1.

Ali je z direktivo skladna razlaga členov 18(5) in 40(3) Geneesmiddelenwet (zakon o zdravilih) glede na določbo člena 3, točka 2, Direktive o zdravilih (1) združljiva s tem, da presoja izjeme od obveznosti pridobitve dovoljenja, določene v nacionalnem zakonu, temelji tudi na količinskem merilu, ki je ponazorjeno s številčnim merilom?

2.

Ali smejo nacionalni organi za zdravilo, ki spada v člen 3, točka 2, Direktive o zdravilih, zaradi česar ne veljajo obveznosti pridobitve dovoljenja iz členov 6 in 40 Direktive o zdravilih, na podlagi količinskega pogoja, ki je določeno z nacionalnim zakonom in ponazorjeno s številčnim merilom, določiti nacionalno obveznost pridobitve dovoljenja?

3.

Ali je za odgovor na prvo in drugo vprašanje pomembno, ali je z Direktivo o zdravilih določena popolna harmonizacija, in če je tako, ali je z njo določena popolna harmonizacija?

4.

Koliko je za odgovor na prvo in drugo vprašanje pomembno, da izjema iz člena 40(2), drugi pododstavek, Direktive o zdravilih v skladu z nizozemsko različico „voor verstrekking in het klein“ [„za promet na drobno“] velja, glede na angleško, francosko in italijansko različico Direktive pa se zdi, da se nanaša na nekatere postopke, ki jih v okviru prodaje na drobno opravi farmacevt?