1.

Ali je treba člena 2 in 19(1) Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju: PEU) ter člen 6 od (1) do (3) PEU v povezavi s prvim in drugim stavkom člena 47 Listine o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) razlagati tako, da se za z zakonom ustanovljeno sodišče v smislu prava Unije ne šteje sodišče, v katerega sestavi so člani Izba Odpowiedzialności Zawodowej (oddelek za poklicno odgovornost) Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče), ki je bil namesto Izba Dyscyplinarna (disciplinski oddelek) Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) ustanovljen na podlagi novele zakona o Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) iz leta 2017 (ustawa z 9 czerwca 2022 r. o zmianie ustawy o Sądzie Najwyższym oraz niektórych innych ustaw (zakon z dne 9. junija 2022 o spremembi zakona o vrhovnem sodišču in nekaterih drugih zakonov; Dziennik Ustaw, pozicija 1259)) in ki je pristojen za nadzor odločb, izdanih v disciplinskih postopkih, ki se med drugim vodijo zoper sodnike (členi 3, točka 4a, 27a in 73(1) ustawa z dnia 8 grudnia 2017 r. o Sądzie Najwyższym (zakon z dne 8. decembra 2017 o vrhovnem sodišču) v različici, ki izhaja iz prečiščenega besedila z dne 23. aprila 2024 (Dziennik Ustaw iz leta 2024, pozicija 622, prečiščeno besedilo)?

2.

Ali je treba določbe, navedene v prvem vprašanju, ter načelo primarnosti in načelo učinkovitosti v povezavi s členom 4(1) in (2) v povezavi s členom 10(1) v povezavi s prvim stavkom uvodne izjave 16 Direktive (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (2) razlagati tako, da ima na njihovi podlagi nacionalno sodišče, ki odloča o predlogu za izdajo sodbe (odločbe) o izreku enotne kazni zoper sodnika, v zvezi s odločbami, ki so jih izdala sodišča prve stopnje in o pritožbah zoper katere je odločal Izba Odpowiedzialności Zawodowej (oddelek za poklicno odgovornost) Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče), obveznost (oziroma pravico) izhajati iz tega, da v tem okviru krivda ni bila pravnomočno dokazana in ugotovljena v skladu z zakonom, zaradi česar ima nacionalno sodišče na podlagi zgoraj navedenih določb obveznost (oziroma pravico), da v postopku odločanja o (odločbi o) izreku enotne kazni takih odločb ne upošteva, in sicer v okviru uporabe popravnega ukrepa, s katerim se zagotovi učinek, pri katerem gre za to, da se sodnika, ki je predlagal izdajo take odločbe, postavi v položaj, v kakršnem bi bil, če do zadevnih kršitev ne bi prišlo[?]