Poročevalec : Ilpo HELTIMOINEN (FI/ECR), član mestnega sveta, Lappeenranta

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR),

1.

opozarja, da so nedavne krize, med njimi pandemija COVID-19 ter neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini, pa tudi finančna in dolžniška kriza, zelo prizadele delovanje enotnega trga in konkurenčnost regij po vsej EU, na kar sta vplivali tudi migracijska in podnebna kriza; ob tem poudarja pomen krepitve regionalne gospodarske odpornosti;

2.

poudarja, da teritorialni učinek nedavnih kriz ni povsod enak. Nekatere države članice so bolj prizadete kot druge, prav tako pa so nesimetrični tudi regionalni učinki znotraj državah članic. Sposobnost regionalnih gospodarstev, da vzdržijo pretrese in si po njih opomorejo, se zelo razlikuje in je odvisna od njihove ranljivosti;

3.

opozarja na povezavo med odpornostjo in konkurenčnostjo v regionalnem razvoju, in dodaja, da so trdne strategije odpornosti bistvene za trajno gospodarsko konkurenčnost in razvoj;

4.

poudarja, da je potreben celosten pristop k odpornosti na regionalni ravni, ki vključuje gospodarsko, socialno, geopolitično, zeleno in digitalno odpornost (1), ter opozarja na pomen proaktivnih ukrepov za boj proti glavnim dejavnikom pretresov na teh področjih, kot so geopolitična nestabilnost, upadanje števila prebivalstva in podnebne spremembe;

5.

poziva Evropsko komisijo v novi sestavi, naj si prizadeva za okrepitev razsežnosti odpornosti v svojih orodjih politike, zlasti v povezavi s konkurenčnostjo in enotnim trgom, da bi dodatno povečali gospodarsko odpornost in dolgoročno rast po vsej Evropski uniji. Na ta način lahko EU prispeva k prizadevanjem za preprečevanje kriz, hkrati pa poskrbi, da se bo pri tem upoštevalo načelo subsidiarnosti;

6.

poudarja pomen načela neškodovanja koheziji; poziva, naj se na podoben način pri oblikovanju politik EU preučijo možnosti za izvajanje načela „neškodovanja odpornosti“, da bi okrepili skladnost med regionalno odpornostjo in politikami EU. Ob tem naj se pri oblikovanju politik EU upošteva vidik socialno-ekonomske odpornosti regij EU, zlasti na podlagi ocen teritorialnega učinka;

7.

pozdravlja prizadevanja Evropske komisije, da bi gospodarska odpornost postala osrednji element njenih orodij politike strateškega predvidevanja, kot so njena letna poročila o strateškem predvidevanju, vendar obžaluje, da v njeni analizi gospodarske odpornosti trenutno ni resnične in poglobljene regionalne razsežnosti, ki posledično manjka tudi v orodjih politike na tem področju;

8.

je zadovoljen, da je v poročilu na visoki ravni o prihodnosti enotnega trga (2), ki ga je pripravil Enrico Letta, poudarjen pomen gospodarske odpornosti, in priznava, da so številni predlogi v poročilu koristni za okrepitev gospodarske odpornosti Evrope; vendar meni, da je potreben zlasti bolj razdelan pristop h gospodarski odpornosti;

9.

poziva vse glavne institucionalne akterje, naj pri svojem političnem delu in v naslednjih razpravah o prihodnosti enotnega trga upoštevajo tesno povezavo med gospodarsko konkurenčnostjo, trajnostnostjo in odpornostjo;

Krepitev odpornosti na podlagi dokazov

10.

ugotavlja, da lahko posodobljeni in točni regionalni gospodarski podatki oblikovalcem politik dajo bistven vpogled v regionalne ranljivosti in sposobnost prilagajanja, s čimer bo omogočeno še bolj strokovno in regionalno prilagojeno odločanje ter natančnejše načrtovanje politik;

11.

v skladu s tem poudarja pomen dostopa do usklajenih podatkov o gospodarski odpornosti vseh regij, da bi zanje oblikovali ustrezna podporna orodja in razvili učinkovita merila za krepitev regionalne gospodarske odpornosti;

12.

je zadovoljen, da je Skupno raziskovalno središče vzpostavilo in razvilo regionalne preglednice odpornosti, in poudarja, da bi razvoj še bolj regionalno usmerjene različice teh preglednic omogočil opredeliti ranljivosti in zmogljivosti posameznih regij ter regijam pomagal določiti njihove prednosti in področja, na katerih so potrebne izboljšave;

13.

poziva, naj začnejo tovrstne preglednice regionalne odpornosti čim prej delovati, da bodo lahko njihovi kazalniki pravočasno upoštevani pri oblikovanju in izvajanju ustreznih orodij politike EU; poziva, naj se preglednice, potem ko bodo začele delovati, ustrezno vključijo v pomladanski sveženj evropskega semestra, podobno kot sedanje preglednice odpornosti;

14.

ugotavlja, da na ravni NUTS 2 še vedno ni na voljo dovolj regionalnih podatkov, znotraj držav pa so glede tega pogosto razlike. Na ravni NUTS 1 je podatkov sicer več, vendar še vedno ne dovolj; predlaga, naj se dodatni podatki po potrebi zbirajo tudi na ravni NUTS 3, da bi dopolnili podatke na ravni NUTS 2, saj bi na ta način bolje opredelili specifične ranljivosti območij. Cilj bi moral biti zbrati podatke o mestno-podeželski tipologiji regij NUTS 3, s čimer bi prispevali k lokalnim politikam, ki temeljijo na dokazih;

15.

v skladu z omenjenim poudarja, da je učinkovitost zbiranja regionalnih podatkov pogosto odvisna od ravni sodobne infrastrukture in digitalizacije ter da so potrebne nadaljnje naložbe v manj razvite regije, da bi bili po vsej EU na voljo celoviti in zanesljivi podatki; posebej opozarja tudi na edinstvene izzive regij z neugodnimi naravnimi in demografskimi razmerami, kjer je zaradi pomanjkanja enotnih statističnih podatkov težko oblikovati politike, ki bi bile tem regijam prilagojene;

16.

opozarja na koristi digitalnih dvojčkov za trajnostni in odporni razvoj lokalnih in regionalnih območij. Digitalni dvojčki lahko osnovne geopodatke povežejo s tehničnimi informacijami, takšna digitalna predstavitev geografskega območja pa omogoča analizo razmer, ciljno oblikovanje scenarijev ter pripravo utemeljenih in trajnostnih odločitev;

Spodbujanje regionalne diverzifikacije in primerjalnih prednosti

17.

opozarja na pomembno vlogo gospodarske diverzifikacije v evropskih regijah, saj je ključni del prizadevanj za krepitev odpornosti s ciljno usmerjenimi naložbami, namenjenimi spodbujanju podjetništva in diverzifikacije industrije;

18.

poudarja izreden pomen malih in srednjih podjetij pri diverzifikaciji regionalnih gospodarstev in dobavnih verig, s čimer prispevajo k regionalni gospodarski odpornosti, saj so regije zaradi svoje odvisnosti od omejenega števila velikih delodajalcev bolj izpostavljene gospodarskim pretresom v primerih umika naložb; hkrati ugotavlja, da krize pogosto najbolj prizadenejo ravno ta podjetja;

19.

zato poziva, naj se sprejmejo posebni podporni ukrepi za odpornost, da bi izkoristili položaj malih in srednjih podjetij v regionalnih gospodarstvih, naj Evropska komisija okrepi svoja prizadevanja za zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja, naj se v celotnem zakonodajnem ciklu EU upošteva načelo „najprej pomisli na male“ in naj se zagotovi, da bodo preizkusi za mala in srednja podjetja in filtri zanje ter preverjanja konkurenčnosti postali pravilo pri oblikovanju politik EU;

20.

poudarja, da mora biti finančna podpora sicer dostopna vsem regijam EU, ki se soočajo z gospodarskimi pretresi, vendar bi morala biti tudi proaktivno usmerjena v krepitev odpornosti regij, ki so najbolj izpostavljene prihodnjim gospodarskim pretresom. Podpora bi morala biti usmerjena v skladu z načelom subsidiarnosti in temeljiti na regionalnih prednostih, da bi regije lahko izboljšale svojo konkurenčnost v tržno usmerjenem okolju;

21.

poudarja, da je treba finančno podporo usmeriti tudi v razvoj znanj in spretnosti ter zaposlitvenih možnosti za mlade v najbolj ranljivih regijah, zlasti v sektorjih, ki so ključni za dvojni prehod; se zaveda, da lahko naložbe v izobraževanje in poklicni razvoj mladih povečajo dolgoročno gospodarsko odpornost manj razvitih regij;

22.

opozarja na gospodarske priložnosti, ki jih različnim regijam ponuja dvojni prehod, in poudarja, da so potrebni predvidljiva, prožna in pregledna ureditev, močni regionalni ekosistemi in sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem ter univerzami. Evropska komisija mora v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti, ki v središče postavlja razpoložljive nizkoogljične tehnologije in tehnologije obnovljivih virov energije, zagotoviti tehnološko konkurenčnost (3) ter s tem spodbujati tehnološki napredek in gospodarsko diverzifikacijo; v skladu s tem poudarja, da je pomembno omogočati in spodbujati številne raznolike rešitve, pri tem pa upoštevati različne razmere v regijah EU, ko gre za podnebje, geografske značilnosti, infrastrukturo, energetske sisteme (4) in razvitost, ter njihovo obstoječo industrijo in poseben potencial za ustvarjanje dodane vrednosti, da ne bi ogrozili njihove gospodarske diverzifikacije in odpornosti;

23.

poziva, naj se industrijska politika EU osredotoči na podporo raziskavam in razvoju novih inovacij na področju naprednih tehnologij, ter poudarja, da naložbe v raziskave, izobraževanje ter znanja in spretnosti dolgoročno povečujejo gospodarsko odpornost regij;

24.

pozdravlja potencial, ki ga imajo pri podpiranju regionalnih prizadevanj za diverzifikacijo obstoječi instrumenti financiranja, med njimi Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad plus (ESS+), programa InvestEU in Obzorje Evropa, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Instrument za povezovanje Evrope (IPE); vendar poziva k bolj celostnemu, ciljno usmerjenemu in povezanemu pristopu, pri katerem bo diverzifikacija osrednji in izrecni cilj financiranja in ne le sekundarni rezultat, da bi tako povečali učinek politike zlasti na področju diverzifikacije;

25.

pozdravlja nedavne pobude Evropske komisije, kot so regionalne inovacijske doline in partnerstva za regionalne inovacije, ki omogočajo raziskovanje edinstvenih primerjalnih prednosti evropskih regij; poleg tega meni, da bi bilo treba lokalnim oblastem pri teh pobudah nameniti posebno mesto glede na njihove posebne značilnosti, zlasti v primeru srednje velikih in velikih mest;

26.

ugotavlja, da sta sprejemanje in nadaljnji razvoj takih pobud skladna s krovnim ciljem izkoriščanja regionalnih prednosti in spodbujanja inovacij, ki sta bistvena stebra za okrepitev regionalne odpornosti in stabilnost dolgoročne gospodarske rasti in razvoja;

27.

poudarja koristno vlogo, ki jo imajo regionalne agencije za spodbujanje naložb pri opredeljevanju lokalnih sektorjev z dodano vrednostjo, saj dobro poznajo regionalne gospodarske razmere, in poziva, naj se jih vključi v izvajanje podpornih orodij in shem financiranja; poudarja tudi, da morajo te agencije delovati pregledno in v javnem interesu ter imeti vzpostavljene zanesljive ukrepe za zagotavljanje odgovornosti;

Varnost regionalnih vrednostnih verig

28.

poudarja, da so raznolike in varne dobavne verige, kot je poudarjeno tudi v poročilu Enrica Lette, bistvene za zaščito enotnega trga in temelj gospodarske odpornosti, zlasti v regijah, katerih gospodarstva so manj raznolika;

29.

poudarja, da so naložbe v infrastrukturo in dostopnost regij ključne za krepitev njihove gospodarske odpornosti in enotnega trga, ter poziva, naj se pri razvoju infrastrukture bolj upoštevajo posebne regionalne ranljivosti, na primer v regijah z zunanjimi mejami, najbolj oddaljenih regijah in regijah, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer; meni, da so naložbe v vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), tudi v zastarelo železniško infrastrukturo in infrastrukturo za celinske plovne poti, bistvenega pomena za konkurenčen, varen in nizkoemisijski pretok ljudi in blaga; poudarja, da je pomembno namenjati prednost trajnostnim prevoznim rešitvam, uvajanju energije iz obnovljivih virov in čim večjemu zmanjšanju vplivov na okolje;

30.

poziva, naj se več pozornosti nameni konceptu celovite varnosti in zanesljivosti oskrbe po vsej Evropski uniji ter naj Evropska komisija izvaja usklajeno in stalno ocenjevanje vseh sektorjev politike, da bi se povečala pripravljenost na prihodnje pretrese;

31.

v zvezi s tem poudarja pomen, ki ga imajo za varnost in odpornost Evropske unije odporne regije z zunanjimi mejami na kopnem in morju, saj predstavljajo vstopne točke v Evropsko unijo, ter poziva, naj se to upošteva v prihodnji politiki konkurence in kohezijski politiki; poudarja tudi pomen solidarnosti s temi mejnimi regijami in edinstvene izzive, s katerimi se soočajo, med drugim zaradi nezakonitih migracij; ob tem meni, da bi bilo treba povečati evropska sredstva za večjo varnost zunanjih meja EU;

32.

priznava, da bo nedavno sprejeti akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti pomembno prispeval k večji odpornosti enotnega trga v času kriz, in pozdravlja, da so bila priporočila iz njegovega mnenja o tem zakonodajnem predlogu vključena v dogovor sozakonodajalcev o tem instrumentu, zlasti tista, ki se nanašajo na posebne zahteve obmejnih in najbolj oddaljenih regij;

33.

poudarja, da bi lahko bila zmanjšanje prezapletenih birokratskih omejitev in racionalizacija regulativnih postopkov izvedljiva strategija za ublažitev gospodarskih pretresov; priznava, da čezmerna birokracija ovira gospodarske dejavnosti, in poudarja pomen izvajanja ukrepov za povečanje regulativne učinkovitosti, pri čemer je treba ohraniti visoke socialne, varnostne in okoljske standarde;

34.

se zavzema za oblikovanje okvira začasnih ukrepov, ki bi jih bilo mogoče aktivirati za zmanjšanje regulativnih bremen za podjetja ali javne organe v času povečane negotovosti, kar bi omogočilo hitrejše odločanje in prožnejše odzive na nastajajoče izredne izzive;

35.

opozarja, da je bila državna pomoč po nedavnih krizah bistveno orodje za okrevanje EU, in jo vidi tudi kot učinkovit instrument za izboljšanje regionalne gospodarske odpornosti, če se pri tem uporabljajo ustrezna merila odpornosti; vendar obžaluje, da sta začasna okvira za državno pomoč povzročila tudi izkrivljanje konkurence na enotnem trgu, negativne posledice za trgovino med državami članicami in velike razlike v zneskih državne pomoči, ki so jih priglasile države članice. Slednje je privedlo do razlik v finančnih možnostih in neenakih konkurenčnih pogojev, saj so imele koristi večje in bogatejše države članice in regije, ki lahko dodelijo več pomoči;

36.

poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe regionalno usmerjene prilagodljivosti državne pomoči v primerih gospodarskih pretresov, da bi omogočili pravočasno in ciljno usmerjeno podporo še posebej prizadetim regijam, ne da bi to povzročilo izkrivljanje enotnega trga, ter poziva, naj se pri merilih za javna naročila upošteva potreba po obravnavanju posebnih regionalnih ranljivosti, da bi povečali regionalno odpornost;

37.

poudarja, da je cenovno dostopna in zanesljiva proizvodnja energije predpogoj za gospodarsko odpornost in konkurenčnost; se zaveda izziva naraščajočih cen energije in njihovega nihanja; zato poleg spodbujanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov, kot so vetrna, sončna in geotermalna energija, energija iz hidroelektrarn ali biomase ali energija plimovanja, poudarja potencial jedrske energije pri povečevanju energetske odpornosti in neodvisnosti EU ter doseganju njenih ciljev razogljičenja; v skladu s tem pozdravlja priznanje jedrske energije kot strateške tehnologije za razogljičenje EU v aktu o neto ničelni industriji, pa tudi evropsko industrijsko zavezništvo za male modularne reaktorje, ki ga spodbuja Evropska komisija;

38.

poudarja pomen spodbujanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov, zlasti decentraliziranih in lokalnih sistemov za energijo iz obnovljivih virov in izoliranih energetskih sistemov, da bi prešli na čisto energijo, povečali energetsko varnost in ponudili nove gospodarske priložnosti, zlasti podeželju;

39.

poudarja, da je treba dati prednost energetski učinkovitosti in prihrankom energije, da bi zmanjšali porabo energije v EU, s čimer bi učinkovito prispevali k varstvu podnebja in energetski neodvisnosti;

40.

poziva, naj se več pozornosti nameni izzivom, povezanim s proizvodnjo vetrne energije in obrambnim nadzorom na obsežnih ozemljih EU, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo; ugotavlja, da številne regije ne morejo proizvajati vetrne energije na območjih blizu meje, saj bi to oviralo obrambno tehnologijo na podlagi radarjev in senzorjev; poudarja, da bi s spodbujanjem razvoja radarske in senzorske tehnologije, ki bi dopuščala proizvodnjo vetrne energije v teh regijah, našli pomembno evropsko rešitev za razpoložljivost čiste energije in hkrati povečali odpornost regij na zunanjih mejah EU;

41.

poudarja, da so za krepitev gospodarske odpornosti EU potrebne večje naložbe v kritično digitalno infrastrukturo, kot so mobilna omrežja, podmorski kabli, sateliti, podatkovni centri, prihodnje tehnološke rešitve in kritične tehnologije, pa tudi nadaljnji razvoj evropskih vrednostnih verig;

42.

opozarja, da sta visoka raven kibernetske varnosti in s tem povezano strokovno znanje bistvena za konkurenčnost in odpornost EU in njenih regij ter da je za uspešen digitalni prehod potrebna močna vključenost lokalnih in regionalnih oblasti; poudarja, da je varstvo digitalnih pravic, vključno z zasebnostjo in svobodo izražanja, temeljno načelo ukrepov za kibernetsko varnost;

43.

pozdravlja prizadevanja za krepitev odprte strateške avtonomije EU z zagotavljanjem proizvodnje ključnih strateških dobrin in izdelkov v EU ter zmanjšanjem tveganj v ranljivih ključnih dobavnih verigah; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno povečati rabo sekundarnih surovin, zbiranje in recikliranje e-odpadkov in ukrepe proti nezakonitemu odlaganju ter doseči napredek v smeri krožnega gospodarstva;

Regionalno upravljanje in krepitev socialne vloge

44.

opozarja, da so nedavne krize v vseh državah članicah pokazale, da je hiter in učinkovit odziv javnih organov v veliki meri odvisen od dobrega upravljanja in učinkovitega vodenja, za kar je potrebno tesno sodelovanje med vsemi ravnmi upravljanja in nevladnimi subjekti, kot so podjetja in civilna družba;

45.

poudarja potrebo po celovitih politikah za reševanje demografske krize in za odporno demografsko prihodnost za Evropo; v zvezi s tem ugotavlja, da je lahko ena najboljših rešitev za blaženje pritiskov na trgu dela poleg spodbujanja zakonitih migracij in uspešnega vključevanja državljanov tretjih držav tudi povečanje udeležbe žensk, vendar je za to potrebna vzpostavitev okvirnih pogojev, kot so otroško varstvo ter jezikovno in poklicno usposabljanje; poziva k razvoju programov, ki spodbujajo zadrževanje in vračanje mladih v podeželske in manj razvite regije, in sicer s podpiranjem zaposlovanja, digitalne povezljivosti in podjetništva, med drugim z nudenjem usposabljanja, mentorstva in dostopa do sredstev, ter učenja na podlagi najboljših praks v državah članicah;

46.

poudarja pomen ciljnih programov za povečanje vključenosti žensk v vseh sektorjih z izobraževanjem, usposabljanjem in podporo pri podjetništvu; opozarja, da se z enakopravnostjo spolov pri odločanju o gospodarskih politikah in regionalnem načrtovanju krepi odpornost in spodbuja različnost pogledov, kar prispeva k trdnejšemu in prilagodljivemu enotnemu trgu;

47.

opozarja, da sta dostop do kakovostnih storitev splošnega pomena in visokokakovostne infrastrukture način za boj proti negativnim demografskim trendom in da bi bilo treba to upoštevati v prihodnji politikah EU v zvezi s konkurenco in kohezijo, s čimer bi zaščitili svoboščino „ostati, kjer si“, ki jo Enrico Letta omenja v svojem poročilu;

48.

poudarja, da je okrepljena vloga skupnosti temeljnega pomena za povečanje regionalne odpornosti pri soočanju z nastajajočimi izzivi. To zajema izvajanje programov za krepitev odpornosti skupnosti, katerih cilj je lokalne prebivalce opremiti s ključnimi spretnostmi in znanjem za finančno ozaveščenost, obvladovanje tveganj in prilagajanje nanje ter spodbujanje kulture pripravljenosti in sodelovanja na lokalni ravni;

49.

ugotavlja, da lahko finančna pismenost državljanom omogoči sprejemanje ozaveščenih odločitev, boljše razumevanje gospodarskih tveganj in priložnosti, sprejemanje ozaveščenih naložbenih odločitev in posledično učinkovitejše obvladovanje negotovosti, kar ustvarja odpornejše skupnosti, ki so sposobne bolje obvladovati gospodarske pretrese na osebni ravni;

50.

glede na omenjeno poziva k povečanju sredstev za pobude za finančno pismenost, ki je ključna strategija za krepitev odpornosti, zlasti za mlade in v manj razvitih regijah, in sicer z dodelitvijo ciljno usmerjenih finančnih sredstev programom, namenjenim izboljšanju finančne ozaveščenosti državljanov;

51.

poudarja pomen stalnega izboljševanja vseh izobraževalnih sistemov na splošno, saj to povečuje vrednost evropskega človeškega kapitala, in zlasti opozarja na pomen poučevanja jezikov EU, saj bi na ta način izboljšali produktivnost delavcev, delovanje enotnega trga in njegovo konkurenčnost v primerjavi z drugimi akterji zunaj Unije.

---

(1)   https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/strategic-planning/strategic-foresight/2020-strategic-foresight-report_sl.

(2)   www.consilium.europa.eu/media/ny3j24sm/much-more-than-a-market-report-by-enrico-letta.pdf.

(3)  Mnenje Evropskega odbora regij – V ničelno onesnaževanje usmerjeni cestni promet: vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva in krepitev standardov emisijskih vrednosti CO2 ( UL C 270, 13.7.2022, str. 38).

(4)  Stanovisko Európskeho výboru regiónov – Ambicióznejšie klimatické ciele pre Európu na rok 2030 v súvislosti s COP26 ( Ú. v. EÚ C 440, 29.10.2021, s. 25).