega razvoja 12 (odgovorna poraba in proizvodnja), cilja trajnostnega razvoja 13 (podnebni ukrepi) in cilja trajnostnega razvoja 15 (življenje na kopnem). Cilj trajnostnega razvoja 15.3 zajema boj proti dezertifikaciji, obnovo degradiranih zemljišč in tal, tudi zemljišč, prizadetih zaradi dezertifikacije, suše in poplav, ter prizadevanja za uresničitev sveta brez degradacije tal do leta 2030.

(6)

Unija in njene države članice so se kot pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti, odobrene s Sklepom Sveta 93/626/EGS (10), na 15. konferenci pogodbenic dogovorile o Kunminško-montrealskem svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost (11), ki zajema več v ukrepe usmerjenih svetovnih ciljev za leto 2030, pomembnih za zdravje tal. Prispevek narave za ljudi, vključno z zdravjem tal, bi bilo treba obnoviti, ohraniti in povečati.

(7)

Unija in njene države članice so se kot pogodbenice Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal (UNCCD), odobrene s Sklepom Sveta 98/216/ES (12), zavezale boju proti dezertifikaciji in blažitvi učinkov suše v prizadetih državah. 13 držav članic (13) se je na podlagi UNCCD razglasilo za države, ki jih je prizadela dezertifikacija.

(8)

V skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) se zemljišča in tla hkrati štejejo za vir in ponor ogljika. Unija in države članice so se kot pogodbenice zavezale, da bodo spodbujale trajnostno upravljanje, ohranjanje in povečanje ponorov in skladišč ogljika.

(9)

V strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je navedeno, da je bistveno okrepiti prizadevanja za varstvo rodovitnosti tal, zmanjšanje erozije prsti in povečanje organske snovi v prsti z uporabo praks trajnostnega upravljanja tal. Navedeno je tudi, da je treba doseči znaten napredek pri opredeljevanju območij onesnaženih tal, obnovi degradiranih tal, opredelitvi pogojev za njihovo dobro ekološko stanje, vzpostavitvi ciljev obnove in izboljšanju spremljanja zdravja tal.

(10)

Strategija EU za tla do leta 2030 določa dolgoročno vizijo, da bodo do leta 2050 vsi ekosistemi tal v EU zdravi in zato odpornejši. Zdrava tla kot ključna rešitev pomagajo pri obravnavi ciljev EU glede doseganja podnebne nevtralnosti in odpornosti na podnebne spremembe, razvoja čistega in krožnega (bio)gospodarstva, spremembe trenda izgube biotske raznovrstnosti, varovanja zdravja ljudi, zaustavitve dezertifikacije in spremembe trenda degradacije tal.

(11)

Financiranje je ključno za omogočanje prehoda na zdrava tla. Večletni finančni okvir predstavlja več možnosti financiranja, ki so na voljo za varstvo, trajnostno upravljanje in regeneracijo tal. „Evropski dogovor o tleh“ je ena od petih misij EU v okviru programa Obzorje Evropa in je posebej namenjen spodbujanju zdravja tal. Misija za tla je ključni instrument za izvajanje te direktive. Njen cilj je voditi prehod na zdrava tla s financiranjem ambicioznega programa za raziskave in inovacije, vzpostavitvijo mreže 100 živih laboratorijev in svetilnikov na podeželskih in mestnih območjih, spodbujanjem razvoja usklajenega okvira za spremljanje tal in ozaveščanjem o pomenu tal. Drugi programi Unije, ki predstavljajo cilje, ki prispevajo k zdravim tlom, so skupna kmetijska politika, skladi kohezijske politike, program za okolje in podnebne ukrepe, delovni program Obzorje Evropa, Instrument za tehnično podporo, mehanizem za okrevanje in odpornost ter program InvestEU. Ker je cilj, da so vsa tla v Uniji zdrava, v javnem interesu, je treba mobilizirati več sredstev, da se podprejo uvajanje trajnostnega upravljanja tal in regenerativne prakse, tudi s podporo Evropske investicijske banke prek mehanizmov za zmanjševanje tveganj. Komisija bi morala oceniti splošne finančne potrebe in vrzeli ter po potrebi za obdobje po letu 2027 uvesti dodatna finančna sredstva v okviru večletnega finančnega okvira in sprejeti ukrepe za zagotovitev skladnosti politik v zvezi s cilji te direktive. [Sprememba 3]

(12)

V strategiji za tla do leta 2030 je bilo napovedano, da bo Komisija predložila zakonodajni predlog o zdravju tal, da bi se omogočilo uresničevanje ciljev strategije za tla in doseglo dobro zdravje tal po vsej EU do leta 2050. Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. aprila 2021 o varstvu tal (14) poudaril, da je treba tla v Uniji zaščititi in promovirati zdrava tla, saj se degradacija tal kljub omejenim in različnim ukrepom v nekaterih državah članicah nadaljuje. Evropski parlament je pozval Komisijo, naj ob popolnem spoštovanju načela subsidiarnosti oblikuje vseevropski skupni pravni okvir za varstvo in trajnostno rabo tal, ki naj obravnava vse glavne nevarnosti za tla. Pomembno je, da je Evropski parlament poudaril, da pomanjkanje enakih konkurenčnih pogojev med državami članicami in razlike v njihovih sistemih varstva tal ogrožajo delovanje notranjega trga, ter da obstaja velik potencial za spodbujanje poštene konkurence v zasebnem sektorju, razvoj inovativnih rešitev in znanja ter okrepitev izvoza tehnologij izven Unije. [Sprememba 4]

(13)

Svet je v sklepih z dne 23. oktobra 2020 (15) podprl Komisijo pri krepitvi prizadevanj za boljše varstvo tal in njihove biotske raznovrstnosti kot izjemno pomembnega neobnovljivega vira.

(14)

Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (16) določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050 in doseganja negativnih emisij po navedenem letu ter dajanja prednosti hitremu in predvidljivemu zmanjšanju emisij ob hkratnem povečanju odvzemov po naravnih ponorih. S trajnostnim upravljanjem tal se poveča sekvestracija ogljika in v večini primerov zagotovijo dodatne koristi za ekosisteme in biotsko raznovrstnost. Komisija je v sporočilu o trajnostnih ogljikovih krogih (17) poudarila, da je potrebna jasna in pregledna opredelitev dejavnosti, s katerimi se nedvoumno odstranjuje ogljik iz ozračja, kot je oblikovanje okvira EU za certificiranje odvzemov ogljika iz naravnih ekosistemov, vključno s tlemi. Poleg tega je v revidirani uredbi o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu ogljiku v tleh pripisana osrednja vloga pri doseganju ciljev na poti do podnebno nevtralne Evrope, države članice pa so tudi pozvane, naj pripravijo sistem za spremljanje zalog ogljika v tleh, med drugim z uporabo nabora podatkov, pridobljenih s statističnim raziskovanjem rabe in pokrovnosti tal (LUCAS).

(15)

Komisija je v sporočilu o prilagajanju podnebnim spremembam (18) poudarila, da se bo z uporabo sonaravnih rešitev v notranjosti, vključno z obnovo spužvaste funkcije tal, povečala oskrba s čisto in sladko vodo, zmanjšale se bodo posledice poplav in ublažile posledice suše. Pomembno je, da se čim bolj poveča zmogljivost tal za zadrževanje in čiščenje vode ter zmanjševanje onesnaženja.

(16)

Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje, ki ga je sprejela Komisija, določa vizijo za leto 2050, da se onesnaževanje zraka, vode in tal zmanjša na ravni, ki ne veljajo več za škodljive zdravju in naravnim ekosistemom ter ustrezajo mejam zmogljivosti našega planeta, s čimer se ustvari okolje brez strupov.

(17)

V sporočilu Komisije o zagotavljanju prehranske varnosti in krepitvi odpornosti prehranskih sistemov (19) je poudarjeno, da je trajnostnost hrane temeljnega pomena za prehransko varnost. Zdrava tla povečujejo odpornost prehranskega sistema Unije, saj zagotavljajo podlago za hranljivo hrano v zadostnih količinah.

(18)

Določiti Nujno je treba določiti ustrezne ukrepe za usklajeno vseevropsko spremljanje in ocenjevanje zdravja tal, trajnostno upravljanje tal in obravnavanje onesnaženih območij, da bi do leta 2050 dosegli zdrava tla, jih ohranili v zdravem stanju in izpolnili cilje Unije na področju podnebja in biotske raznovrstnosti, preprečili suše in naravne nesreče ter se odzivali nanje, zaščitili zdravje ljudi ter zagotovili prehransko varnost in varnost hrane. [Sprememba 5]

(19)

Tla so dom več kot 25 % vse biotske raznovrstnosti in so drugo največje skladišče ogljika na planetu. Ker lahko zdrava tla zajemajo in shranjujejo ogljik, prispevajo k doseganju ciljev Unije na področju podnebnih sprememb . Biotska raznovrstnost tal zajema mikroorganizme, vključno z bakterijami, glivami, praživalmi in ogorčicami, ter večje organizme, kot so deževniki, žuželke in korenine rastlin, ki skupaj prispevajo k ekološki in funkcionalni raznovrstnosti ekosistemov tal . Zdrava tla zagotavljajo tudi ugoden habitat za uspešen razvoj organizmov ter so ključna za povečanje biotske raznovrstnosti in stabilnosti ekosistemov. Biotska raznovrstnost pod tlemi in biotska raznovrstnost nad njimi sta tesno povezani in vplivata ena na drugo prek vzajemnih odnosov (npr. mikorizne glive, ki povezujejo korenine rastlin). [Sprememba 6]

(19a)

Organske snovi v prsti so ključne za ekosistemske storitve in funkcije tal, saj zmanjšujejo degradacijo, erozijo in zbijanje tal, hkrati pa povečujejo puferno kapaciteto, sposobnost zadrževanja vode ter kationsko izmenjevalno kapaciteto tal in organskega ogljika v tleh, kar lahko poveča končni pridelek. Poleg tega organske snovi v prsti pozitivno vplivajo na biotsko raznovrstnost tal in lahko povečajo količino ogljika, sekvestriranega v tleh, ter tako prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb. [Sprememba 7]

(20)

Poplave, požari v naravi in ekstremni vremenski dogodki spadajo med najbolj zaskrbljujoča tveganja za naravne nesreče v Evropi. Po vsej Uniji se hitro povečuje zaskrbljenost zaradi suše in pomanjkanja vode. Leta 2020 je 24 držav članic menilo, da sta suša in pomanjkanje vode ključni nastajajoči tveganji nesreč ali tveganji nesreč, povezanih s podnebjem, medtem ko je leta 2015 tako menilo le 11 držav članic. Zdrava tla so ključna za odpornost proti sušam in naravnim nesrečam. S praksami, ki povečujejo zadrževanje vode in razpoložljivost hranil v tleh ter izboljšujejo strukturo tal, njihovo biotsko raznovrstnost in sekvestracijo ogljika, se poveča odpornost ekosistemov, rastlin in poljščin, da lahko vzdržijo sušo, naravne nesreče, vročinske valove in ekstremne vremenske dogodke, ki bodo zaradi podnebnih sprememb v prihodnosti postali pogostejši, ter okrevajo po njih. Brez ustreznega upravljanja tal pa suša in naravne nesreče povzročajo degradacijo tal in poslabšajo njihovo zdravje. Izboljšanje zdravja tal prispeva k ublažitvi gospodarskih izgub in zmanjšanju števila smrtnih žrtev zaradi ekstremnih dogodkov, povezanih s podnebjem, ki so v obdobju 1980–2021 v Uniji povzročili škodo v višini približno 560 milijard EUR in zahtevali več kot 182 000 žrtev.

(21)

Zdravje tal neposredno prispeva k zdravju in dobrobiti ljudi. Zdrava tla zagotavljajo varno in hranljivo hrano ter lahko filtrirajo onesnaževala, s čimer ohranjajo kakovost pitne vode. Onesnaženost tal lahko v primeru zaužitja, vdihavanja ali stika s kožo škoduje zdravju ljudi. Izpostavljenost ljudi zdravi talni mikrobni združbi je koristna za razvoj imunskega sistema in odpornosti proti nekaterim boleznim in alergijam. Zdrava tla podpirajo rast dreves, cvetlic in trav ter ustvarjajo zeleno infrastrukturo, ki zagotavlja estetsko vrednost, dobrobit in kakovost življenja.

(21a)

Velikokrat je bilo ugotovljeno, da per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS) onesnažujejo podzemno vodo, površinske vode in tla. Te snovi lahko spremenijo lastnosti in strukturo tal, pri čemer nekateri od učinkov, o katerih se poroča, vključujejo zmanjšanje respiracije tal in agregatov tal, stabilnih v vodi, ter zvišanje vrednosti pH tal. [Sprememba 8]

(22)

Degradacija tal vpliva na rodovitnost, donose, odpornost proti škodljivcem in hranilno vrednost živil. Ker se 95 % naše hrane neposredno ali posredno proizvede na tleh in ker se svetovno prebivalstvo še naprej povečuje, je ključno, da ta omejen naravni vir ostane zdrav, da se zagotovijo dolgoročna prehranska varnost ter produktivnost in donosnost kmetijstva Unije. Prakse trajnostnega upravljanja tal , vključno s tistimi, ki jih določa skupna kmetijska politika, ohranjajo ali izboljšujejo zdravje tal ter prispevajo k trajnostnosti in odpornosti prehranskega sistema. V zvezi s tem je bistveno zmanjšati izgubo hranil in ostanke pesticidov. [Sprememba 9]

(23)

Dolgoročni cilj Direktive je doseči zdrava tla po vsej Uniji do leta 2050. Glede na omejeno znanje o stanju tal ter učinkovitosti in stroških ukrepov za obnovo njihovega zdravja Direktiva kot vmesni korak uporablja postopen pristop. V prvi fazi bo poudarek na vzpostavitvi okvira za spremljanje tal in ocenjevanju stanja tal po vsej EU. Vključuje tudi zahteve za določitev ukrepov za trajnostno upravljanje tal in obnovo nezdravih tal, ko se ugotovi njihovo stanje, pri čemer pa ni naložena obveznost doseganja zdravih tal Države članice bi morale opredeliti prakse trajnostnega upravljanja tal ob upoštevanju nezavezujočih načel iz Priloge III k tej direktivi. Države članice imajo možnost, da odločajo o konkretnih praksah, ki se bodo izvajale in pri katerih se po potrebi upoštevajo lokalne razmere in njihova izvedljivost, da bi do leta 2050 ali vmesnih ciljev omogočile doseganje zdravih tal . Ta sorazmeren pristop bo omogočil, da bosta trajnostno upravljanje tal in regeneracija nezdravih tal , ki niso zdrava, dobro pripravljena ter da se bosta spodbujala in se začela izvajati. V drugi fazi, takoj ko bodo na voljo rezultati prve ocene tal in analize trendov, bo Komisija ocenila napredek pri doseganju cilja za leto 2050 in izkušnje, pridobljene pri njem, ter po potrebi predlagala pregled Direktive, da bi pospešila napredek do leta če je to potrebno za doseganje cilja za leto 2050. [Sprememba 10]

(24)

Za obravnavo pritiskov na tla in opredelitev ustreznih ukrepov za ohranitev ali obnovo zdravja tal je treba upoštevati različne vrste tal, posebne lokalne in podnebne razmere ter rabo zemljišč ali pokrovnost tal. Zato je primerno, da države članice določijo območja spremljanja stanja tal , ki lahko ustrezno odražajo pedoklimatske razmere in raznolikost tal na njihovem celotnem ozemlju . Območja tal bi morala predstavljati osnovne enote upravljanja za upravljanje tal in sprejemanje ukrepov za izpolnitev zahtev iz te direktive, zlasti v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem zdravja tal. Za lažje izvajanje Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta (+) bi bilo treba določiti število, geografski obseg in meje območij spremljanja stanja tal za vsako državo članico. V vsaki državi članici bi moralo biti določeno minimalno število območij spremljanja stanja tal, pri čemer bi bilo treba upoštevati velikost države članice. To minimalno število območij spremljanja stanja tal za vsako državo članico ustreza številu teritorialnih enot NUTS 1 iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (20). Države članice se lahko odločijo za vzpostavitev območij spremljanja stanja tal glede na število teritorialnih enot NUTS 2, da bi bolje odražale njihove lokalne razmere in pristojnosti njihovih nacionalnih organov. [Sprememba 11]

(24a)

Območja spremljanja stanja tal so najprimernejša raven za sprejemanje sklopov ukrepov in po potrebi srednjeročnih ciljev, vključno z lokalnimi načrti območij spremljanja stanja tal, ob upoštevanju lokalnih razmer in mnenj lokalnih deležnikov, da se izboljša razvrstitev zadevnih tal. Ker je za obnovo kritično degradiranih tal potrebnega več časa, je treba za izboljšanje njihove ekološke razvrstitve predvideti dovolj časa, in sicer do 10 let. Za tla, ki so registrirana kot onesnažena in so zajeta v specifičnih načrtih za upravljanje in blažitev, bi lahko veljal drugačen časovni okvir. [Sprememba 12]

(25)

Za zagotovitev ustreznega urejanja na področju tal bi bilo treba od držav članic zahtevati, da imenujejo pristojni organ za vsako območje spremljanja stanja tal. Države članice bi morale imeti možnost, da imenujejo kateri koli dodaten pristojni organ na ustrezni ravni, tudi na nacionalni ali regionalni ravni , tudi na ozemljih držav članic . Države članice bi morale v prvi vrsti imenovati organe, ki so že vzpostavljeni, da bi bili stroški čim nižji. En organ bi lahko bil odgovoren za več področij, kar bi lahko izboljšalo doslednost pri izvajanju te direktive. Če države članice spremenijo delitev pristojnosti med pristojnimi organi, bi morale te spremembe sporočiti Komisiji, da se informacije posodobijo. [Sprememba 13]

(26)

Za skupno opredelitev zdravega stanja tal je treba opredeliti minimalni skupni sklop merljivih meril, katerih neupoštevanje povzroči kritično izgubo sposobnosti tal, da delujejo kot ključen življenjski sistem in zagotavljajo ekosistemske storitve. Taka merila bi morala upoštevati obstoječa dognanja na področju tal in temeljiti na njih.

(27)

Za opis degradacije tal je treba določiti deskriptorje tal, ki jih je mogoče izmeriti ali oceniti. Čeprav obstajajo velike razlike med vrstami tal, podnebnimi razmerami in rabami zemljišč, sedanja znanstvena dognanja omogočajo določitev meril na ravni Unije za nekatere od navedenih deskriptorjev tal. Vendar bi morale imeti države članice možnost, da prilagodijo merila za nekatere od teh Da bi zagotovili skupni okvir in omogočili primerljivost podatkov, bi morala Komisija z delegiranimi akti sprejeti metodologijo za določanje mejnih vrednosti deskriptorjev tal na podlagi posebnih nacionalnih ali lokalnih za vsako ekološko stanje tal. Pomembno je, da ta metodologija upošteva najnovejše znanstvene dokaze in zagotovi načine za upoštevanje različnih podnebnih razmer in opredelijo merila za druge vrst tal. Države članice bi morale z uporabo te metodologije opredeliti osnutke mejnih vrednosti za deskriptorje tal, za katere na tej stopnji ni mogoče določiti skupnih meril na ravni EU. Za deskriptorje, za katere trenutno ni mogoče opredeliti jasnih meril, s katerimi za vsako ekološko stanje tal ob upoštevanju podnebnih razmer, vrste tal, vrste zemljišča in znanstvenih dokazov ter jih predložiti Komisiji. Da bi se razlikovalo med zdravim in nezdravim stanjem, se zahtevata le spremljanje in ocenjevanje. To bo olajšalo razvoj takih meril v prihodnosti zagotovili enaki konkurenčni pogoji med državami članicami in preprečilo, da bi države članice sprejele mejne vrednosti, ki omogočajo zelo različno razvrstitev podobnih tal, kar bi vplivalo na prizadevanja, potrebna za izboljšanje ekološkega stanja tal, bi morala Komisija oceniti osnutek mejnih vrednosti in njihovo znanstveno utemeljitev. Komisija bi morala imeti možnost, da od držav članic zahteva dodatne informacije ali revizijo njihovih osnutkov mejnih vrednosti . Komisija bi morala odobriti mejne vrednosti, če so bile njene pripombe ustrezno upoštevane. [Sprememba 14]

(27a)

Potreben je celovit pogled na oceno zdravja tal, ki se ne osredotoča samo na dejavnike degradacije in zagotavlja jasno pot za njegovo izboljšanje. Splošno oceno ekološkega stanja tal bi bilo treba zato razvrstiti v pet razredov od „zelo dobrega ekološkega stanja tal“ prek „dobrega ekološkega stanja“, „zmernega“, „degradiranih tal“ do „kritično degradiranih tal“, med drugim ob upoštevanju prisotnosti dejavnikov degradacije in funkcij tal. [Sprememba 15]

(27b)

Za spoštovanje avtonomije držav članic, ki so pripravljene izvajati celovitejše sisteme spremljanja, bi morale imeti države članice možnost izbire med tremi stopnjami spremljanja. Stopnja 1 zagotavlja minimalni nabor deskriptorjev tal. Pri stopnji 2 se 20 % vzorčevalnih mest določi v skladu s programom LUCAS in dvakrat vzorči za stalno spremljanje in vzpostavitev prenosnih funkcij, preostalih 80 % vzorčevalnih mest pa določi država članica tudi za stalno spremljanje in v skladu z merili iz prilog k tej direktivi. Pri stopnjah 1 in 2 je 20 % vzorčevalnih mest namenjenih ciljno usmerjenemu spremljanju, kar državam članicam omogoča, da razširijo ocene na podlagi tveganja, izvajajo preiskave ali se ciljno osredotočijo na področja posebnega pomena. Z vzpostavitvijo večstopenjskega pristopa se poveča število ocenjenih deskriptorjev tal, pa tudi raven avtonomije, ki jo imajo države članice pri določanju pragov, povezanih z ekološkim stanjem tal. Glavni cilj takega večstopenjskega pristopa je vsem državam članicam omogočiti, da izvajajo svoje sisteme spremljanja in izkoristijo vse obstoječe nacionalne sisteme, ki že spremljajo tla. Stopnja 2 bo omogočila zapolnitev vrzeli pri področju in obsegu obravnavanih deskriptorjev tal. Pri tretji stopnji se število deskriptorjev tal še poveča, da se izpopolnijo posebni vidiki sistemov za spremljanje tal. [Sprememba 16]

(28)

Da bi se ustvarile spodbude, bi morale države članice vzpostaviti mehanizme za priznavanje prizadevanj lastnikov in upravljavcev zemljišč za ohranjanje zdravja tal, tudi v obliki izdajanja zdravstvenih spričeval za tla, kar bi dopolnjevalo regulativni okvir Unije za odvzeme ogljika, ter za podporo izpolnjevanju trajnostnih meril za energijo iz obnovljivih virov iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (21). Komisija bi morala olajšati izdajanje zdravstvenih spričeval za tla, med drugim z izmenjavo informacij in spodbujanjem dobrih praks, ozaveščanjem in oceno, ali je uveljavitev priznavanja shem izdajanja spričeval na ravni Unije izvedljiva. Čim bolj bi bilo treba izkoristiti sinergije med različnimi shemami izdajanja spričeval, da bi se zmanjšalo upravno breme za tiste, ki zaprosijo za ustrezna spričevala. [Sprememba 17]

(29)

Nekatera tla imajo posebne značilnosti, ker so po naravi netipična in predstavljajo redke habitate za biotsko raznovrstnost ali edinstvene krajine ali ker so jih ljudje močno spremenili. Te značilnosti bi bilo treba upoštevati pri opredelitvi zdravih tal in zahtevah za doseganje zdravega stanja tal.

(30)

Tla so omejen vir, ki je izpostavljen vse večji konkurenci za različne rabe. Izkoriščanje zemljišč je proces, ki je pogosto posledica potreb gospodarskega razvoja ter spreminja naravna in polnaravna območja (vključno s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vrtovi in parki) v umetna zemljišča, pri čemer se tla uporabljajo kot osnova za gradnjo in infrastrukturo, neposreden vir surovin ali arhiv za zgodovinsko dediščino. Ta preobrazba lahko povzroči izgubo zmogljivosti tal za zagotavljanje drugih ekosistemskih storitev (zagotavljanje hrane in biomase, kroženje vode in hranil, osnova za biotsko raznovrstnost in shranjevanje ogljika), ki je pogosto nepopravljiva. Izkoriščanje zemljišč zlasti pogosto vpliva na najrodovitnejša kmetijska tla, kar ogroža prehransko varnost. Zaradi pozidanih tal so človeška naselja izpostavljena tudi višjim poplavnim konicam in intenzivnejšim učinkom toplotnih otokov. Zato je treba spremljati izkoriščanje zemljišč in pozidavo tal ter njune učinke na zmogljivost tal za zagotavljanje ekosistemskih storitev. Primerno je tudi določiti nekatera načela za ublažitev vplivov izkoriščanja zemljišč v okviru poleg trajnostnega upravljanja tal. [Sprememba 18]

(31)

Ocenjevanje zdravja tal na podlagi mreže za spremljanje bi moralo biti natančno, hkrati pa bi morala biti raven stroškov takega spremljanja razumna. Zato je primerno določiti merila za vzorčevalna mesta, ki so reprezentativna za stanje tal pri različnih vrstah tal, podnebnih razmerah in rabah zemljišč. Mrežo vzorčevalnih mest bi bilo treba določiti z geostatističnimi metodami, biti pa bi morala dovolj gosta, da se zagotovi ocena območja zdravih tal na nacionalni ravni z negotovostjo, ki ne presega 5 %. Za to vrednost se običajno šteje, da zagotavlja statistično zanesljivo oceno in razumno zagotovilo, da je bil cilj dosežen. Pomembno je, da metodologija in okvir spremljanja tal vključujeta usklajena merila za vzorčenje, vključno z globino vzorčenja. [Sprememba 19]

(31a)

Arhivi tal ohranjajo posnetek tal iz določenega časa in lokacije, kar državam članicam omogoča uporabo enega vzorca za različne namene in racionalizacijo dejavnosti vzorčenja na terenu, s tem pa se zmanjšajo dolgoročni stroški spremljanja na kraju samem. Poleg tega raziskovalcem omogočajo ponovno oceno tal iz preteklosti v kontekstu sedanjosti za boljše razumevanje dolgoročnih sprememb tal ali za druge raziskovalne namene, vključno z medicinskimi raziskavami. Zato je nujno, da Komisija, vključno s službami, kot je Skupno raziskovalno središče, skupaj z državami članicami in Evropsko opazovalnico za tla poskrbi, da se vzorci, ekstrakti DNK in surovi podatki, odvzeti zaradi skladnosti z okoljsko zakonodajo Unije in nacionalno okoljsko zakonodajo, dobro ohranijo v fizičnih arhivih in da vzorci in neobdelani podatki v teh arhivih ostanejo na voljo za nadaljnje raziskave in inovacije. [Sprememba 20]

(32)

Komisija bi morala kot dopolnilo k obstoječim nacionalnim popisom z nadaljnjim izvajanjem in izboljševanjem rednega vzorčenja tal na kraju samem ter s tem povezanih meritev tal (modul LUCAS Soil) v okviru programa statističnega raziskovanja rabe in pokrovnosti tal (LUCAS) državam članicam pomagati in jih podpirati pri spremljanju zdravja tal. V ta namen se bi bilo treba program LUCAS okrepi in nadgradi okrepiti in nadgraditi ter tako v celoti uskladi uskladiti s posebnimi zahtevami glede kakovosti in vsemi deskriptorji , ki jih je treba izpolniti za namene te direktive. Za zmanjšanje bremena bi bilo treba državam članicam omogočiti, da upoštevajo podatke o zdravju tal, pridobljene na podlagi raziskav v okviru okrepljenega modula LUCAS Soil. V modulu LUCAS Soil bo vzorčenih in analiziranih vsaj 20 % nacionalnih vzorcev, kar bo prispevalo k spremljanju, ki ga izvajajo države članice. Analiza programa LUCAS je bistvena, da se državam članicam omogoči izračun in kalibriranje veljavnih prenosnih funkcij, da bi lahko še naprej uporabljale alternativno načrtovanje spremljanja v skladu s stopnjo 2. Komisija bi morala na prošnjo države članice zagotoviti dodatno pomoč pri do 50 % vzorčenja v prvem nacionalnem krogu spremljanja. Države članice, ki jim bo zagotovljena taka podpora, bi morale sprejeti potrebne pravne ureditve za zagotovitev, da lahko Komisija izvaja tako vzorčenje tal na kraju samem, tudi na poljih v zasebni lasti s soglasjem lastnikov , v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije. [Sprememba 21]

(33)

Komisija razvija storitve za daljinsko zaznavanje v okviru programa Copernicus kot uporabniško usmerjenega programa, s čimer prav tako podpira države članice. Za povečanje pravočasnosti in učinkovitosti spremljanja zdravja tal bi morale države članice, če je ustrezno, pri spremljanju ustreznih deskriptorjev tal in ocenjevanju zdravja tal uporabljati podatke, pridobljene z daljinskim zaznavanjem, vključno z rezultati storitev programa Copernicus. Komisija in Evropska agencija za okolje bi morali podpirati raziskovanje in razvoj rešitev za daljinsko zaznavanje tal, da bi državam članicam pomagali pri spremljanju ustreznih deskriptorjev tal. Komisija in države članice bi morale še naprej podpirati uporabo zanesljivih in razpoložljivih digitalnih tehnologij, kot so elektronske zbirke podatkov, geografski informacijski sistemi, avtomatizirano prepoznavanje slik ali e-DNK, da bi izboljšale izmenjavo znanja in preglednost na področju zdravja tal ter zmanjšale stroške meritev in spremljanja tal. [Sprememba 22]

(34)

Komisija bi morala na podlagi obstoječega observatorija EU za tla in z njegovo nadgradnjo vzpostaviti digitalni portal s podatki o zdravju tal, ki bi moral biti združljiv s strategijo EU za podatke (22) in podatkovnimi prostori EU ter bi moral biti vozlišče, ki bi omogočalo dostop do podatkov o tleh iz različnih virov. Podatki o zdravju tal bi morali biti javno dostopni v obliki, ki jo lahko uporabljajo raziskovalna skupnost, lastniki in upravljavci zemljišč, svetovalci, ki delajo v sistemu kmetijskega svetovanja, in javnost, s čimer se zagotovi skladnost s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov. Navedeni portal bi moral vključevati predvsem vse relevantne podatke, ki jih države članice in Komisija zberejo v skladu z zahtevami te direktive , in služiti kot platforma za vzpostavitev nabora orodij za trajnostno upravljanje tal, na kateri bodo na voljo najnovejše informacije o praksah trajnostnega upravljanja tal glede na različne vrste tal, rabo zemljišč in podnebne razmere . Portal bi moral omogočati tudi prostovoljno vključitev drugih ustreznih podatkov o tleh, ki jih zberejo države članice ali katera koli druga stran (in zlasti podatkov, ki izhajajo iz projektov v okviru programa Obzorje Evropa in misije „Evropski dogovor o tleh“), če ti podatki izpolnjujejo določene zahteve glede oblike in specifikacij. Komisija bi morala navedene zahteve določiti z izvedbenimi akti. Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da imajo raziskovalne ustanove na zahtevo enostaven in brezplačen dostop do vseh podatkov. [Sprememba 23]

(35)

Prav tako je treba izboljšati usklajevanje sistemov za spremljanje tal, ki se uporabljajo v državah članicah, ter izkoristiti sinergije med sistemi Unije za spremljanje in nacionalnimi sistemi za spremljanje in v celoti izkoristiti že obstoječa usklajena orodja za spremljanje, kot je program LUCAS , da bi se zagotovili bolj primerljivi podatki po vsej Uniji. Poleg tega bi uskladitev sistemov za spremljanje v državah članicah pomagala povečati naložbe v napredne tehnike in tehnologije za spremljanje tal. [Sprememba 24]

(36)

Za čim širšo uporabo podatkov o zdravju tal, pridobljenih s spremljanjem, ki se izvaja v skladu s to direktivo, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da zadevnim deležnikom, kot so kmetje, gozdarji, lastniki zemljišč in lokalni organi, olajšajo dostop do takih podatkov. [Sprememba 25]

(37)

Za ohranitev ali izboljšanje zdravja tal je treba tla upravljati trajnostno. Trajnostno upravljanje tal bo omogočilo dolgoročno zagotavljanje storitev tal, vključno z boljšo kakovostjo zraka in vode ter prehransko varnostjo. Zato je primerno določiti nezavezujoča načela trajnostnega upravljanja tal, ki bodo usmerjala prakse upravljanja tal. [Sprememba 26]

(38)

Ekonomski instrumenti, vključno s tistimi v okviru skupne kmetijske politike (SKP), s katerimi se zagotavlja podpora kmetom, imajo ključno vlogo pri prehodu na trajnostno upravljanje kmetijskih tal in v manjšem obsegu gozdnih tal. Cilj SKP je podpirati zdravje tal z izvajanjem pogojenosti, shem za podnebje in okolje ter ukrepov za razvoj podeželja. Finančno podporo za kmete in gozdarje, ki uporabljajo prakse trajnostnega upravljanja tal, lahko zagotovi tudi zasebni sektor. Na primer, prostovoljne oznake trajnostnosti v živilski, lesni in energetski industriji ter industriji na biološki osnovi, ki jih uvedejo zasebni deležniki, lahko upoštevajo načela trajnostnega upravljanja tal iz te direktive prispevke za izboljšanje zdravja tal v skladu s to direktivo . To lahko proizvajalcem živil, lesa in drugih vrst biomase, ki pri svoji proizvodnji upoštevajo navedena načela, omogoči, da se ta načela odražajo pri vrednosti njihovih proizvodov. Dodatna sredstva za omrežje dejanskih lokacij za preskušanje, predstavitev in razširjanje rešitev, tudi za ogljično kmetovanje, bodo zagotovljena prek živih laboratorijev in svetilnikov misije za tla. Države članice bi morale brez poseganja v načelo onesnaževalec plača zagotoviti podporo in svetovanje za pomoč lastnikom in uporabnikom zemljišč, na katere vplivajo ukrepi, sprejeti na podlagi te direktive, pri čemer bi morale upoštevati zlasti potrebe in omejene zmogljivosti malih in srednjih podjetij. [Sprememba 27]

(39)

Države članice morajo na podlagi Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (23) v svojih strateških načrtih SKP opisati, kako naj bi okoljska in podnebna struktura teh načrtov prispevala k doseganju dolgoročnih nacionalnih ciljnih vrednosti, kot so določene v zakonodajnih aktih iz Priloge XIII k navedeni uredbi ali iz njih izhajajo, in bila z njimi usklajena.

(39a)

Dobri kmetijski in okoljski pogoji (DKOP) 5, 6 in 7, kot so določeni v Uredbi (EU) 2021/2115, vključujejo standarde za izboljšanje upravljanja obdelave, da bi se zmanjšala tveganja degradacije in erozije tal, vključno z upoštevanjem naklona in minimalnega upravljanja zemljišč, ki odražata specifične pogoje za omejitev erozije na zemljiščih, minimalno pokritostjo tal, da se prepreči gola zemlja, zaščito tal v najbolj občutljivih obdobjih ter kolobarjenjem na ornih zemljiščih. Poleg tega sta za varstvo tal pomembna tudi standarda DKOP 1 o varstvu trajnih pašnikov in DKOP 2 o varstvu mokrišč in šotišč ter tal, bogatih z organskimi snovmi. [Sprememba 28]

(40)

Za zagotovitev izvajanja najboljših praks trajnostnega upravljanja tal bi bilo treba Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da pozorno spremljajo vpliv praks upravljanja tal ter po potrebi prilagodijo prakse in priporočila, pri tem pa upoštevajo novo znanje, pridobljeno iz raziskav, in inovacije. V zvezi s tem se pričakujejo dragoceni prispevki misije „Evropski dogovor o tleh“ v okviru programa Obzorje Evropa ter zlasti njenih živih laboratorijev in dejavnosti za podporo spremljanju tal, izobraževanju o tleh in državljanski udeležbi. [Sprememba 29]

(41)

Z regeneracijo se znova vzpostavi zdravo stanje degradiranih tal. Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da pri opredelitvi ukrepov za regeneracijo tal upoštevajo rezultate ocene zdravja tal, navedene ukrepe za regeneracijo pa prilagodijo posebnim značilnostim razmer, vrsti, rabi in stanju tal ter lokalnim, podnebnim in okoljskim razmeram.

(42)

Za zagotovitev sinergij med različnimi ukrepi, sprejetimi na podlagi druge zakonodaje Unije, ki lahko vpliva na zdravje tal, in ukrepi, ki jih je treba uvesti za trajnostno upravljanje in obnovo tal v Uniji, bi morale države članice zagotoviti, da so prakse trajnostnega upravljanja in regeneracije tal skladne z nacionalnimi načrti za obnovo, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta (24) + , nacionalnimi strategijami in akcijskimi načrti za biotsko raznovrstnost, pripravljenimi v skladu s členom 6 Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti , strateškimi načrti, ki jih države članice pripravijo v okviru skupne kmetijske politike v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115, kodeksi dobrih kmetijskih praks in delovnimi programi za imenovana ranljiva območja, sprejetimi v skladu z Direktivo Sveta 91/676/EGS (25), ohranitvenimi ukrepi in prednostnim okvirom ukrepanja, določenim za območja Natura 2000 v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS (26), ukrepi za doseganje dobrega ekološkega in kemijskega stanja vodnih teles, vključenimi v načrte upravljanja povodij, pripravljene v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (27), ukrepi za obvladovanje poplavne ogroženosti, določenimi v skladu z Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (28), načrti za obvladovanje suše, ki se spodbujajo v strategiji Unije za prilagajanje podnebnim spremembam (29), državnimi programi ukrepov, vzpostavljenimi v skladu s členom 10 Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal, cilji iz Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta (30) ter Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta (31), celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, pripravljenimi v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (32), nacionalnimi programi nadzora nad onesnaževanjem zraka, pripravljenimi na podlagi Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (33), ocenami tveganj in načrtovanjem obvladovanja tveganj nesreč, pripravljenimi v skladu s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (34), ter nacionalnimi akcijskimi načrti, pripravljenimi v skladu z Uredbo (EU) Direktivo 2009/128/ES …/… Evropskega parlamenta in Sveta  (35)+. Prakse trajnostnega upravljanja in regeneracije tal bi morale biti, kolikor je to mogoče, vključene v te programe, načrte in ukrepe, če prispevajo k doseganju njihovih ciljev. Zato bi morali biti ustrezni kazalniki in podatki, kot so kazalniki rezultatov v zvezi s tlemi iz uredbe o SKP ter statistični podatki o kmetijskih vložkih in proizvodnji, sporočeni v skladu z Uredbo (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta (36), dostopni pristojnim organom, odgovornim za prakse trajnostnega upravljanja in regeneracije tal ter ocenjevanje zdravja tal, da bi se ti podatki in kazalniki navzkrižno povezali ter da bi se tako omogočila čim natančnejša ocena učinkovitosti izbranih ukrepov. [Sprememba 30]

(43)

Onesnažena območja so zapuščina več desetletij industrijske dejavnosti v EU ter lahko zdaj in v prihodnosti pomenijo tveganja za zdravje ljudi in živali ter okolje. Na podlagi obstoječega znanja je zato je treba najprej opredeliti in preiskati potencialno onesnažena območja, nato pa v primeru potrjene onesnaženosti oceniti tveganja in sprejeti ukrepe za njihovo obravnavo nesprejemljivih tveganj. S preiskavo tal se lahko dokaže, da potencialno onesnaženo območje dejansko ni onesnaženo. V tem primeru država članica območja ne bi smela več označiti kot potencialno onesnaženega, razen če na podlagi novih dokazov obstaja sum onesnaženja. [Sprememba 31]

(44)

Za opredelitev potencialno onesnaženih območij bi morale države članice zbirati dokaze, med drugim z zgodovinskimi raziskavami ter na podlagi preteklih industrijskih incidentov in nesreč, okoljskih dovoljenj , raziskav o zdravju in uradnih obvestil javnosti ali organov. [Sprememba 32]

(45)

Za zagotovitev pravočasne in učinkovite izvedbe preiskav tal na potencialno onesnaženih območjih , kot je bilo zahtevano z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021, bi morale države članice poleg obveznosti, da določijo rok za izvedbo navedenih preiskav, določiti tudi posebne dogodke, ki prav tako sprožijo tako preiskavo. Taki sprožilni dogodki lahko vključujejo zahtevo za okoljsko ali gradbeno dovoljenje ali dovoljenje, ki se zahteva na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje, oziroma pregled takih dovoljenj, dejavnosti izkopavanja tal, spremembe rabe zemljišč ali transakcije z zemljišči ali nepremičninami. Preiskave tal imajo lahko različne faze, kot so teoretična študija, obisk na kraju samem, predhodna ali raziskovalna preiskava, podrobnejša ali opisna preiskava in testiranje na terenu ali v laboratoriju. Izhodiščna poročila in ukrepi spremljanja, izvedeni v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (37), bi se lahko prav tako šteli kot preiskava tal, če je to ustrezno. [Sprememba 33]

(46)

Potrebna je prožnost glede upravljanja potencialno onesnaženih in onesnaženih območij, da se upoštevajo stroški, koristi in lokalne posebnosti. Zato bi morale države članice pristop, ki temelji na tveganju, sprejeti vsaj za upravljanje potencialno onesnaženih območij in onesnaženih območij ob upoštevanju razlike med tema dvema kategorijama, pri čemer bi navedeni pristop omogočal dodeljevanje sredstev ob upoštevanju posebnih okoljskih, gospodarskih in družbenih okoliščin. Odločitve bi bilo treba sprejeti v sodelovanju z lokalnimi zdravniki, zdravstvenimi organi in znanstveno skupnostjo na podlagi narave in obsega morebitnih tveganj za zdravje ljudi in okolje zaradi izpostavljenosti onesnaževalom v tleh (npr. izpostavljenost ranljivih skupin prebivalstva, kot so nosečnice, invalidi, starejši in otroci) , vključno z izpostavljenostjo in kumulativnimi učinki na zdravje ljudi, ekosisteme tal in povezane ekosistemske storitve . Analiza stroškov in koristi remediacije bi morala biti pozitivna uravnotežena, pri čemer bi bilo treba upoštevati prednosti za prihodnje generacije . Optimalna rešitev za remediacijo bi morala biti trajnostna in izbrana na podlagi uravnoteženega postopka odločanja, pri katerem se upoštevajo okoljski, gospodarski in socialni učinki. Pri upravljanju potencialno onesnaženih in onesnaženih območij bi bilo treba spoštovati načelo „onesnaževalec plača“, previdnostno načelo in načelo sorazmernosti. Države članice bi morale določiti posebno metodologijo za določitev tveganj, značilnih za posamezna onesnažena območja. Države članice bi morale na podlagi znanstvenih dognanj, previdnostnega načela, lokalnih posebnosti mnenja zdravstvenih organov in zdravnikov ter sedanje in prihodnje rabe zemljišč opredeliti tudi, kaj predstavlja nesprejemljivo tveganje, ki ga povzroča onesnaženo območje. Za zmanjšanje tveganj, ki jih pomenijo onesnažena območja, na sprejemljivo raven za zdravje ljudi ter živali in okolje bi morale države članice sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja, vključno z remediacijo pri tem pa bi morale dati prednost remediaciji in-situ ali ex-situ . Ukrepe, sprejete v skladu z drugo zakonodajo Unije, bi moralo biti mogoče opredeliti kot ukrepe za zmanjšanje tveganja v skladu s to direktivo, če učinkovito zmanjšujejo tveganja, ki jih pomenijo onesnažena območja. [Sprememba 34]

(46a)

Načela blažitve izkoriščanja zemljišč bi morala spodbujati prehransko varnost Unije, pri tem pa upoštevati trajnostna stanovanja, osnovno infrastrukturo in projekte na področju energije iz obnovljivih virov. [Sprememba 35]

(47)

Pri ukrepih, sprejetih na podlagi te direktive, bi bilo treba upoštevati tudi druge cilje politike EU, kot so cilji [Uredbe (EU) xxxx/xxxx (38)+], katerih namen je zagotoviti zanesljivo in trajnostno oskrbo evropske industrije s kritičnimi surovinami.

(48)

Preglednost je bistven sestavni del politike na področju tal ter zagotavlja javno odgovornost in ozaveščenost, poštene tržne pogoje in spremljanje napredka. Zato bi morale države članice vzpostaviti in vzdrževati nacionalni register onesnaženih območij in potencialno onesnaženih območij, ki vsebuje informacije o posameznih območjih, ki bi morale biti javno dostopne v spletni georeferencirani zbirki prostorskih podatkov. Register bi moral vsebovati informacije, potrebne za obveščanje javnosti o obstoju in upravljanju potencialno onesnaženih in onesnaženih območij. Ker pri potencialno onesnaženih območjih še ni potrjeno, da so tla onesnažena, ampak obstaja le sum, da je prisotno onesnaženje, je treba javnost obvestiti o razliki med onesnaženimi in potencialno onesnaženimi območji in to razliko dobro pojasniti, da se prepreči nepotrebna zaskrbljenost.

(48a)

Za zaščito tal pred onesnaževanjem z nastajajočimi kemikalijami, ki lahko povzročijo znatno tveganje za zdravje ljudi ter živali in onesnažijo okoliški zrak, površinske vode, podtalnico in posledično oceane, je treba vzpostaviti mehanizme politike za odkrivanje in ocenjevanje takih snovi, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost. V zvezi s tem bi bilo treba za onesnaževanje tal razviti pristop, ki bo omogočal spremljanje in analizo teh snovi ali skupin snovi prek nadzornih seznamov, kot to že velja za površinske in podzemne vode. Snovi ali skupine snovi, ki se uvrstijo na nadzorni seznam, bi bilo treba izbrati med snovmi, za katere razpoložljive informacije kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za talno okolje ali tveganje, ki se prenaša po talnem okolju, in za katere ni dovolj podatkov o spremljanju. Število takih snovi ali skupin snovi, ki se spremljajo in analizirajo v okviru nadzornih seznamov, ne bi smelo biti omejeno. [Sprememba 37]

(48b)

Snovi, kot so obstojna organska onesnaževala, materiali in delci, vključno z mikroplastiko ali nanoplastiko, pomenijo jasno tveganje za zdravje tal, pa tudi za osnovne dejavnosti, kot je razvoj kmetijstva. Njihova prisotnost v tleh lahko vpliva na rodovitnost tal ter s tem ogroža zdravje in zdrav razvoj kmetijskih rastlin. Zato je bistveno v tej direktivi vzpostaviti okvir za snovi in materiale, ki jih je treba vključiti v spremljanje onesnaževal v tleh, ter za določitev okoljskih standardov kakovosti in sklopa ukrepov za preprečevanje in odpravljanje onesnaženosti tal zaradi znanih in novih nevarnosti, kakor je ustrezno. [Sprememba 38]

(49)

V skladu s členom 19(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) morajo države članice vzpostaviti pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. Poleg tega bi morali imeti člani zadevne javnosti v skladu s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (39) (Aarhuška konvencija) dostop do pravnega varstva, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje.

(50)

Z Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (40) se zahteva objava podatkov javnega sektorja v brezplačnem in odprtem formatu. Splošni cilj je nadaljnja krepitev podatkovnega gospodarstva EU s povečanjem količine interoperabilnih podatkov javnega sektorja, ki so na voljo za ponovno uporabo, zagotavljanjem poštene konkurence in enostavnega dostopa do informacij javnega sektorja ter krepitvijo čezmejnih inovacij na podlagi podatkov. Glavno načelo je, da bi bilo treba zagotoviti vgrajeno in privzeto odprtost državnih podatkov. Namen Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (41) je zagotoviti pravico do dostopa do informacij o okolju v državah članicah v skladu z Aarhuško konvencijo. Aarhuška konvencija in Direktiva 2003/4/ES vključujeta široke obveznosti, povezane z zagotavljanjem informacij o okolju na zahtevo in dejavnim razširjanjem takih informacij. Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (42) ima prav tako široko področje uporabe in zajema izmenjavo prostorskih informacij, vključno z zbirkami podatkov o različnih okoljskih temah. Pomembno je, da določbe te direktive v zvezi z dostopom do informacij in ureditvami izmenjave podatkov dopolnjujejo navedeni direktivi in ne vzpostavljajo ločene pravne ureditve. Zato določbe te direktive v zvezi z obveščanjem javnosti in informacijami o spremljanju izvajanja ne bi smele posegati v določbe direktiv (EU) 2019/1024, 2003/4/ES in 2007/2/ES. [Sprememba 39]

(51)

Za zagotovitev potrebne prilagoditve pravil o spremljanju zdravja tal, trajnostnem upravljanju tal ocenjevanju in upravljanju onesnaženih območij bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo ali dopolnitvijo te direktive, da se sprejme metodologija za določitev mejnih vrednosti za deskriptorje tal, ki jih morajo določiti države članice, ter da se metodologije za spremljanje zdravja tal, seznam načel trajnostnega upravljanja tal, okvirni seznam ukrepov za zmanjšanje tveganja, faze in zahteve za oceno tveganja za posamezno območje ter vsebina registra onesnaženih in potencialno določanje najnižjih dopustnih vrednosti glede na opredelitev nesprejemljivega tveganja za zdravje in okolje, ki izhaja iz onesnaženih območij , prilagodijo tehničnemu in znanstvenemu napredku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (43). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 40]

(52)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev oblike, strukture in podrobne ureditve za elektronsko sporočanje podatkov in informacij Komisiji. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (44).

(53)

Komisija bi morala na podlagi rezultatov ocene zdravja tal opraviti z dokazi podprto vrednotenje in po potrebi revizijo te direktive šest let po začetku njene veljavnosti. Pri vrednotenju bi bilo treba oceniti zlasti potrebo po določitvi bolj specifičnih zahtev za zagotovitev obnove nezdravih tal in uresničitve cilja glede doseganja vrzel in ukrepe, potrebne za doseganje zdravih tal do leta 2050. Pri vrednotenju bi bilo treba oceniti tudi potrebo po prilagoditvi opredelitve zdravih tal znanstvenemu in tehničnemu napredku z dodajanjem določb o nekaterih deskriptorjih ali merilih na podlagi novih znanstvenih dokazov v zvezi z varstvom tal ali na podlagi problema, ki je specifičen za državo članico in je posledica novih okoljskih ali podnebnih razmer. Navedeno vrednotenje bi moralo na podlagi odstavka 22 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje temeljiti na merilih uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodane vrednosti EU ter zagotoviti podlago za ocene učinka morebitnih nadaljnjih ukrepov. [Sprememba 41]

(54)

Za uresničitev vizije, da bodo do leta 2050 vsa tla zdrava, in dolgoročnega zagotavljanja ekosistemskih storitev tal po vsej Uniji so potrebni usklajeni ukrepi vseh držav članic. Posamezni ukrepi držav članic so se izkazali za nezadostne, saj se degradacija tal nadaljuje in celo poslabšuje. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(55)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (45) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno .

(55a)

Namen te direktive je doseči dolgoročni cilj zdravih tal v Uniji do leta 2050 na podlagi skladnega okvira za spremljanje in izboljšanje zdravja tal. Ta direktiva je zaradi svoje narave direktive v skladu s členom 288 Pogodbe o delovanju Evropske unije zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči v državah članicah, na katere je naslovljena, pri čemer nacionalnim organom prepušča izbiro oblike in metod za dosego rezultatov. Zato bodo morale države članice same pripraviti svojo zakonodajo o tem, kako doseči cilje, določene v tej direktivi. Predlagani instrument v obliki direktive državam članicam omogoča veliko prožnosti pri opredelitvi najboljših ukrepov zanje in prilagoditvi pristopa lokalnim razmeram. To je ključno za upoštevanje regionalnih in lokalnih posebnosti v zvezi z raznolikostjo tal, rabo zemljišč, podnebnimi razmerami in socialno-ekonomskimi vidiki. Narava instrumenta pomeni, da načela, določena v tej direktivi, posameznikom ne nalagajo neposrednih obveznosti – [Sprememba 42]