P9_TA(2024)0102

Hitrejša in varnejša oprostitev presežnih davčnih odtegljajev

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. februarja 2024 o predlogu direktive Sveta o hitrejši in varnejši oprostitvi presežnih davčnih odtegljajev (COM(2023)0324 – C9-0204/2023 – 2023/0187(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

(C/2024/6762)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2023)0324),

—	ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0204/2023),

—	ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0007/2024),

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Sprememba 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

Zagotavljanje pravične obdavčitve na notranjem trgu in dobrega delovanja unije kapitalskih trgov sta politični prednostni nalogi Evropske unije (EU). V okviru tega je ključno odpraviti ovire za čezmejne naložbe, hkrati pa se boriti proti davčnim goljufijam in zlorabam. Do takih ovir prihaja na primer zaradi za vlagatelje nerezidente neučinkovitih in nesorazmerno obremenjujočih postopkov za razbremenitev pri viru odtegnjenih presežnih davkov na prihodke od dividend ali obresti, ki se izplačajo za delnice ali obveznice, s katerimi se javno trguje. Poleg tega se je izkazalo, da sedanje stanje ni ustrezno za preprečevanje ponavljajočih se tveganj davčnih goljufij, utaj in izogibanja davkom, kot so pokazali nedavni škandali Cum/Ex in Cum/Cum. Namen tega predloga je povečati učinkovitost postopkov davčnega odtegljaja v EU, hkrati pa jih zavarovati pred tveganjem davčnih goljufij in zlorab. Predlog temelji na zadevnih prejšnjih ukrepih na ravni EU in mednarodni ravni, kot sta Priporočilo Komisije iz leta 2009 o poenostavitvi postopkov davčnega odtegljaja ter pobuda OECD za poenostavitev postopkov priznavanja davčnih ugodnosti po mednarodnih pogodbah in krepitev ravnanj, skladnih z zakonodajo (TRACE) (28).

(1)

Zagotavljanje pravične obdavčitve na notranjem trgu in dobrega delovanja unije kapitalskih trgov sta politični prednostni nalogi Evropske unije (EU). V okviru tega je ključno odpraviti ovire za čezmejne naložbe, hkrati pa se boriti proti davčnim goljufijam in zlorabam. Do takih ovir prihaja na primer zaradi za vlagatelje nerezidente neučinkovitih in nesorazmerno obremenjujočih postopkov za razbremenitev pri viru odtegnjenih presežnih davkov na prihodke od dividend ali obresti, ki se izplačajo za delnice ali obveznice, s katerimi se javno trguje. Take ovire pred izziv postavljajo zlasti male vlagatelje. Poleg tega se je izkazalo, da sedanje stanje ni ustrezno za preprečevanje ponavljajočih se tveganj davčnih goljufij, utaj in izogibanja davkom, kot so pokazali nedavni škandali Cum/Ex in Cum/Cum. Namen tega predloga je povečati učinkovitost postopkov davčnega odtegljaja v EU, hkrati pa jih zavarovati pred tveganjem davčnih goljufij in zlorab. Predlog temelji na zadevnih prejšnjih ukrepih na ravni EU in mednarodni ravni, kot sta priporočilo Komisije iz leta 2009 o poenostavitvi postopkov davčnega odtegljaja ter pobuda OECD za poenostavitev postopkov priznavanja davčnih ugodnosti po mednarodnih pogodbah in krepitev ravnanj, skladnih z zakonodajo (TRACE) (28).

Sprememba 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1a)

Tako sistem Cum-Ex kot sistem Cum-Cum vključuje vračilo davčnega odtegljaja od dividend, do katerega upravičenci niso bili upravičeni, ta sistema pa naj bi davkoplačevalce med letoma 2001 in 2012 v 11 zadevnih državah članicah po ocenah stala približno 55 milijard EUR (1a) ; v sklopu razkritij v letu 2021 v zvezi s temi praksami je bilo ocenjeno, da je 10 vlad, med katerimi so tudi vlade nekaterih držav članic, skupaj utrpelo škodo v višini 141 milijard EUR (1b) ; sistema Cum-Ex in Cum-Cum sta bila razglašena za nezakonita in bi ju bilo treba kazensko preganjati v skladu z nacionalno zakonodajo.

Sprememba 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)

Da bi okrepili zmožnost držav članic za preprečevanje morebitnih goljufij ali zlorab in boj proti njim, ki ju trenutno ovirata razdrobljenost ter splošno pomanjkanje zanesljivih in pravočasnih informacij o vlagateljih, je treba vzpostaviti skupni okvir za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja na čezmejne naložbe v vrednostne papirje, ki bo odporen na tveganje davčnih goljufij ali zlorab. Ta okvir bi moral voditi k zbliževanju različnih postopkov oprostitev, ki se uporabljajo po EU, hkrati pa, odvisno od primera, izdajateljem vrednostnih papirjev, plačnikom davka, finančnim posrednikom in državam članicam zagotoviti preglednost in gotovost glede identitete vlagateljev. V ta namen bi moral okvir temeljiti na avtomatiziranih postopkih, kot je digitalizacija potrdila o davčnem rezidentstvu (tako z vidika postopka kot oblike), ki je predpogoj za dostop vlagateljev do vseh postopkov za oprostitev ali vračilo. Tak okvir bi moral biti tudi dovolj prožen, da bi ustrezno upošteval različne sisteme, ki se uporabljajo v različnih državah članicah, hkrati pa zagotavljal večjo konvergenco in ustrezna orodja za preprečevanje zlorab, da bi se zmanjšalo tveganje davčnih goljufij, utaj in izogibanja davkom.

(2)

Da bi okrepili zmožnost držav članic za preprečevanje morebitnih goljufij ali zlorab in boj proti njim, ki ju trenutno ovirata razdrobljenost ter splošno pomanjkanje zanesljivih in pravočasnih informacij o vlagateljih, je treba vzpostaviti skupni okvir za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja od čezmejnih naložb v vrednostne papirje, ki bo odporen na tveganje davčnih goljufij ali zlorab. Ta okvir bi moral voditi k zbliževanju različnih postopkov oprostitev, ki se uporabljajo po EU, hkrati pa, odvisno od primera, izdajateljem vrednostnih papirjev, plačnikom davka, finančnim posrednikom in državam članicam zagotoviti preglednost in gotovost glede identitete vlagateljev. V ta namen bi moral okvir temeljiti na avtomatiziranih postopkih, kot je digitalizacija potrdila o davčnem rezidentstvu (tako z vidika postopka kot oblike), ki je predpogoj za dostop vlagateljev do vseh postopkov za oprostitev ali vračilo. Tak okvir bi moral biti tudi dovolj prožen, da bi ustrezno upošteval različne sisteme, ki se uporabljajo v različnih državah članicah, hkrati pa zagotavljal večjo konvergenco in ustrezna orodja za preprečevanje zlorab, da bi se zmanjšalo tveganje davčnih goljufij, utaj in izogibanja davkom. Če naj bo ta direktiva uspešna, morajo države članice davčne uprave opremiti z orodji za varno in pravočasno obravnavo postopkov vračila/oprostitve pri viru ter si bolj prizadevati za zagotovitev digitaliziranih, avtomatiziranih in bolje usklajenih ključnih elementov. Za ta namen je poleg tega treba ustrezno usposobiti osebje, pristojno za nadzor digitalnih orodij.

Sprememba 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)

Da bi zagotovili, da imajo vsi davkoplačevalci v EU dostop do skupnega, ustreznega in učinkovitega dokazila o svojem rezidentstvu za davčne namene, bi morale države članice uporabljati avtomatizirane postopke za izdajo potrdil o davčnem rezidentstvu v enaki prepoznavni in sprejemljivi digitalni obliki ter z enako vsebino. Za večjo učinkovitost bi moralo potrdilo veljati vsaj za celotno leto, v katerem so ga izdale in priznale druge države članice za zadevno obdobje. Države članice lahko izdano e-potrdilo o rezidentstvu prekličejo, če ima davčna uprava glede davčnega rezidentstva za zadevno leto dokaz o nasprotnem. Da bi omogočili učinkovito identifikacijo podjetij EU, bi moralo potrdilo vključevati informacije o evropskem enotnem identifikatorju (EUID).

(4)

Da bi zagotovili, da imajo vsi davkoplačevalci v EU dostop do skupnega, ustreznega in učinkovitega dokazila o svojem rezidentstvu za davčne namene, bi morale države članice uporabljati avtomatizirane postopke za izdajo potrdil o davčnem rezidentstvu v enaki prepoznavni in sprejemljivi digitalni obliki ter z enako vsebino. Za večjo učinkovitost bi moralo potrdilo veljati vsaj za celotno leto, v katerem so ga izdale in priznale druge države članice za zadevno obdobje. E-potrdilo o davčnem rezidentstvu bi moralo vsebovati tudi sklic na veljavne sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Države članice lahko izdano e-potrdilo o rezidentstvu prekličejo, če ima davčna uprava glede davčnega rezidentstva za zadevno leto dokaz o nasprotnem. Da bi omogočili učinkovito identifikacijo podjetij EU, bi moralo potrdilo vključevati informacije o evropskem enotnem identifikatorju (EUID).

Sprememba 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4a)

Da bi imela opredelitev subjektov kot slamnatih subjektov dejanske davčne posledice, kot je predvideno v Komisijinem predlogu direktive Sveta o določitvi pravil za preprečevanje zlorabe slamnatih subjektov za davčne namene in spremembi Direktive 2011/16/EU (1a) (direktiva UNSHELL), je treba postopke za nalaganje davčnih posledic iz direktive UNSHELL uskladiti s postopki za izdajo e-potrdila o davčnem rezidentstvu iz te direktive. Svet bi zato moral pojasniti, kako davčne posledice, opredeljene v direktivi UNSHELL, vplivajo na izdajo e-potrdila o davčnem rezidentstvu, kot je opredeljeno v tej direktivi, in obratno.

Sprememba 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Ker so finančni posredniki, ki so najpogosteje vključeni v plačilne verige vrednostnih papirjev, velike institucije, kakor so opredeljene v uredbi o kapitalskih zahtevah (CRR) (29), in centralne depotne družbe, ki opravljajo storitve plačnika davka, bi morali ti subjekti zahtevati registracijo v nacionalnih registrih držav članic, vzpostavljenih, kot je navedeno zgoraj. Drugi finančni posredniki bi morali imeti možnost, da zahtevajo registracijo po lastni presoji. Registracijo bi moral zahtevati finančni posrednik sam, in sicer tako, da pri pristojnemu organu, ki ga določi država članica, vloži vlogo, vključno z dokazilom, da finančni posrednik izpolnjuje določene zahteve. Namen zahtev je preveriti, ali posrednik, ki je vložil zahtevo, izpolnjuje zahteve iz ustreznih predpisov EU in se nadzoruje glede skladnosti z njimi. Če ima finančni posrednik sedež zunaj EU, mora zanj veljati zakonodaja tretje države, v kateri je rezident, ki je za namene te direktive primerljiva, tretja država rezidentstva pa ne sme biti niti na seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, Priloga I, niti na seznamu EU tretjih držav z visokim tveganjem (seznam držav z visokim tveganjem za pranje denarja). Skladnost finančnega posrednika iz tretje države z ustreznimi zahtevami EU se nanaša izključno na namene iz te direktive in ne vpliva na uveljavljanje ali uporabo katerih koli drugih pravic in obveznosti na podlagi druge zakonodaje EU. Ko so finančni posredniki registrirani, bi jih bilo treba šteti za „certificirane finančne posrednike“ v zadevni državi članici, zanje bi morale veljati ustrezne obveznosti poročanja in obveščanja v skladu s to direktivo, hkrati pa bi morali imeti pravico zahtevati uporabo postopkov za oprostitev iz te direktive. Države članice, ki vodijo nacionalni register, bi morale sprejeti tudi ukrepe, s katerimi bi iz registra odstranile vse certificirane finančne posrednike, ki to zahtevajo ali ne izpolnjujejo več zadevnih zahtev. Poleg tega lahko te države članice določijo, da se iz njihovih nacionalnih registrov izbrišejo tisti certificirani finančni posredniki , za katere se ugotovi, da so večkrat kršili svoje obveznosti. Kadar država članica sprejme tak ukrep izbrisa, bi morala o tem obvestiti druge države članice, ki vodijo nacionalni register, da bi lahko ocenile, ali naj istega certificiranega finančnega posrednika izbrišejo iz svojih nacionalnih registrov. Za pravice in obveznosti zadevnih strank v zvezi s katero koli odločitvijo države članice glede registracije in izbrisa iz nacionalnega registra, tudi za pritožbe, se uporablja nacionalna zakonodaja zadevnih držav članic.

(6)

Pri sistemih trgovanja z dividendno arbitražo Cum-Ex in Cum-Cum gre za prakso, pri kateri se z delnicami trguje tako, da se identiteta dejanskega lastnika prikrije in da lahko obe ali več vpletenih strani zahteva vračilo davčnega odtegljaja od davka na kapitalski dobiček, ki pa je bil plačan samo enkrat, pri teh kriminalnih praksah so sicer bili vpleteni tudi finančni posredniki. Ker so finančni posredniki, ki so najpogosteje vključeni v plačilne verige vrednostnih papirjev, velike institucije, kakor so opredeljene v uredbi o kapitalskih zahtevah (CRR) (29), in centralne depotne družbe, ki opravljajo storitve plačnika davka, bi morali ti subjekti zahtevati registracijo v nacionalnih registrih držav članic, vzpostavljenih, kot je navedeno zgoraj. Drugi finančni posredniki bi morali imeti možnost, da zahtevajo registracijo po lastni presoji. Registracijo bi moral zahtevati finančni posrednik sam, in sicer tako, da pri pristojnemu organu, ki ga določi država članica, vloži vlogo, vključno z dokazilom, da finančni posrednik izpolnjuje določene zahteve. Namen zahtev je preveriti, ali posrednik, ki je vložil zahtevo, izpolnjuje zahteve iz ustreznih predpisov EU in se nadzoruje glede skladnosti z njimi. Če ima finančni posrednik sedež zunaj EU, mora zanj veljati zakonodaja tretje države, v kateri je rezident, ki je za namene te direktive primerljiva, tretja država rezidentstva pa ne sme biti niti na seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, Priloga I, niti na seznamu EU tretjih držav z visokim tveganjem (seznam držav z visokim tveganjem za pranje denarja). Za registracijo finančnega posrednika iz tretje države bi moral biti potreben minimalen upravni napor. Komisija bi morala državam članicam pomagati pri tem, da bi koncept primerljive zakonodaje v zvezi s tretjimi državami razumele na enak način. Skladnost finančnega posrednika iz tretje države z ustreznimi zahtevami EU se nanaša izključno na namene iz te direktive in ne vpliva na uveljavljanje ali uporabo katerih koli drugih pravic in obveznosti na podlagi druge zakonodaje EU. Ko so finančni posredniki registrirani, bi jih bilo treba šteti za „certificirane finančne posrednike“ v zadevni državi članici, zanje bi morale veljati ustrezne obveznosti poročanja in obveščanja v skladu s to direktivo, hkrati pa bi morali imeti pravico zahtevati uporabo postopkov za oprostitev iz te direktive. Države članice, ki vodijo nacionalni register, bi morale sprejeti tudi ukrepe, s katerimi bi iz registra odstranile vse certificirane finančne posrednike, ki to zahtevajo ali ne izpolnjujejo več zadevnih zahtev. Poleg tega lahko te države članice določijo, da se iz njihovih nacionalnih registrov izbrišejo tisti certificirani finančni posredniki ali se jim onemogoči dostop do sistemov oprostitve davčnega odtegljaja, če se ugotovi, da so večkrat kršili svoje obveznosti. Kadar država članica sprejme tak ukrep izbrisa ali zavrnitve dostopa , bi morala o tem obvestiti ostale države članice, ki vodijo nacionalni register, da bi lahko ocenile, ali naj istega certificiranega finančnega posrednika izbrišejo iz svojih nacionalnih registrov. Za pravice in obveznosti zadevnih strank v zvezi s katero koli odločitvijo države članice glede registracije in izbrisa iz nacionalnega registra, tudi za pritožbe, se uporablja nacionalna zakonodaja zadevnih držav članic.

Sprememba 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)

Da bi bila unija kapitalskih trgov učinkovitejša in konkurenčnejša, bi bilo treba olajšati in pospešiti postopke za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja za prihodke iz vrednostnih papirjev, kadar zadevni certificirani finančni posredniki zagotovijo ustrezne informacije, tudi o identiteti vlagatelja. Zadevni certificirani finančni posredniki so vsi certificirani finančni posredniki v plačilni verigi med vlagateljem in izdajateljem vrednostnih papirjev, od katerih se lahko zahteva tudi predložitev informacij o plačilih, ki jih izvedejo necertificirani finančni posredniki v verigi, v skladu z izbiro politike vsake posamezne države članice. Ob upoštevanju različnih pristopov v državah članicah sta predvideni dve vrsti postopkov: (i) oprostitev pri viru z neposredno uporabo ustrezne davčne stopnje v času davčnega odtegljaja in (ii) hitro vračilo v največ 50 dneh od datuma izplačila dividende ali, odvisno od primera, od datuma, ko mora izdajatelj obveznice izplačati obresti imetniku obveznice (datum izplačila kupona). Države članice bi morale imeti izbiro, da uvedejo katerega koli od teh dveh postopkov ali kombinacijo obeh, kot menijo, da je primerno, hkrati pa bi morale zagotoviti, da je vsaj eden na voljo vsem vlagateljem, kadar so izpolnjene zahteve iz te direktive. Da bi zagotovili, da zadevne države članice pravilno in pravočasno izvajajo te postopke, je primerno, da se za pozno vračilo presežnih davčnih odtegljajev, ki jih zajema ta direktiva in ki izpolnjujejo pogoje za uporabo teh postopkov, zaračunajo obresti. Kadar ustrezne zahteve niso izpolnjene ali če zadevni vlagatelj tako želi, bi morale države članice za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja uporabiti svoje obstoječe standardne postopke za vračilo. V vsakem primeru bi morali registrirani lastniki, zlasti mali vlagatelji, in njihovi pooblaščeni zastopniki ohraniti pravico do povračila presežnega davčnega odtegljaja, plačanega v državi članici, če predložijo dokazilo o izpolnjevanju pogojev, določenih v nacionalni zakonodaji.

(8)

Da bi bila unija kapitalskih trgov učinkovitejša in konkurenčnejša, bi bilo treba olajšati in pospešiti postopke za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja od prihodkov iz vrednostnih papirjev, kadar zadevni certificirani finančni posredniki zagotovijo ustrezne informacije, tudi o identiteti vlagatelja. Zadevni certificirani finančni posredniki so vsi certificirani finančni posredniki v plačilni verigi med vlagateljem in izdajateljem vrednostnih papirjev, od katerih se lahko zahteva tudi predložitev informacij o plačilih, ki jih izvedejo necertificirani finančni posredniki v verigi, v skladu z izbiro politike vsake posamezne države članice. Ob upoštevanju različnih pristopov v državah članicah sta predvideni dve vrsti postopkov: (i) oprostitev pri viru z neposredno uporabo ustrezne davčne stopnje v času davčnega odtegljaja in (ii) hitro vračilo v največ 50 dneh od datuma izplačila dividende ali, odvisno od primera, od datuma, ko mora izdajatelj obveznice izplačati obresti imetniku obveznice (datum izplačila kupona). Države članice bi morale imeti izbiro, da uvedejo katerega koli od teh dveh postopkov ali kombinacijo obeh, kot menijo, da je primerno, hkrati pa bi morale zagotoviti, da je vsaj eden na voljo vsem vlagateljem, kadar so izpolnjene zahteve iz te direktive. Da bi zagotovili, da zadevne države članice pravilno in pravočasno izvajajo te postopke, je primerno, da se za pozno vračilo presežnih davčnih odtegljajev, ki jih zajema ta direktiva in ki izpolnjujejo pogoje za uporabo teh postopkov, zaračunajo obresti. Kadar ustrezne zahteve niso izpolnjene ali če zadevni vlagatelj tako želi, bi morale države članice za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja uporabiti svoje obstoječe standardne postopke za vračilo. V vsakem primeru bi morali registrirani lastniki, zlasti mali vlagatelji, in njihovi pooblaščeni zastopniki ohraniti pravico do povračila presežnega davčnega odtegljaja, plačanega v državi članici, če predložijo dokazilo o izpolnjevanju pogojev, določenih v nacionalni zakonodaji. Države članice lahko zahtevek za vračilo zavrnejo, če je bil na podlagi meril za oceno tveganja in v skladu z nacionalno zakonodajo uveden kakršen koli postopek preverjanja ali davčni nadzor.

Sprememba 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)

Da bi zaščitile sisteme za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja, bi morale države članice, ki vodijo nacionalni register, od certificiranih finančnih posrednikov zahtevati tudi, da preverijo upravičenost vlagateljev, ki želijo uveljavljati oprostitev. Certificirani finančni posredniki bi morali zlasti pridobiti potrdilo o davčnem rezidentstvu zadevnega vlagatelja in izjavo, da je tak vlagatelj dejanski lastnik izplačila v skladu z zakonodajo države članice vira. Prav tako bi morali na podlagi posebnih okoliščin vlagatelja preveriti stopnjo davčnega odtegljaja, ki se uporablja, in navesti, ali so seznanjeni s kakršno koli finančno ureditvijo, ki vključuje temeljna sredstva, ki na prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala. Certificirani finančni posredniki bi morali biti odgovorni za izgube davčnih prihodkov, ki nastanejo zaradi neustreznega izpolnjevanja teh obveznosti, kolikor tako določa nacionalno pravo države članice, v kateri je izguba nastala. Da bi zagotovili sorazmernost bremena in odgovornosti, naloženih certificiranim finančnim posrednikom, bi se morale, kadar je tveganje zlorabe majhno in zlasti kadar je skupni znesek dividend, izplačanih vlagatelju za delež v podjetju, nižji od 1 000 EUR, za vse postopke za oprostitev uporabljati milejše obveznosti preverjanja. Če se taka zloraba dokaže drugače, lahko države članice sprejmejo ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo, vključno z zavrnitvijo uporabe sistemov oprostitve iz te direktive, vendar ne morejo uveljavljati odgovornosti certificiranih finančnih posrednikov za odsotnost preverjanja.

(9)

Da bi zaščitile sisteme za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja, bi morale države članice, ki vodijo nacionalni register, od certificiranih finančnih posrednikov zahtevati tudi, da preverijo upravičenost vlagateljev, ki želijo uveljavljati oprostitev. Certificirani finančni posredniki bi morali zlasti pridobiti potrdilo o davčnem rezidentstvu zadevnega vlagatelja in izjavo, da je tak vlagatelj dejanski lastnik izplačila v skladu z zakonodajo države članice vira. Prav tako bi morali na podlagi posebnih okoliščin vlagatelja preveriti stopnjo davčnega odtegljaja, ki se uporablja, in navesti, ali so seznanjeni s kakršno koli finančno ureditvijo, ki vključuje temeljna sredstva, ki na prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala. Zahteve glede potrebne skrbnosti bi lahko veljale na letni ravni. Certificirani finančni posredniki bi morali biti odgovorni za izgube davčnih prihodkov, ki nastanejo zaradi neustreznega izpolnjevanja teh obveznosti, kolikor tako določa nacionalno pravo države članice, v kateri je izguba nastala. Da bi zagotovili sorazmernost bremena in odgovornosti, naloženih certificiranim finančnim posrednikom, bi se morale, kadar je tveganje zlorabe majhno in zlasti kadar je skupni znesek dividend, izplačanih vlagatelju za delež v podjetju, nižji od 1 500 EUR, za vse postopke za oprostitev uporabljati milejše obveznosti preverjanja. Če se taka zloraba dokaže drugače, lahko države članice sprejmejo ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo, vključno z zavrnitvijo uporabe sistemov oprostitve iz te direktive, vendar ne morejo uveljavljati odgovornosti certificiranih finančnih posrednikov za odsotnost preverjanja.

Sprememba 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12)

Ker sta pravilno izvajanje in izvrševanje predlaganih pravil v vsaki posamezni zadevni državi članici ključna za spodbujanje unije kapitalskih trgov kot celote in za zaščito davčne osnove držav članic, bi ju morala Komisija spremljati. Države članice bi morale zato Komisiji redno sporočati informacije o izvajanju in izvrševanju nacionalnih ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo, na svojem ozemlju, kakor so opredeljene z izvedbenimi akti. Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, in drugih razpoložljivih podatkov pripraviti oceno učinkovitosti predlaganih novih pravil. V zvezi s tem bi morala Komisija preučiti, ali bi bilo treba posodobiti pravila, uvedena s to direktivo.

(12)

Ker sta pravilno izvajanje in izvrševanje predlaganih pravil v vsaki posamezni zadevni državi članici ključna za spodbujanje unije kapitalskih trgov kot celote in za zaščito davčne osnove držav članic, bi ju morala Komisija spremljati. Države članice bi morale zato Komisiji redno sporočati statistične informacije o izvajanju in izvrševanju nacionalnih ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo, na svojem ozemlju, kakor so opredeljene z izvedbenimi akti. Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, in drugih razpoložljivih podatkov pripraviti oceno učinkovitosti predlaganih novih pravil. V zvezi s tem bi morala Komisija preučiti, ali bi bilo treba posodobiti pravila, uvedena s to direktivo.

Sprememba 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14)

Vsaka obdelava osebnih podatkov v okviru te direktive bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (31). Finančni posredniki in države članice lahko obdelujejo osebne podatke v skladu s to direktivo izključno s ciljem zasledovanja splošnega javnega interesa, in sicer za namene boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom, zaščite davčnih prihodkov in spodbujanja pravične obdavčitve, kar krepi možnosti za socialno, politično in gospodarsko vključevanje v državah članicah. Dostop do teh podatkov bi morali imeti samo subjekti, vključeni v postopke za oprostitev davčnega odtegljaja v skladu s to direktivo. Poslati bi bilo treba le toliko osebnih podatkov, kolikor je minimalno potrebnih, da se lahko ugotovijo nezadostno poročanje, neporočanje, davčne goljufije ali zlorabe. Osebni podatki pa bi se morali hraniti le toliko časa, kolikor je potrebno za ta namen. Da bi omogočili učinkovito uresničevanje tega cilja, je treba omejiti nekatere pravice posameznikov, ki jih zagotavlja navedena uredba, če lahko uveljavljanje teh pravic ogrozi preiskavo, zlasti pravico do obveščanja o obdelavi njihovih podatkov in njeno področje uporabe ter pravico do privolitve v nekatere vrste obdelave podatkov. Takoj ko okoliščine, zaradi katerih je bila omejitev upravičena, ne obstajajo več, bi bilo treba ponovno vzpostaviti pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Sprememba 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(16a)

To direktivo bi bilo treba redno pregledovati, da se malim vlagateljem dodatno olajša oprostitev davčnega odtegljaja.

Sprememba 12

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19)	„sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja“ pomeni sporazum ali konvencijo, ki določa odpravo dvojnega obdavčevanja dohodka in po potrebi kapitala ter ki velja med dvema ali več državami ;

(19)	„sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja“ pomeni sporazum ali konvencijo, ki določa odpravo dvojnega obdavčevanja dohodka in po potrebi kapitala ter ki velja med dvema ali več jurisdikcijami ;

Sprememba 13

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Države članice ob upoštevanju odstavka 4 e-potrdilo o davčnem rezidentstvu izdajo v enem delovnem dnevu od vložitve zahtevka. E-potrdilo o davčnem rezidentstvu mora izpolnjevati tehnične zahteve iz Priloge I in vsebovati naslednje informacije:	2. Države članice na podlagi razpoložljivih informacij in ob upoštevanju odstavka 4 e-potrdilo o davčnem rezidentstvu izdajo v treh delovnih dneh od vložitve zahtevka. E-potrdilo o davčnem rezidentstvu mora izpolnjevati tehnične zahteve iz Priloge I in vsebovati naslednje informacije:

Sprememba 14

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	ime in priimek davčnega zavezanca ter datum in kraj rojstva, če je davčni zavezanec posameznik, ali ime davčnega zavezanca in njegov evropski enotni identifikator (EUID), če je davčni zavezanec subjekt;

(a)	ime in priimek davčnega zavezanca ter datum in kraj rojstva, če je davčni zavezanec posameznik, ali ime davčnega zavezanca in , kadar je na voljo, njegov evropski enotni identifikator (EUID), če je davčni zavezanec subjekt;

Sprememba 15

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(fa)	sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja;

Sprememba 16

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(g)	vse dodatne informacije, ki bi lahko bile pomembne, kadar se potrdilo izda za druge namene kot za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja v skladu s to direktivo, ali informacije, ki jih je treba v skladu s pravom EU vključiti v potrdilo o davčnem rezidentstvu.

črtano

Sprememba 17

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Če je za preverjanje davčnega rezidentstva določenega davčnega zavezanca potreben več kot en delovni dan , država članica osebo, ki zahteva potrdilo, obvesti o potrebnem dodatnem času in razlogih za zamudo.	4. Če je za preverjanje davčnega rezidentstva določenega davčnega zavezanca potrebnih več kot pet delovnih dni , država članica osebo, ki zahteva potrdilo, obvesti o potrebnem dodatnem času in razlogih za zamudo , ki v nobenem primeru ne sme biti daljša od petih delovnih dni .

Sprememba 18

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Države članice e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, ki ga je izdala druga država članica, priznajo kot ustrezno dokazilo o rezidentstvu davčnega zavezanca v tej drugi državi članici v skladu z odstavkom 3.	5. Države članice e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, ki ga je izdala druga država članica, priznajo kot ustrezno dokazilo o rezidentstvu davčnega zavezanca v tej drugi državi članici v skladu z odstavkom 3. Države članice imajo v vsakem primeru možnost, da v svoji jurisdikciji preučijo rezidentstvo za davčne namene.

Sprememba 19

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	5a. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi od posameznika ali subjekta, ki mu je bil v njihovi jurisdikciji priznan status rezidenta za davčne namene, zahtevajo, da davčne organe, ki so mu izdali e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, obvesti o kakršni koli spremembi, ki bi lahko vplivala na veljavnost ali vsebino e-potrdila o davčnem rezidentstvu.

Sprememba 20

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
6. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi standardne elektronske obrazce, vključno z jezikovno ureditvijo, in tehnične protokole, vključno z varnostnimi standardi, za izdajo e-potrdila o davčnem rezidentstvu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18.	6. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi standardne elektronske obrazce v strojno berljivi obliki , vključno z jezikovno ureditvijo, in tehnične protokole, vključno z varnostnimi standardi, za izdajo e-potrdila o davčnem rezidentstvu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18.

Sprememba 21

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 4 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(da)	informacije o pristojbinah, zaračunanih za opravljanje storitev v skladu s to direktivo.

Sprememba 22

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Države članice zagotovijo, da je finančni posrednik registriran v njihovem nacionalnem registru certificiranih finančnih posrednikov v treh mesecih od takrat, ko je vložil zahtevek, ki dokazuje, da so izpolnjene vse naslednje zahteve:	1. Države članice zagotovijo, da je finančni posrednik registriran v njihovem nacionalnem registru certificiranih finančnih posrednikov v dveh mesecih od takrat, ko je vložil zahtevek, ki dokazuje, da so izpolnjene vse naslednje zahteve:

Sprememba 23

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

če je finančni posrednik, ki je vložil zahtevek, kreditna institucija, dovoljenje v jurisdikciji rezidentstva za davčne namene za opravljanje skrbniških dejavnosti iz točke (12) ali (14) Priloge I k Direktivi 2013/36/EU ali primerljive zakonodaje tretje države; če je finančni posrednik, ki je vložil zahtevek, investicijsko podjetje, dovoljenje v jurisdikciji rezidentstva za davčne namene za opravljanje skrbniških dejavnosti iz oddelka B(1) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU ali primerljive zakonodaje tretje države, ali; če je finančni posrednik, ki je vložil zahtevek, centralna depotna družba, dovoljenje v jurisdikciji rezidentstva za davčne namene v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ali primerljivo zakonodajo tretje države rezidentstva;

(b)

Sprememba 24

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Finančni posredniki nemudoma obvestijo pristojni organ države članice o vsaki spremembi informacij iz točk (a) do (c).	2. Finančni posredniki brez nepotrebnega odlašanja obvestijo pristojni organ države članice o vsaki spremembi informacij iz točk (a) do (c) , pri čemer mu po potrebi predložijo ustrezne dokumente .

Sprememba 25

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2a.	Države članice v skladu s členom 9 Direktive Sveta 2011/16/EU (1a) čim prej obvestijo vse ostale države članice o zavrnitvah registracije.

Sprememba 26

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Država članica, ki certificiranega finančnega posrednika izbriše iz svojega nacionalnega registra, o tem nemudoma obvesti vse druge države članice, ki vodijo nacionalni register v skladu s členom 5.	3. Država članica, ki certificiranega finančnega posrednika izbriše iz svojega nacionalnega registra, o tem v skladu z Direktivo 2011/16/EU brez nepotrebnega odlašanja obvesti vse ostale države članice, ki vodijo nacionalni register v skladu s členom 5 , pri čemer navedejo razloge za izbris v skladu z odstavkoma 1 in 2 .

Sprememba 27

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Države članice svoje nacionalne registre posodobijo tako, da odražajo status finančnih posrednikov, ki niso več certificirani. Če je certificirani finančni posrednik iz registra izbrisan zaradi odločitve države članice, se specifični razlogi za tak ukrep jasno navedejo v registru.

Sprememba 28

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi od certificiranih finančnih posrednikov, ki so v njihovem nacionalnem registru, zahtevajo, da pristojnemu organu čim prej po referenčnem datumu sporočijo informacije iz Priloge II, razen če se na referenčni datum še čaka na izvršitev navodila za poravnavo v zvezi s katerim koli delom transakcije, v katerem primeru se za navedeno transakcijo informacije sporočijo čim prej po poravnavi. Če se 20 dni po referenčnem datumu še čaka na poravnavo za kateri koli del transakcije, certificirani finančni posredniki sporočijo informacije v naslednjih petih koledarskih dneh, pri čemer navedejo del, za katerega se še čaka na poravnavo.

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi od certificiranih finančnih posrednikov, ki so v njihovem nacionalnem registru, zahtevajo, da pristojnemu organu čim prej , v vsakem primeru pa v 20 koledarskih dneh po referenčnem datumu sporočijo informacije iz Priloge II, razen če se na referenčni datum še čaka na izvršitev navodila za poravnavo v zvezi s katerim koli delom transakcije, v katerem primeru se za navedeno transakcijo informacije sporočijo čim prej po poravnavi. Če se 15 dni po referenčnem datumu še čaka na poravnavo za kateri koli del transakcije, certificirani finančni posredniki sporočijo informacije v naslednjih petih koledarskih dneh, pri čemer navedejo del, za katerega se še čaka na poravnavo.

Sprememba 29

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Države članice določijo, da certificiranim finančnim posrednikom ni treba sporočati informacij iz Priloge II, naslov E, če skupna dividenda, izplačana registriranemu lastniku na njegov lastniški delež v podjetju, ne presega 1 000 EUR.	2. Države članice določijo, da certificiranim finančnim posrednikom ni treba sporočati informacij iz Priloge II, naslov E, če skupna dividenda, izplačana registriranemu lastniku na njegov lastniški delež v podjetju, ne presega 1 500 EUR.

Sprememba 30

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5. Države članice od certificiranih finančnih posrednikov, ki so v njihovem nacionalnem registru, zahtevajo, da dokumentacijo, ki potrjuje sporočene informacije, hranijo pet let in da za namene revizije zagotovijo dostop do vseh drugih informacij in dostop do svojih prostorov, prav tako pa od certificiranih finančnih posrednikov zahtevajo, da takoj po zaključku revizije in najpozneje pet let po poročanju izbrišejo ali anonimizirajo vse osebne podatke, ki jih vsebuje taka dokumentacija.

5. Države članice od certificiranih finančnih posrednikov, ki so v njihovem nacionalnem registru, zahtevajo, da dokumentacijo, ki potrjuje sporočene informacije, hranijo šest let in da za namene revizije zagotovijo dostop do vseh drugih informacij in dostop do svojih prostorov, prav tako pa od certificiranih finančnih posrednikov zahtevajo, da takoj po zaključku revizije in najpozneje šest let po poročanju izbrišejo ali anonimizirajo vse osebne podatke, ki jih vsebuje taka dokumentacija.

Sprememba 31

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	je bila dividenda izplačana za delnico, s katero se javno trguje, ki jo je registrirani lastnik pridobil v obdobju dveh dni pred prvim trgovalnim dnem brez upravičenja do dividende;

(a)	je bila dividenda izplačana za delnico, s katero se javno trguje, ki jo je registrirani lastnik pridobil v obdobju petih dni pred prvim trgovalnim dnem brez upravičenja do dividende;

Sprememba 32

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Pooblastila za nadzor, ki jih imajo države članice v skladu z lastno nacionalno zakonodajo glede obdavčljivega dohodka, za katerega se je uporabila oprostitev, se ne omejijo.

Sprememba 33

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Države članice zagotovijo , da certificirani finančni posrednik, ki v imenu registriranega lastnika zahteva oprostitev v skladu s členom 12 in/ali 13, od takega registriranega lastnika pridobi izjavo, da:	1. Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni , da certificirani finančni posrednik, ki v imenu registriranega lastnika zahteva oprostitev v skladu s členom 12 in/ali 13, od takega registriranega lastnika pridobi izjavo, da:

Sprememba 34

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	je registrirani lastnik dejanski lastnik dividende ali obresti, kakor je opredeljeno v nacionalni zakonodaji države članice vira, ter

(a)	je registrirani lastnik dejanski lastnik dividende ali obresti, kakor je opredeljeno v nacionalni zakonodaji države članice vira ali sporazumu o izogibanju dvojnega obdavčevanja , ter

Sprememba 35

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Države članice zagotovijo , da certificirani finančni posredniki, ki v imenu registriranega lastnika zahtevajo oprostitev v skladu s členom 12 in/ali 13, preverijo:	2. Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni , da certificirani finančni posredniki, ki v imenu registriranega lastnika zahtevajo oprostitev v skladu s členom 12 in/ali 13, preverijo:

Sprememba 36

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(aa)

tveganja, ki jih v zvezi s stalnim prebivališčem in državljanstvom predstavljajo naložbene sheme, za katere Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ugotovi, da predstavljajo potencialno visoko tveganje, da bi lahko registrirani imetniki e-potrdila o davčnem rezidentstvu, ki so ga izdale države članice ali tretje države, ki ponujajo take sheme, to e-potrdilo zlorabili;

Sprememba 37

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)

v primeru izplačila dividend in na podlagi informacij, ki so na voljo certificiranemu finančnemu posredniku, morebitni obstoj kakršne koli finančne ureditve, ki na prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala, razen če dividenda, izplačana registriranemu lastniku za vsako skupino enakih delnic, ne presega 1 000 EUR.

(d)

Sprememba 38

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	2a. Države članice lahko dovolijo, da se izjava v skladu z odstavkom 1 pridobi, preverjanja v skladu z odstavkom 2 pa izvajajo na letni osnovi in priložnostno, kadar obstajajo razlogi za domnevo, da so se okoliščine spremenile ali da so bile predložene netočne ali nezanesljive informacije.

Sprememba 39

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje smernic glede izpolnjevanja zahtev iz odstavka 2.

Sprememba 40

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Države članice lahko pooblaščenim finančnim posrednikom, ki vodijo naložbeni račun registriranega lastnika, dovolijo, da v imenu takega registriranega lastnika zahtevajo hitro vračilo presežnega davčnega odtegljaja v skladu s členom 10, če se informacije iz odstavka 3 tega člena zagotovijo čim prej po datumu izplačila, najpozneje pa v 25 koledarskih dneh od datuma iz plačila dividende ali obresti.

1. Države članice lahko pooblaščenim finančnim posrednikom, ki vodijo naložbeni račun registriranega lastnika, dovolijo, da v imenu takega registriranega lastnika zahtevajo hitro vračilo presežnega davčnega odtegljaja v skladu s členom 10, če se informacije iz odstavka 3 tega člena zagotovijo v 25 koledarskih dneh od datuma izplačila dividende ali obresti.

Sprememba 41

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Države članice zahtevek za vračilo, ki je vložen v skladu z odstavkom 1, obravnavajo in znesek vrnejo v 25 koledarskih dneh od datuma takega zahtevka ali od datuma, ko so vsi zadevni certificirani finančni posredniki izpolnili obveznosti sporočanja iz te direktive, pri čemer se upošteva poznejši datum. Države članice za vsak dan zamude po 25. dnevu na znesek takega vračila obračunajo obresti v skladu s členom 14.

Sprememba 42

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Države članice lahko zahtevek za vračilo zavrnejo, če je bil na podlagi meril za oceno tveganja in v skladu z nacionalno zakonodajo uveden kakršen koli postopek preverjanja ali davčni nadzor.

Sprememba 43

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da kadar se za dividende člena 12 in 13 ne uporabljata, ker niso izpolnjeni pogoji iz te direktive, registrirani lastnik ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki zahteva vračilo presežnega davčnega odtegljaja na take dividende , zagotovi vsaj informacije, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo II, naslov E, razen če skupna dividenda, izplačana registriranemu lastniku na njegov lastniški delež v podjetju, ne presega 1 000 EUR oziroma so bile te informacije že zagotovljene v skladu z obveznostmi iz člena 9.

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da kadar se za dividende člena 12 in 13 ne uporabljata, ker niso izpolnjeni pogoji iz te direktive, registrirani lastnik ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki zahteva vračilo presežnega davčnega odtegljaja od takih dividend , zagotovi vsaj informacije, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo II, naslov E, razen če skupna dividenda, izplačana registriranemu lastniku na njegov lastniški delež v podjetju, ne presega 1500 EUR oziroma so bile te informacije že zagotovljene v skladu z obveznostmi iz člena 9.

Sprememba 44

Predlog direktive

Člen 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 18a
	Spremljanje in izmenjava informacij
	1. Da bi zagotovila integriteto notranjega trga, Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Evropski bančni organ (EBA) redno spremljata tveganje za prakse Cum-Cum in Cum-Ex v Uniji.
	2. Države članice za namene odkrivanja in kazenskega pregona nezakonitih sistemov za vračilo davčnih odtegljajev vzpostavijo usklajeno sodelovanje in medsebojno pomoč med pristojnimi nacionalnimi organi, davčnimi organi in drugimi organi kazenskega pregona, kot je Evropsko javno tožilstvo (EJT).

Sprememba 45

Predlog direktive

Člen 19 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Ocena	Splošna ocena , pregled in revizija

Sprememba 46

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Komisija po začetku veljavnosti nacionalnih predpisov za prenos te direktive vsakih pet let preuči in oceni delovanje te direktive. Poročilo o oceni Direktive, vključno z morebitno potrebo po spremembi določenih njenih določb , se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do decembra 2031, nato pa vsakih pet let.

1. Komisija po začetku veljavnosti nacionalnih predpisov za prenos te direktive vsakih pet let preuči in oceni delovanje te direktive. Poročilo o oceni direktive in o pravilih , ki se uporabljajo za davčne odtegljaje v državah članicah, tudi o tem, ali bi bilo treba spremeniti specifične določbe te direktive , se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do decembra 2031, nato pa vsakih pet let. Komisija v poročilu o oceni:

Sprememba 47

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	preuči, katere ukrepe bi bilo mogoče še sprejeti, da bi malim vlagateljem, ki so v neposrednem stiku z davčnimi organi brez posredovanja certificiranih finančnih posrednikov, olajšali vlaganje lastnih zahtevkov za vračilo davčnega odtegljaja;

Sprememba 48

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	oceni, kako bi bilo mogoče postopke za oprostitev davčnega odtegljaja za male vlagatelje še bolj poenostaviti;

Sprememba 49

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – točka c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	izvede celovito analizo razvoja pristojbin za storitve, ki jih finančni posredniki zaračunajo registriranim lastnikom za izvedbo postopka hitrega vračila in postopka oprostitve pri viru;

Sprememba 50

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – točka d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)	preuči, ali bi lahko sistem oprostitve pri viru prišel v poštev kot postopek za vse države članice, ter uvede nadaljnje ukrepe, da malim in srednjim podjetjem olajša uporabo takšnega sistema;

Sprememba 51

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – točka e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(e)

preuči, ali so države članice še vedno prizadete zaradi sistemov dividendne arbitraže in „strippinga“ dividend, kot sta sistema Cum-Ex in Cum-Cum, oziroma ali so še dovzetne zanje, pa tudi, ali obstoječi ukrepi na področju davčnega odtegljaja zadostujejo za boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom ali pa bi bili potrebni dodatni ukrepi, na primer, da se kapitalski dobički ob odtujitvi delnic in pristojbine za posojanje vrednostnih papirjev obdavčijo enako kot dividende, da bi tako odvračali od dividendne arbitraže in zmanjšali njeno uporabo; Komisija v zvezi s tem zbira dokaze držav članic ob pomoči EBA, ESMA, EJT in ustreznih pristojnih nacionalnih organov;

Sprememba 52

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – točka f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(f)	po potrebi preuči nadaljnje ukrepe, da bi zagotovila, da se vse dividende, obresti, kapitalski dobički, plačila licenčnin, plačila poklicnih storitev in ustrezna pogodbena plačila, ustvarjena v Uniji, vsaj enkrat obdavčijo po dejanski stopnji;

Sprememba 53

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – točka g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(g)	preveri, ali bi lahko sistem s pomočjo sistemov razpršene evidence ali drugih tehnoloških orodij prek boljšega prepoznavanja dejanskega lastnika postal bolj učinkovit in odporen proti goljufijam;

Sprememba 54

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – točka h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(h)	preuči, s katerimi ukrepi bi lahko postopke oprostitve in vračila ter zahtevke za oprostitev in vračilo digitalizirali;

Sprememba 55

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – točka i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(i)	oceni, ali se elektronski ali digitalni podpisi sprejemajo in ali se uporablja elektronska identifikacija, da se posameznim vlagateljem olajša postopek preverjanja.

Sprememba 56

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Poročilu o oceni po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Sprememba 57

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Države članice v skladu z odstavkom 3 Komisiji sporočijo informacije, ki so upoštevne za oceno Direktive, da bi se izboljšali postopki za oprostitev davčnega odtegljaja z namenom tako zmanjšanja dvojnega obdavčevanja kot boja proti davčnim zlorabam .	2. Države članice Evropskemu parlamentu in Komisiji v skladu z odstavkom 3 sporočijo ustrezne statistične informacije za oceno iz odstavka 1 .

Sprememba 58

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	2a. Evropska komisija v sodelovanju z državami članicami dejavno oceni, ali ta direktiva vpliva na tveganja davčnih goljufij in zlorab, ter njen vpliv na davčne prihodke.

Sprememba 59

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Komisija z izvedbenimi akti določi informacije, ki jih morajo države članice zagotoviti za namene ocenjevanja, ter obliko in pogoje za sporočanje teh informacij.	3. Komisija z izvedbenimi akti določi statistične informacije, ki jih morajo države članice zagotoviti za namene ocenjevanja, ter obliko in pogoje za sporočanje teh informacij.

Sprememba 60

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5. Informacije, ki jih država članica sporoči Komisiji v skladu z odstavkom 2, in vsa poročila ali dokumenti, ki jih pripravi Komisija s pomočjo teh informacij, se lahko pošljejo drugim državam članicam. Za poslane informacije velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, varovane pa morajo biti tako, kot so varovane podobne informacije v nacionalnem pravu države članice, ki jih je prejela.

5. Informacije, ki jih država članica sporoči Komisiji v skladu z odstavkom 2, in vsa poročila ali dokumenti, ki jih pripravi Komisija s pomočjo teh informacij, se lahko pošljejo Evropskemu parlamentu in drugim državam članicam. Za poslane informacije velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, varovane pa morajo biti tako, kot so varovane podobne informacije v nacionalnem pravu države članice, ki jih je prejela.

Sprememba 61

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Države članice omejijo pravice, ki jih ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi členov 15 do 19 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (45), le v obsegu in le za toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da njihovi pristojni organi zmanjšajo tveganje davčnih goljufij, utaj ali izogibanja davkom v državah članicah, zlasti s preverjanjem, ali se za registriranega lastnika uporablja pravilna stopnja davčnega odtegljaja, oziroma s preverjanjem, ali registrirani lastnik pravočasno pridobi oprostitev, če je do nje upravičen.

1. Države članice omejijo pravice, ki jih ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi členov 15 do 19 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (45), če lahko uveljavljanje teh pravic ogrozi preiskavo, in le v obsegu in le za toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da njihovi pristojni organi zmanjšajo tveganje davčnih goljufij, utaj ali izogibanja davkom v državah članicah, zlasti s preverjanjem, ali se za registriranega lastnika uporablja pravilna stopnja davčnega odtegljaja, oziroma s preverjanjem, ali registrirani lastnik pravočasno pridobi oprostitev, če je do nje upravičen. Pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, se ponovno vzpostavijo takoj, ko pogoji, na katerih omejitev temelji, ne obstajajo več.

Sprememba 62

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Informacije, vključno z osebnimi podatki, ki se obdelujejo v skladu s to direktivo, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za doseganje namenov te direktive, v skladu z nacionalnimi pravili o zastaranju, ki veljajo za posameznega upravljavca podatkov, v nobenem primeru pa ne dlje kot 10 let.	3. Informacije, vključno z osebnimi podatki, ki se obdelujejo v skladu s to direktivo, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za doseganje namenov te direktive, v skladu z nacionalnimi pravili o zastaranju, ki veljajo za posameznega upravljavca podatkov, v nobenem primeru pa ne dlje kot 5 let.

(28) Priporočilo Komisije z dne 19. oktobra 2009 o postopkih za oprostitev davčnega odtegljaja (UL L 279, 24.10.2009, str. 8).

(1a) https://www.dw.com/en/cum-ex-tax-scandal-cost-european-treasuries-55-billion/a-45935370

(1b) https://taxation-customs.ec.europa.eu/system/files/2023-06/SWD_2023_216_1_EN_impact_assessment_part1_v2.pdf

(1a) COM(2021)0565.

(29) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(31) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(1a) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(45) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).