—

razglasi ničnost sklepa Sveta (EU) 2024/2669 z dne 26. septembra 2024 o predložitvi, v imenu Evropske unije, predloga za spremembo dodatkov II in III h Konvenciji o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov in o stališču, ki se v imenu Unije zastopa na 44. sestanku stalnega odbora navedene konvencije; predlaga se razglasitev ničnosti tega predloga in glasovanje na 44. sestanku stalnega odbora Bernske konvencije 3. decembra 2024, ter vsakega nadaljnjega akta, ki je povezan ali vezan na sklep (UE) 2024/2669, čeprav tožeče stranke zanj ne vedo;

—

toženima institucijama naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev pogodb in zlasti člena 191(3) PDEU, člena 6(1) PEU v povezavi s členom 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ker je Svet potrdil izpodbijani sklep, ne da bi ustrezno upošteval razpoložljive znanstvene in tehnične podatke.

V zvezi s tem Svet v pripravljalni fazi za izpodbijani sklep ni upošteval ali je podcenil vrsto znanstvenih poročil mednarodnega obsega, med katerimi so tisti, ki jih je pripravila Large Carnivore Initiative for Europe, in druge ugledne akademske organizacije, ki izkazujejo, da populacija volkov v Evropi še ni varna pred znatnimi tveganji.

Svet se je odločil, da v zvezi z Bernsko konvencijo predlaga downlisting

sivega volka, pri čemer se je skliceval na iste znanstvene podatke kot so tisti, ki so leta 2022 vodili Evropsko unije, da je glasovala proti podobnemu predlogu Švice.

Pri pripravi in predložitvi predloga nista bili spoštovani temeljni načeli preglednosti in objektivnosti, ki ju nalaga pravni red Evropske unije, kar dokazuje uvedbe preiskave s strani Evropskega varuha za človekove pravice (zadeva 1758/2024/FA).

Nazadnje, prerazporeditev volka, ki jo je potrdil Svet, temelji na napačnem razumevanju stanja ohranjenosti vrste in ne upošteva znanstveno dokazanih tveganj za biotsko raznovrstnost in ekosisteme.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načel sorazmernosti in prevodnosti, prekoračitev ali zloraba pooblastil, neizvedba poglobljene preučitve v zvezi z neupoštevanjem načela „best available science“ ter kršitev načel, ki jih je Sodišče izrazilo glede odstopanj od režima zaščite volka.

V zvezi s tem tožeče stranke navajajo nekaj vodilnih sodb Sodišča glede sistema odstopanja od Direktive o habitatih (1) za dokaz, da je absolutno nujno zagotoviti „zadovoljivo stanje ohranjenosti populacije zadevne vrste na njenem naravnem območju razširjenosti“ in da morajo odločitve glede varstva slediti „preventivnemu pristopu, usmerjenemu v zagotavljanje učinkovitega varstva populacij zadevne vrste“.

Izpodbijani sklep je v nasprotju tudi s Smernicami iz Priporočila št. 56 (1997), ki ga je sprejel stalni odbor Bernske konvencije. V tem priporočilu je navedeno, da morajo biti spremembe Prilog I in II h Konvenciji izvedene dosledno in temeljiti najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj.

Od njegove predstavitve predlog Sveta temelji na političnem kompromisu za zagotovitev ravnovesja med varstvom volka in zahtevami podeželskih skupnosti. Vendar je tak pristop, čeprav je legitimen v širših političnih kontekstih, v celoti neprimeren za odločitev, ki zadeva ohranjanje biotske raznovrstnosti, katere temelj bi nujno morala biti najboljša razpoložljiva znanstvena spoznanja in načelo previdnosti.

Svet ni preučil drugih ukrepov, ki so manj obremenjujoči in znanstveno utemeljeni za učinkovito varstvo sivega volka.