—

ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Andrisu Ameriksu, ki jo je 24. maja 2023 podal tožilec sekcije za usklajevanje boja proti korupciji pri oddelku za kazensko pravo državnega tožilstva v Rigi in ki jo je istega dne posredoval generalni državni tožilec Republike Latvije v zvezi s kazenskim postopkom, ki ga bo sprožil v Republiki Latviji, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 14. junija 2023,

—

po zagovoru Nilsa Ušakovsa, ki zastopa Andrisa Ameriksa, v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

—

ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

—

ob upoštevanju 29. in 30. člena latvijske ustave,

—

ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011, 17. januarja 2013 in 19. decembra 2019  (1),

—

ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0169/2024),

A.

ker je tožilec sekcije za usklajevanje boja proti korupciji pri oddelku za kazensko pravo državnega tožilstva v Rigi zahteval odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta Andrisu Ameriksu, izvoljenemu v Latviji, da bi proti njemu začel kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine kot uradna oseba za storitev nezakonitega dejanja v interesu tretje osebe v skladu s 4. odstavkom 320. člena latvijskega kazenskega zakonika;

B.

ker naj bi Andris Ameriks v obdobju od 22. julija 2017 do 17. septembra 2017 kot podpredsednik občine Riga, ki mu je bila torej zaupana javna oblast na odgovornem položaju, med drugim od posrednega lastnika prevoznega podjetja z minibusi zahteval podkupnino v višini 50 % zneskov, ki jih je ta družba prejela od občine Riga za potnike, ki naj bi bili upravičeni do znižanih prevoznin;

C.

ker je bil Andris Ameriks po evropskih volitvah maja 2019 izvoljen v Evropski parlament;

D.

ker se domnevna kršitev ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je Andris Ameriks izrekel ali oddal pri opravljanju dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

E.

ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

F.

ker je v 29. in 30. členu latvijske ustave določeno, da:

G.

ker Parlamenta ni mogoče enačiti s sodiščem in ker poslanec v zvezi s postopkom za odvzem imunitete ne sme biti obravnavan kot „obtoženec“ (2);

H.

ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki, povezanimi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

I.

ker s preiskavo ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti kraja in natančnega časa, v katerem je bilo domnevno kaznivo dejanje storjeno;

J.

ker je bilo domnevno kaznivo dejanje, ki se očita Andrisu Ameriksu, storjeno leta 2017, generalni tožilec Republike Latvije pa je zahtevo za odvzem imunitete posredoval šele 23. maja 2023; ker za tako zamudo pri ukrepanju ni prepričljive utemeljitve;

K.

ker ima v skladu s sodno prakso Sodišča EU Parlament „[zelo] široko diskrecijsko pravico glede usmeritve odločitve v zvezi z zahtevo za odvzem [...] imunitete, saj je taka odločitev politična“ (3);

L.

ker skladnost teh konkretnih elementov vzbuja resne dvome o morebitnem namenu škodovati politični dejavnosti Andrisa Ameriksa in zlasti njegovi dejavnosti, ki jo opravlja kot poslanec Evropskega parlamenta; ker je treba na podlagi informacij in pojasnil v obravnavani zadevi, vključno z odgovori namestnika državnega tožilca Republike Latvije med izmenjavo mnenj, ki je potekala z njim, sklepati, da obstajajo nejasnosti glede elementov, na katerih temelji zahteva za odvzem imunitete, in resni dvomi glede postopka, vključno z utemeljitvijo zahteve za odvzem imunitete;

M.

ker je razvidno, da gre za zadevo, v kateri je mogoče domnevati, da je podan primer fumus persecutionis, tj. „konkretnih elementov“ (4), ki kažejo, da bi lahko bil namen zadevnega sodnega postopka škodovati politični dejavnosti Andrisa Ameriksa in torej med drugim tudi njegovi dejavnosti poslanca Evropskega parlamenta;