To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Flevoland“

PGI-NL-A0380-AM07

Datum obvestila: 19. julij 2024

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

Opis standardne spremembe in razlogi zanjo

S to spremembo je bil zaradi veljavne prakse posodobljen trsni izbor za ZGO „Flevoland“, kot je naveden v specifikaciji proizvoda in enotnem dokumentu.

Opis

V trsni izbor za to ZGO je bilo dodanih 12 sort, in sicer:

amigne B,

donauriesling B,

grüner veltliner B,

merlot kanthus N,

merlot khorus N,

pineau d’aunis N,

pinot kors N,

riesel B,

sauvignon nepsis B,

savagnin blanc B (traminer),

trousseau gris G,

voltis B.

Razlogi: razvijajo se nove sorte grozdja, ki se po dolgem obdobju razvoja in obsežnih postopkih odobritve dodajo v katalog sort OIV, ko so odobrene. Če so te sorte vključene v katalog sort OIV, so lahko upravičene tudi do vključitve v trsni izbor za to ZGO.

Ta sprememba je standardna sprememba, ker se ne nanaša na ime ZGO, kategorijo proizvoda, povezavo ali omejitve trženja.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Flevoland

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.	Peneče vino

5.	Kakovostno peneče vino

8.	Biser vino

9.	Gazirano biser vino

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

—	22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tar. št. 2009

4.   Opis vin

1.   Vino kategorije 1: vino

KRATEK OPIS

Organoleptične lastnosti

Bela vina so sveža in sadna, precej polnega telesa, zanje pa so značilne pretežno zelene note.

Rdeča vina so precej polnega telesa, zanje pa so značilne note rdečega jagodičja.

Analitske lastnosti

Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:

—	največji delež skupnega alkohola,

—	najvišjo vsebnost hlapnih kislin,

—	najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida,

—	največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

2.   Vino kategorije 4: peneče vino

KRATEK OPIS

Organoleptične lastnosti

Bela vina so sveža in sadna, precej polnega telesa, zanje pa so značilne pretežno zelene note.

Rdeča vina so precej polnega telesa, zanje pa so značilne note rdečega jagodičja.

Analitske lastnosti

Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:

—	največji delež skupnega alkohola,

—	najvišjo vsebnost hlapnih kislin,

—	najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida,

—	največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

3.   Vino kategorije 5: kakovostno peneče vino

KRATEK OPIS

Organoleptične lastnosti

Bela vina so sveža in sadna, precej polnega telesa, zanje pa so značilne pretežno zelene note.

Rdeča vina so precej polnega telesa, zanje pa so značilne note rdečega jagodičja.

Analitske lastnosti

Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:

—	največji delež skupnega alkohola,

—	najvišjo vsebnost hlapnih kislin,

—	najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida,

—	največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

4.   Vino kategorije 8: biser vino

KRATEK OPIS

Organoleptične lastnosti

Bela vina so sveža in sadna, precej polnega telesa, zanje pa so značilne pretežno zelene note.

Rdeča vina so precej polnega telesa, zanje pa so značilne note rdečega jagodičja.

Analitske lastnosti

Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:

—	največji delež skupnega alkohola,

—	najvišjo vsebnost hlapnih kislin,

—	najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida,

—	največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Vino kategorije 9: gazirano biser vino

KRATEK OPIS

Organoleptične lastnosti

Bela vina so sveža in sadna, precej polnega telesa, zanje pa so značilne pretežno zelene note.

Rdeča vina so precej polnega telesa, zanje pa so značilne note rdečega jagodičja.

Analitske lastnosti

Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:

—	največji delež skupnega alkohola,

—	najvišjo vsebnost hlapnih kislin,

—	najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida,

—	največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Enološki postopki

5.1   Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

BELO – trganje, prebiranje, stiskanje, predbistrenje, vrenje, bistrenje/staranje, polnjenje

RDEČE – trganje, prebiranje, drozganje/pecljanje, primarno vrenje, stiskanje, jabolčno-mlečnokislinsko vrenje, bistrenje/staranje, polnjenje

5.2   Največji donosi

1.	Belo grozdje 90 hektolitrov na hektar

2.	Rdeče grozdje 75 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Pokrajina Flevoland, razmejena z mejami pokrajin, določenimi v skladu z ustavo.

7.   Sorte vinske trte

Accent N

Acolon

Allegro N

Amigne B

Auxerrois B

Bacchus B

Baco noir

Baron N

Bianca B

Birstaler muscat

Bolero N

Bronner B

Cabaret noir N (VB-91-26-4)

Cabernet blanc B (VB-91-26-1)

Cabernet cantor N

Cabernet carbon N

Cabernet carol N

Cabernet cortis

Cabernet Cubin

Cabernet dorio

Cabernet dorsa

Cabernet franc N

Cabernet jura

Cabernet mitos

Cabernet sauvignon

Cabertin N (VB-91-26-17)

Calandro N

Calardis blanc B

Carmenere

Chardonnay B

Dakapo

Divicio N

Divona B

Domina N

Donauriesling B

Dornfelder N

Dunkelfelder N

Excelsior

Faber B

Felicia B

Florental N

Frühburgunder N

Gamaret N

Gamay N

Gewürztraminer Rs

Golubok N

Grüner veltliner B

Hegel

Helios

Hibernal B

Huxelrebe B

Hölder B

Johanniter B

Juwel B

Kerner B

Kernling B

Landal N

Laurot N

Léon millot N

Maréchal foch N

Melody

Merlot

Merlot kanthus N

Merlot khorus N

Merzling B

Meunier N

Monarch

Morio muscat B

Muscaris B

Muscat blanc

Muscat blue

Müller thurgau B

Orion B

Ortega B

Palatina

Phoenix B

Pineau d’aunis N

Pinot grigio

Pinot gris G

Pinot kors N

Pinot blanc B

Pinot noir N

Pinotin N

Plantet N

Polo muscat B

Portugiezer N

Prior N

Rayon d’or B

Reberger

Regent N

Reichensteiner B

Riesel B

Riesling B

Rinot B

Rondo N

Roter elbling Rs

Ruländer G

Saphira N

Satin noir N (VB-91-26-29)

Sauvignac B (Cal 6-04)

Sauvignon blanc B

Sauvignon nepsis B

Sauvignon soyhieres B (VB-32-7)

Sauvitage B

Savagnin blanc B (traminer)

Scheurebe B

Schönburger Rs

Seyval B

Siegerrebe Rs

Silcher B

Sirius

Solaris

Souvignier gris

St. laurent

Staufer

Sylvaner B

Syrah

Tempranillo

Trousseau gris G

Villaris B

Viognier B

Voltis B

Würzer B

Zweigeltrebe N

8.   Opis povezave

8.1   Geografsko območje: opis in podnebje

Tla pokrajine Flevoland sestavlja predvsem holocenska morska glina na podlagi iz peska ali šote.

To velja tudi za Noordoostpolder, vendar je v vrhnji plasti tal mestoma tudi šota ali glinasta ilovica.

Ti polderji so bili ustvarjeni v 20. stoletju, potem ko so bili deli Ijsselmeerja izsušeni.

Za podnebje je značilno naslednje:

—	povprečna količina padavin 850 mm/leto,

—	1 678 ur sonca na leto (Lelystad),

—	povprečna letna temperatura znaša 9,8 °C, povprečna poletna temperatura pa 16,7 °C,

—	septembra razlika med dnevnimi in nočnimi temperaturami znaša 8,4 °C.

8.2   Vzročna povezava

Podnebje omogoča doseganje navedenega donosa in zrelosti. Zrelost se izraža v svežini in izraziti sadnosti belega vina z zelenimi aromami, pri rdečem vinu pa v značilnih notah rdečega jagodičja.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

območje v neposredni bližini za vinifikacijo

Kar zadeva območje proizvodnje za vinifikacijo, so vse nizozemske pokrajine opredeljene kot območja v neposredni bližini.

Pogodbeni izvajalec lahko del osnovnega vina ali vse osnovno vino, pridelano na območju z ZGO ali območju v neposredni bližini, polni kot biser vino ali peneče vino.

Ime ZGO se ohrani tudi, če polnjenje poteka zunaj območja ZGO ali območja v neposredni bližini. V tem primeru se na etiketi navede tudi polnilnica, po možnosti z uporabo številčne oznake (polni … za …).

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.rvo.nl/sites/default/files/2024-07/BGA_Flevoland_productdossier_2024.pdf

---

(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.