Tožba, vložena 4. decembra 2024 – Evropska komisija/Madžarska

(Zadeva C-829/24)

(C/2025/124)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: L. Armati, A. Bouchagiar, M. Mataija, Teleki Zs. in J. Tomkin, agenti)

Tožena stranka: Madžarska

Predloga tožeče stranke

Komisija Sodišču predlaga, naj

—

ugotovi, da je Madžarska s sprejetjem a nemzeti szuverenitás védelméről szóló 2023. évi LXXXVIII. törvény (zakon št. LXXXVIII iz leta 2023 o zaščiti nacionalne suverenosti) kršila člene 49, 56 in 63 Pogodbe o delovanju Evropske unije, člen 3 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta o elektronskem poslovanju (1), člene 14, 16 in 19 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (2), člene 7, 8, 11, 12, 47 in 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter člene 5, 6, 9 in 10 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (3); in

—	Madžarski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Sporna nacionalna ureditev

Madžarski državni zbor je 12. decembra 2023 sprejel a nemzeti szuverenitás védelméről szóló 2023. évi LXXXVIII. törvény (zakon št. LXXXVIII iz leta 2023 o zaščiti nacionalne suverenosti; v nadaljevanju: sporni zakon).

Glavne trditve

S spornim zakonom je vzpostavljen urad za zaščito nacionalne suverenosti, ki so mu podeljena široka preiskovalna pooblastila, pri čemer je dejavnost tega urada v veliki meri izvzeta iz sodnega nadzora, urad pa lahko na podlagi binarnega razlikovanja med madžarskimi in nemadžarskimi dejavnostmi in interesi deluje tako, da pri njegovem delovanju niso upoštevani članstvo Madžarske v Uniji niti obveznosti, ki jih ima Madžarska na podlagi Pogodb Unije. Natančneje, Komisija meni, da sporni zakon omogoča ciljanje in omejitev dejavnosti, ki so legitimni izraz pravic, ki so na podlagi Pogodb Unije podeljene državljanom in organom Unije, poleg tega pa te državljane in organe podreja uporabi javnih pooblastil, ki kršijo pravila o varstvu podatkov in niso združljiva z več temeljnimi pravicami, ki so stebri pluralne in demokratične družbe.

(1) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 25, str. 399).

(2) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL 2006, L 376, str. 36).

(3) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1).