European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2024/6200

17.10.2024

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(C/2024/6200)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Noord-Holland“

PGI-NL-A0966-AM07

Datum obvestila: 19. julij 2024

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

Opis in razlogi

S to spremembo je bil zaradi veljavne prakse posodobljen trsni izbor za ZGO „Noord-Holland“, kot je naveden v specifikaciji proizvoda in enotnem dokumentu.

Opis

V trsni izbor za to ZGO je bilo dodanih 12 sort, in sicer:

 

amigne B,

 

donauriesling B,

 

grüner veltliner B,

 

merlot kanthus N,

 

merlot khorus N,

 

pineau d’aunis N,

 

pinot kors N,

 

riesel B,

 

sauvignon Nepsis B,

 

savagnin Blanc B (traminer),

 

trousseau gris G,

 

voltis B.

Razlogi: razvijajo se nove sorte grozdja, ki se po dolgem obdobju razvoja in obsežnih postopkih odobritve dodajo v katalog sort OIV, ko so odobrene. Če so te sorte vključene v katalog sort OIV, so lahko upravičene tudi do vključitve v trsni izbor za to ZGO.

Ta sprememba je standardna sprememba, ker se ne nanaša na ime ZGO, kategorijo proizvoda, povezavo ali omejitve trženja.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Noord-Holland

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.

Peneče vino

5.

Kakovostno peneče vino

8.

Biser vino

9.

Gazirano biser vino

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS

2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tar. št. 2009

4.   Opis vin

1.   Vino kategorije 1: vino

KRATEK OPIS

Organoleptične lastnosti Bela vina imajo sveže kisline, so zelo sadna in imajo zelene arome. Za rdeča vina je značilna aroma rdečega jagodičja in so zelo sadna. Analitske lastnosti Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:

največji delež skupnega alkohola,

najvišjo vsebnost hlapnih kislin,

najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida,

največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

2.   Vino kategorije 4: peneče vino

KRATEK OPIS

Organoleptične lastnosti Bela vina imajo sveže kisline, so zelo sadna in imajo zelene arome. Za rdeča vina je značilna aroma rdečega jagodičja in so zelo sadna. Analitske lastnosti Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:

največji delež skupnega alkohola,

najvišjo vsebnost hlapnih kislin,

najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida,

največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

3.   Vino kategorije 5: kakovostno peneče vino

KRATEK OPIS

Organoleptične lastnosti Bela vina imajo sveže kisline, so zelo sadna in imajo zelene arome. Za rdeča vina je značilna aroma rdečega jagodičja in so zelo sadna. Analitske lastnosti Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:

največji delež skupnega alkohola,

najvišjo vsebnost hlapnih kislin,

najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida,

največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

4.   Vino kategorije 8: biser vino

KRATEK OPIS

Organoleptične lastnosti Bela vina imajo sveže kisline, so zelo sadna in imajo zelene arome. Za rdeča vina je značilna aroma rdečega jagodičja in so zelo sadna. Analitske lastnosti Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:

največji delež skupnega alkohola,

najvišjo vsebnost hlapnih kislin,

najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida,

največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Vino kategorije 9: gazirano biser vino

KRATEK OPIS

Organoleptične lastnosti Bela vina imajo sveže kisline, so zelo sadna in imajo zelene arome. Za rdeča vina je značilna aroma rdečega jagodičja in so zelo sadna. Analitske lastnosti Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:

največji delež skupnega alkohola,

najvišjo vsebnost hlapnih kislin,

najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida,

največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Enološki postopki

5.1   Posebni enološki postopki

1.   Posebni enološki postopek

BELO – trganje, prebiranje, stiskanje, predbistrenje, vrenje, bistrenje/staranje, polnjenje

RDEČE – trganje, prebiranje, drozganje/pecljanje, primarno vrenje, stiskanje, jabolčno-mlečnokislinsko vrenje, bistrenje/staranje, polnjenje

5.2   Največji donosi

1.

Belo grozdje

90 hektolitrov na hektar

2.

Rdeče grozdje

75 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Pokrajina Severna Holandija, razmejena z mejami, določenimi v skladu z ustavo.

7.   Sorte vinske trte

 

Accent N

 

Acolon

 

Allegro N

 

Amigne B

 

Auxerrois B

 

Bacchus B

 

Baco noir

 

Baron N

 

Bianca B

 

Birstaler muscat

 

Bolero N

 

Bronner B

 

Cabaret noir N (VB-91-26-4)

 

Cabernet blanc B (VB-91-26-1)

 

Cabernet cantor N

 

Cabernet carbon N

 

Cabernet carol N

 

Cabernet cortis

 

Cabernet cubin

 

Cabernet dorio

 

Cabernet dorsa

 

Cabernet franc N

 

Cabernet jura

 

Cabernet mitos

 

Cabernet sauvignon

 

Cabertin N (VB-91-26-17)

 

Calandro N

 

Calardis blanc B

 

Carmenere

 

Chardonnay B

 

Dakapo

 

Divicio N

 

Divona B

 

Domina N

 

Donauriesling B

 

Dornfelder N

 

Dunkelfelder N

 

Excelsior

 

Faber B

 

Felicia B

 

Florental N

 

Frühburgunder N

 

Gamaret N

 

Gamay N

 

Gewürztraminer Rs

 

Golubok N

 

Grüner veltliner B

 

Hegel

 

Helios

 

Hibernal B

 

Huxelrebe B

 

Hölder B

 

Johanniter B

 

Juwel B

 

Kerner B

 

Kernling B

 

Landal N

 

Laurot N

 

Léon millot N

 

Maréchal foch N

 

Melody

 

Merlot

 

Merlot kanthus N

 

Merlot khorus N

 

Merzling B

 

Meunier N

 

Monarch

 

Morio muscat B

 

Muscaris B

 

Muscat blanc

 

Muscat blue

 

Müller thurgau B

 

Orion B

 

Ortega B

 

Palatina

 

Phoenix B

 

Pineau d’aunis N

 

Pinot grigio

 

Pinot gris G

 

Pinot kors N

 

Pinot blanc B

 

Pinot noir N

 

Pinotin N

 

Plantet N

 

Polo muscat B

 

Portugiezer N

 

Prior N

 

Rayon d’or B

 

Reberger

 

Regent N

 

Reichensteiner B

 

Riesel B

 

Riesling B

 

Rinot B

 

Rondo N

 

Roter elbling Rs

 

Ruländer G

 

Saphira N

 

Satin noir N (VB-91-26-29)

 

Sauvignac B (Cal 6-04)

 

Sauvignon blanc B

 

Sauvignon nepsis B

 

Sauvignon soyhières B (VB-32-7)

 

Sauvitage B

 

Savagnin blanc B (traminer)

 

Scheurebe B

 

Schönburger Rs

 

Seyval B

 

Siegerrebe Rs

 

Silcher B

 

Sirius

 

Solaris

 

Souvignier gris

 

St. laurent

 

Staufer

 

Sylvaner B

 

Syrah

 

Tempranillo

 

Trousseau gris G

 

Villaris B

 

Viognier B

 

Voltis B

 

Würzer B

 

Zweigeltrebe N

8.   Opis povezave

8.1   Geografsko območje: opis in podnebje

Na jugovzhodu so potisne morene iz zadnje ledene dobe, sestavljene pretežno iz grobega in drobnega rečnega peska (pogosto grušča) (=’t Gooi).

Okoli Amsterdama je mestoma mogoče zaslediti nanose glejno-šotnih tal.

Vzdolž obalnih sipin (pesek) so nanosi, pogosto s pasom morskega peska, pomešanega z glino ali šoto (t. i. geestgronden, peščinske kmetijske površine).

Poleg sipin na otoku Texel najdemo tudi nanose morske gline ter peska, pomešanega z glino in ilovico.

Za podnebje je značilno naslednje:

povprečna količina padavin 868 mm/leto,

1 707 ur sonca na leto (povprečje nad Schipholom in De Kooyem),

povprečna letna temperatura znaša 10,1 °C, povprečna poletna temperatura pa 16,6 °C,

septembra razlika med dnevnimi in nočnimi temperaturami znaša 7,4 °C.

8.2   Vzročna povezava

Podnebje omogoča doseganje navedenega donosa in zrelosti. Zrelost se izraža v svežini in izraziti sadnosti vina z zelenimi notami, pri rdečem vinu pa v značilnih notah rdečega jagodičja.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

območje v neposredni bližini za vinifikacijo

Kar zadeva območje proizvodnje za vinifikacijo, so vse nizozemske pokrajine opredeljene kot območja v neposredni bližini.

Pogodbeni izvajalec lahko del osnovnega vina ali vse osnovno vino, pridelano na območju z ZGO ali območju v neposredni bližini, polni kot biser vino ali peneče vino.

Ime ZGO se ohrani tudi, če polnjenje poteka zunaj območja ZGO ali območja v neposredni bližini. V tem primeru se na etiketi navede tudi polnilnica, po možnosti z uporabo številčne oznake (polni … za …).

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Skupaj z imenom „Noord-Holland“ se lahko uporabljata naslednji imeni manjših območij, ki spadata na območje ZGO „Noord-Holland“, če s teh območij izhaja vsaj 85 % uporabljenega grozdja:

West-Friesland

in Gooi en Vechtstreek.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.rvo.nl/sites/default/files/2024-07/BGA_Noord_Holland_productdossier_2024.pdf


(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6200/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)