P9_TA(2024)0008

Izvajanje programa Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021–2027

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2024 o izvajanju programa Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021–2027 (2023/2003(INI))

(C/2024/5702)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 167, 173(3) in 294(7),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) (1),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) (2),

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 5. maja 2018 o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013 (COM(2018)0366),

—	ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013 (3),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013 (4),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 6. februarja 2019 o Ustvarjalni Evropi in novi evropski agendi za kulturo (5),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 30. aprila 2018 o Vmesni oceni programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) (COM(2018)0248),

—	ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije C(2023)3227 z dne 5. junija 2023 o spremembi Izvedbenega sklepa C(2021)3563 o financiranju programa Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021–2025 ter sprejetju delovnih programov za leta 2021, 2022 in 2023,

—	ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije C(2022)6138 z dne 31. avgusta 2022 o spremembi Izvedbenega sklepa C(2021)3563 o financiranju programa Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021–2023 ter sprejetju delovnih programov za leti 2021 in 2022,

—	ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije C(2021)3563 z dne 26. maja 2021 o sprejetju delovnega programa za izvajanje programa Ustvarjalna Evropa za leto 2021,

—	ob upoštevanju letnega delovnega programa Komisije za leto 2022 za izvajanje programa Ustvarjalna Evropa,

—	ob upoštevanju letnega delovnega programa Komisije za leto 2021 za izvajanje programa Ustvarjalna Evropa,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. julija 2023 z naslovom Pobuda EU o spletu 4.0 in virtualnih svetovih: prednost v naslednjem tehnološkem prehodu (COM(2023)0442),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. decembra 2020 z naslovom Evropski mediji v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju (COM(2020)0784),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom Nova evropska agenda za kulturo (COM(2018)0267),

—	ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 7. decembra 2022 o delovnem načrtu EU za kulturo za obdobje 2023–2026 (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2023 o prihodnosti evropskega knjižnega sektorja (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2022 o izvajanju nove agende za kulturo in strategije EU za mednarodne kulturne povezave (8),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o evropskih medijih v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2020 o učinkovitih ukrepih za bolj „zelena“ programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa ter evropsko solidarnostno enoto (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o kulturni obnovi Evrope (12),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0425/2023),

ker zbrani podatki potrjujejo precejšnje zanimanje za program v kulturnem in ustvarjalnem sektorju; ker so se višje stopnje sofinanciranja za različne ukrepe v sklopu Kultura in sklopu Media izkazale za koristne pri podpiranju kulturnih in ustvarjalnih ekosistemov ter ponudile boljše priložnosti tudi za projekte manjšega obsega, zlasti po pandemiji;

ker se je proračun programa Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021–2027 v primerjavi s prejšnjim proračunom v celoti povečal za okrog 68 %; ker to povečanje znatno upada zaradi stalno naraščajoče stopnje inflacije (13), povezane s stroški energije; ker je bila v skupnem proračunu v začetni fazi zagotovljena tretjina finančnih sredstev, dodeljenih v letih 2021 in 2022, med drugim za obvladovanje posledic pandemije covida-19;

C.	ker je Ustvarjalna Evropa edini program, ki zagotavlja podporo vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih in umetniških vrednotah, saj poleg manjših projektov podpira ustvarjalce in umetnike, kot so avtorji in izvajalci;

ker program priznava vseprisotno in umetniško vrednost kulture, ki bi morala ostati v središču programa, hkrati pa bi moral v enaki meri prispevati k inovacijam in rasti; ker bi moral program Ustvarjalna Evropa, ki ga financira EU, prispevati k izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic ter spodbujati poštene prakse in dobre delovne pogoje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

ker je ena glavnih novosti programa, da vključuje medsektorske prednostne naloge, kot so vključevanje, raznolikost, zlasti uravnotežena zastopanost spolov, ter ekologizacija; ker je v letnih delovnih programih za leti 2021 in 2022 posebna pozornost namenjena spodbujanju socialne vključenosti in enakosti spolov; ker bi bilo treba pri izvajanju programa zagotoviti čim širšo kulturno udeležbo, da bi med drugim vključili invalide in osebe iz prikrajšanih okolij;

ker je cilj programa podpreti digitalni prehod kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, saj je tehnologija spremenila način, kako ti sektorji ustvarjajo, producirajo in razširjajo vsebine; ker se lahko zaradi digitalizacije sicer poveča kulturno udejstvovanje, lahko pa prinese tudi drugačne izzive kot jih je analogna doba;

G.	ker številni upravičenci in potencialni upravičenci še vedno menijo, da so upravni postopki programa Ustvarjalna Evropa (prijava, ocenjevanje in poročanje), čeprav so bili nekoliko poenostavljeni, zelo zamudni in obremenjujoči;

ker zahtevni upravni postopki manj izkušene prosilce, vključno z mladimi ustvarjalci, pa tudi manjše organizacije, zlasti tiste z območij z omejenimi možnostmi, pogosto odvračajo od sodelovanja; ker je treba postopek prijave poenostaviti in izboljšati, predvsem zaradi povečanja števila postopkovnih korakov in uporabnikom neprijaznega vmesnika, ki ni vedno kompatibilen z najbolj uporabljanimi aplikacijami;

I.	ker platforma za program vključuje zapleten postopek poročanja, ki ga je težko upravljati in ki prvotno ni bil zasnovan za vrsto projektov, financiranih iz programa;

ker sklop Kultura spodbuja mreženje ustvarjalnih skupnosti in čezmejno sodelovanje s posebnim poudarkom na projektih sodelovanja; ker se je v prvih dveh letih izvajanja za najbolj priljubljeno v sklopu Kultura izkazala projektna shema sodelovanja, ki zagotavlja podporo 291 projektom; ker bi morala Komisija razmisliti o razširitvi dejavnosti ozaveščanja v sklopu Kultura, da bi povečala udeležbo v vseh kulturnih in ustvarjalnih skupnostih, vključno s tistimi z obrobnih in podeželskih območij;

K.	ker ima sklop Media pomembno vlogo pri spodbujanju rasti in odpornosti v avdiovizualnem sektorju; ker je v dveletnem obdobju 2021–2022 pritegnil 2 124 prosilcev s 66-odstotno povprečno stopnjo uspešnosti;

L.	ker je bil pripravljalni ukrep Pisanje po evropsko, ki je podprt od leta 2021, razvit za podporo ustvarjalcem, predvsem avtorjem, pri oblikovanju in razvoju kakovostnih fiktivnih serij, ki lahko presegajo meje in dosežejo novo občinstvo;

M.	ker ima Medsektorski sklop večje število novosti, ki odražajo nove cilje; ker so medsektorski ukrepi v podporo sektorju novičarskih medijev povsem nov poudarek programa Ustvarjalna Evropa;

N.	ker je krepitev mobilnosti v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih poseben cilj programa, ki se izvaja z namensko novo shemo v okviru sklopa Kultura;

O.	ker je program Kultura premika Evropo največji program mobilnosti EU za kulturni in ustvarjalni sektor ter je do sredine leta 2023 pritegnil približno 4 660 prijav; ker približno 85 % prijav prihaja iz sektorjev, kot so vizualna umetnost, uprizoritvene umetnosti in glasba;

ker program priznava pomen glasbenega sektorja kot bistvenega sestavnega dela evropske kulturne raznolikosti, ki ima lahko koristi od horizontalnega pristopa v okviru sklopa Kultura; ker je bilo v okviru pobude Glasba premika Evropo v obdobju 2021–2022 namenjenih 5 milijonov EUR za izboljšanje konkurenčnosti, inovacij in raznolikosti evropskega glasbenega sektorja;

Q.	ker ima ukrep literarnega prevajanja edinstveno vlogo pri spodbujanju avtorjev prek meja, doseganju novega občinstva ter prispevanju h kulturno in jezikovno bolj raznoliki Evropi;

R.	ker javna podpora avdiovizualnemu ekosistemu v Evropi prihaja predvsem od držav samih, pri čemer sklop Media dopolnjuje nacionalne sisteme s podpiranjem projektov z dolgotrajnim učinkom;

S.	ker centri Ustvarjalne Evrope igrajo ključno vlogo kot posredniki med Komisijo, Evropsko izvajalsko agencijo za izobraževanje in kulturo (EACEA), prijavitelji in upravičenci; ker se je več kot 60 % vseh prijaviteljev v obdobju 2021–2022 obrnilo na svojo lokalno pisarno, preden je oddalo prijavo;

ker je treba glede na ključno vlogo centrov Ustvarjalne Evrope pri spodbujanju in obveščanju kulturnega in ustvarjalnega sektorja o vseh vidikih programa povečati sodelovanje in izmenjave med centri Ustvarjalne Evrope in Komisijo, vključno z EACEA, med drugim tudi glede medsebojnega obveščanja o prihajajočih razpisih za zbiranje predlogov;

U.	ker ima program Ustvarjalna Evropa strateško vlogo pri krepitvi zunanje razsežnosti kulturnih odnosov Evropske unije, saj spodbuja partnerstva med različnimi akterji iz kulturnega in ustvarjalnega sektorja, pa tudi kulturno raznolikost v Evropi in zunaj nje;

V.	ker program priznava pomen varovanja in spodbujanja sektorja umetnosti in obrtništva, zlasti na področju kulturne dediščine, priznava pa tudi njegovo ključno vlogo pri podpiranju tako mestnega kot podeželskega gospodarstva po vsej Evropi ter njegove vloge pri povečanju kulturne raznolikosti;

W.	ker je pečat odličnosti novost programa Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021–2027, ki je bil uveden, da bi povečal sinergije in poenostavil iskanje alternativnega financiranja v primeru proračunskih omejitev;

X.	ker je evropska prestolnica kulture kot poseben ukrep prestižna pobuda, ki je dobro uveljavljena v svetovnih kulturnih agendah in od uvedbe leta 1985 poudarja, kako bogata in edinstvena je raznolikosti kultur in mest;

poudarja, da nova generacija programa Ustvarjalna Evropa še naprej žanje veliko zanimanje v kulturnih, ustvarjalnih in avdiovizualnih sektorjih, pa tudi v novičarskih medijih, saj je v okviru treh sklopov prejetih vse več prijav, zaradi česar se je stopnja uspešnih prijav sorazmerno zmanjšala, kar bi utegnilo povzročiti razočaranje nad programi v teh sektorjih;

pozdravlja odziv programa za blaženje posledic pandemije covida-19, ki je kulturne in ustvarjalne sektorje močno prizadela že pred začetkom sedanjega programa; vendar ponovno poziva Komisijo in države članice, naj povečajo prizadevanja za obravnavanje dolgoročnih posledic pandemije za ustvarjalce in kulturne delavce, zlasti v zvezi z njihovim izpopolnjevanjem in preusposabljanjem, da bi obravnavali potrebe, ki izhajajo iz razvoja dogodkov in izzivov, s katerimi se soočajo sektorji;

obžaluje, da vse države članice niso namenile vsaj 2 % sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost za zagotavljanje odpornosti teh sektorjev, kot je zahteval Parlament; zato poziva vse države članice, naj povečajo sinergije in zagotovijo zadostne ciljno usmerjene naložbe v te sektorje prek drugih programov EU;

priznava prožnost Komisije in EACEA pri izvajanju programa, ki je bil prilagojen tako, da upošteva posledice pandemije covida-19; poudarja pa, da je treba najti ravnovesje med harmoniziranimi upravnimi sistemi za vse programe EU na eni strani in posebnimi potrebami različnih upravičencev na drugi strani; zato poziva Komisijo in EACEA, naj si bolj prizadevata za poenostavitev upravnih postopkov programa Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021–2027; vendar opozarja, da se zaradi racionalizacije in poenostavitve ne bi smeli zmanjšati finančni in človeški viri, namenjeni spremljanju in ocenjevanju projektov;

priznava, da je postopek prijave pogosto zapleten, še posebej za posameznike, mikro- in majhne organizacije z omejenimi finančnimi in človeškimi viri; zato poziva Komisijo in EACEA, naj dovolita, da se stroški, povezani s postopkom prijave, vključijo v skupne ocenjene proračunske stroške; poleg tega poziva centre Ustvarjalne Evrope, naj še bolj podprejo vse, ki se prijavijo;

poziva Komisijo, naj z upravičenci načrtuje redne izmenjave za krepitev zmogljivosti, da bi opredelili novosti, kot so nove zahteve v okviru sistema poročanja, vključno z rezultati, ki so skladni s splošno uredbo o varstvu podatkov (14); poudarja, da je treba v okviru cilja programa za povečanje raznolikosti, vključevanja in enakosti spolov nujno izboljšati sistem poročanja, da bi zagotovili dostopnost in enostavno uporabo za vse upravičence, vključno z invalidi;

priznava postopno uvajanje spodbud za vključevanje v vse sklope v prvih dveh letih izvajanja programa; vendar ugotavlja, da ni izčrpnih podatkov o tem, kako se cilji programa uresničujejo na način, ki bi spodbujal vključevanje, enakost, raznolikost in udeležbo; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem predloži podrobno poročilo v svoji vmesni oceni;

priznava, da program z ukrepi prispeva k cilju podnebne in okoljske trajnostnosti; vendar ugotavlja, da so bile prednostne naloge ekologizacije v treh programskih sklopih uvedene drugače; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje prednostnih nalog ekologizacije in njihov vpliv na sektorje ter redno poroča o njihovi oceni; poudarja pomen razvoja dejavnosti usposabljanja in ozaveščanja, da bi spodbudili sprejemanje bolj trajnostnih praks v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

poudarja, kako pomembno je podpirati kulturne in ustvarjalne akterje pri izkoriščanju priložnosti, ki se ponujajo na ravni EU; v zvezi s tem pozdravlja pobudo CulturEU, večjezični interaktivni vodnik, ki prikazuje vse možnosti financiranja, ki so na voljo; poudarja, da je bistvenega pomena ohranjati redne in po potrebi ciljno usmerjene izmenjave s kulturnimi, ustvarjalnimi in avdiovizualnimi sektorji, pa tudi novičarskimi mediji, da bi dosegli koristno sodelovanje; opozarja Komisijo, da je pomembno zagotoviti ustrezno sodelovanje deležnikov pri pripravi prihodnjih letnih delovnih programov; predlaga, naj Komisija oceni, ali bi bilo mogoče program Ustvarjalna Evropa 2028–2034 bolje izvajati z letnimi ali dvoletnimi delovnimi programi;

10.

poziva k izboljšanju komunikacije in izmenjav med Komisijo, EACEA in centri Ustvarjalna Evropa, da bi slednjim zagotovili dostop do vseh ustreznih informacij, na podlagi katerih bi prosilcem in upravičencem omogočili kakovostno podporo in usmerjanje; v zvezi s tem želi spomniti, kako pomembna je preglednost pri razširjanju rezultatov razpisov; zato poziva Komisijo, naj še naprej pravočasno objavlja seznam vseh prejemnikov nepovratnih sredstev skupaj z dodeljenim zneskom za razpise;

11.

poudarja, da je pomembno opredeliti program in povečati njegovo prepoznavnost; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izvajanju komunikacijske strategije programa, vključno z uporabo uradnih logotipov;

12.

poudarja pripravljenost velikega števila upravičencev, da svoje dosežke in rezultate delijo s kulturnimi, ustvarjalnimi in avdiovizualnimi sektorji ter z evropskimi državljani; v zvezi s tem poudarja, da platforma, ki je na voljo v ta namen, ni zadovoljiva, zato poziva Komisijo, naj upravičence vključi v razvoj ustreznejše platforme;

13.

ugotavlja, da nekatere države članice ne zagotavljajo nacionalnih odškodninskih programov ali zavarovanja, ki bi olajšalo mobilnost kulturnih dobrin; priznava, da so lahko stroški komercialnega zavarovanja za številne kulturne akterje visoki; v zvezi s tem predlaga, naj Komisija kot prvi korak k reševanju tega vprašanja objavi študijo izvedljivosti vseevropskega jamstvenega sistema za kritje stroškov odškodnin;

14.

poziva Komisijo, naj razvije ustrezne etične standarde v zvezi z uporabo umetne inteligence in tako spodbuja na človeka osredotočeno in pregledno uporabo umetne inteligence v umetniškem in ustvarjalnem procesu; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo prosilci in upravičenci posredovali informacije o uporabi umetne inteligence v projektih, tudi pri produkciji, distribuciji in promociji ustvarjalnih del, da bi ocenili ta novi trend v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter njegov vpliv na program;

15.

poudarja precejšen potencial, ki ga ima program Ustvarjalna Evropa pri razvoju in krepitvi nadnacionalnih partnerstev, s čimer prek kulture prispeva tudi k mednarodnim odnosom EU;

16.

poziva Komisijo, naj vloži ustrezna sredstva v zunanjo razsežnost programa in spodbuja nadaljnje sodelovanje med kulturnimi inštituti in organizacijami v državah članicah ter grozdi nacionalnih inštitutov EU za kulturo (EUNIC) v tretjih državah; poleg tega poziva Komisijo, naj podpre in olajša sodelovanje tretjih držav v programu, kjer je to mogoče;

Proračun

17.

poudarja, da je število prijav za sedanji program Ustvarjalna Evropa, kljub znatnemu povečanju proračuna za obdobje 2021–2027, še vedno preveliko; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj znatno povečajo finančna sredstva programa Ustvarjalna Evropa 2028–2034;

18.

priznava, da je treba v dveletnem obdobju 2021–2022 nujno zagotoviti sredstva za odhodke v začetni fazi, da bi ublažili posledice pandemije covida-19 in ruske vojaške agresije proti Ukrajini; vendar poudarja škodljive posledice, ki jih bo imel ta ukrep v drugi polovici finančnega cikla;

19.

poziva države članice in Komisijo, naj glede na izzive, ki izhajajo iz digitalizacije in ekogolizacije, poleg visokih stopenj udeležbe, neobvladljive inflacije in s tem povezanih visokih stroških energije, ki močno vplivajo na operativno zmogljivost upravičencev, zagotovijo, da se v prihodnjih proračunskih letih proračunska sredstva programa ne bodo zmanjšala;

20.

obžaluje, da oznaka Pečat odličnosti še ni bila uvedena; poziva Komisijo, naj jo nemudoma uvede, da bodo projekti lahko izkoristili priložnosti, ki jih ponuja kumulativno in alternativno financiranje v tem programskem ciklu;

21.

obžaluje, da v večletnem finančnem okviru 2021–2027 ni prilagodljivosti za nadgradnjo programa Ustvarjalna Evropa, in poudarja, da to vključuje financiranje novih pobud, dragocenih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov; v zvezi s tem opozarja, da so pilotni projekti in pripravljalni ukrepi pomembno orodje za preskušanje novih pobud in se lahko razvijejo v stalne programe financiranja EU ali pa se vključijo v obstoječe;

22.

obžaluje vrzel v financiranju med dvema cikloma večletnega finančnega okvira, ki še zlasti vpliva na program mreženja, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da se to v prihodnje ne bo ponovilo; poziva Komisijo, naj glede na ključno vlogo tega programa pri podpiranju zmogljivosti kulturnega in ustvarjalnega sektorja za nadnacionalno in mednarodno delovanje zagotovi ustrezno financiranje in poleg tega razmisli o uvedbi operativnih nepovratnih sredstev za ta ukrep;

Sklop Kultura

23.

pozdravlja uvedbo sektorskega pristopa kot nove značilnosti sklopa Kultura, ki dopolnjuje horizontalne ukrepe; poziva, naj se mu dodelijo ustrezna proračunska sredstva, da se zagotovi, da noben sektor ne bo zapostavljen in da se sredstva za horizontalne ukrepe ne bodo zmanjšala;

24.

opozarja na pomen nadaljnjega varstva in spodbujanja svobode umetniškega izražanja, zlasti pri možnostih financiranja, ki jih ponuja program v okviru dejavnosti projektov kulturnega sodelovanja in sheme evropskih mrež;

25.

priznava, da so povečane stopnje sofinanciranja, zlasti za manjše projekte sodelovanja, koristne in olajšajo udeležbo malih organizacij; v zvezi s tem poziva Komisijo in EACEA, naj projektnim konzorcijem omogočita, da neodvisno določijo, kako bodo finančna sredstva razdelili med svoje partnerje, pod pogojem, da se na ravni projekta uporablja splošna stopnja sofinanciranja;

26.

poudarja pomen čezmejne mobilnosti za vse ustvarjalce, saj odpira poklicne priložnosti v tujini in tako spodbuja ustvarjalni proces; v zvezi s tem pozdravlja pobudo Kultura premika Evropo kot nov ukrep za mobilnosti v okviru programa Ustvarjalna Evropa;

27.

priznava visoko kakovost prijav, prejetih v okviru programa mobilnosti; vendar poziva Komisijo, naj s pomočjo in podporo vseh centrov Ustvarjalne Evrope poveča promocijo programa Kultura premika Evropo v širši javnosti, in sicer s komunikacijskimi dejavnostmi in dejavnostmi ozaveščanja; meni, da bi morale biti te dejavnosti posebej usmerjene v posamezne sektorje, vključno z ustvarjalci iz vseh marginaliziranih skupin ter manj zastopanih držav in regij, da bi zagotovili geografsko uravnoteženost;

28.

poudarja, da je treba ob priznavanju velikega uspeha novih ukrepov na področju mobilnosti do konca leta 2024 nujno izvesti analizo glavnih nastajajočih trendov, da bi preučili možnost dodatne razširitve tega ukrepa, da bi vanj vključili nove akterje, na primer predstavnike knjižnega sektorja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj od leta 2025 dalje poveča proračun, dodeljen za ta ukrep;

29.

poudarja pozitiven učinek zelenih in družinskih dodatkov, ki se izvajajo za program mobilnosti, kar je konkreten primer, kako je program lahko bolj vključujoč; zato poziva Komisijo, naj razmisli o uporabi tega pristopa v drugih ukrepih programa Ustvarjalna Evropa;

30.

pozdravlja povečanje sredstev za evropske platforme za spodbujanje umetnikov v vzponu v okviru sklopa Kultura in poudarja pozitiven učinek, ki ga ima na raznolikost s povečanjem prepoznavnosti umetnikov in njihovih del na mednarodni ravni; zato poziva Komisijo, naj še naprej razvija ta ukrep z ustreznim financiranjem in promocijo;

31.

poudarja pomen programa mreženja pri zagotavljanju priložnosti za mreženje in krepitev zmogljivosti, ki povečujejo raznolikost in konkurenčnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezna sredstva za ta ukrep in s tem podpre sedanje upravičence in nove mreže;

32.

poudarja, da je sektorski pristop odlično orodje, ki bo okrepilo knjižni in založniški sektor ter omogočilo usklajene ukrepe, ki bodo podpirali in spodbujali dostop do trga in širšo distribucijo evropskih del;

33.

opozarja, da je literarno prevajanje glavni program podpore za knjižni sektor; vendar poudarja, da je treba ta program razširiti tako, da bo vključeval prevajanje evropskih neleposlovnih del; poziva Komisijo, naj v okviru vmesnega pregleda programa razvije merljive cilje v zvezi z dodeljevanjem finančnih sredstev za izboljšanje dostopnosti knjig za invalide;

34.

pozdravlja povečanje števila ukrepov za podporo glasbenemu sektorju v okviru sklopa Kultura, kar je privedlo do tega, da je bilo v okviru sedanjega programa predloženih več projektov, povezanih z glasbo; poziva Komisijo, naj razvije bolj strateški in sektorsko usmerjeni pristop za glasbeni sektor, ki bo temeljil na rezultatih pripravljalnega ukrepa Glasba premika Evropo, da bi se spoprijeli z novimi in prihodnjimi izzivi; v zvezi s tem poudarja pomen rednega strukturiranega dialoga med glasbenim ekosistemom in Komisijo; poleg tega poziva Komisijo, naj v sodelovanju s sektorjem zbere podatke o glasbenih trgih držav članic in poroča o vseh nastajajočih izzivih, ki vplivajo na celoten ekosistem;

35.

poudarja pomen posebnega ukrepa Evropske prestolnice kulture kot pobude za kulturno in gospodarsko prenovo mest ter regij; poudarja, da je bilo že zdavnaj potrebnih več sredstev za ta posebni ukrep, da bi pokrili dodatne stroške, ki so nastali zaradi dolgoročnih učinkov pandemije covida-19 in neobvladljive inflacije; zato poziva Komisijo, naj poveča financiranje nagrade Meline Mercouri, ki je za več let prejela le 1,5 milijona EUR; poleg tega poziva države članice, naj zagotovijo, da bo pobuda imela trajno zapuščino, in podprejo njen domet, da bi še povečali udeležbo v kulturnih dejavnostih, razvitih v okviru pobude;

36.

priznava, da je znak evropske dediščine dragocena pobuda, ki spodbuja pomembno vlogo, ki jo imajo te znamenitosti v zgodovini in kulturi Evrope, ter ugotavlja, da je bil v obdobju 2013–2021 ta znak podeljen 60 znamenitostim; vendar poziva Komisijo, naj izboljša prepoznavnost znaka evropske dediščine, tako da razvije sinergije z drugimi ustreznimi finančnimi instrumenti EU;

37.

poudarja pomen nagrad, ki jih podpira program Ustvarjalna Evropa, na področjih književnosti, arhitekture in dediščine, glasbe (sodobna, rock in pop glasba) ter na avdiovizualnem področju; poudarja, da so te dolgoletne pobude v teh sektorjih dobro znane in da povečujejo prepoznavnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z nagrajevanjem dosežkov na različnih področjih;

Sklop Media

38.

priznava, da je sklop Media še vedno glavni evropski instrument, ki zagotavlja strateško podporo neodvisnemu avdiovizualnemu sektorju, ki ga sestavljajo predvsem mala in srednja podjetja; poudarja precejšnjo mednarodno konkurenco za evropski avdiovizualni in kinematografski sektor ter sektor videoiger, in ključno podporo, ki jo ta sklop ponuja za okrevanje in preobrazbo teh sektorjev ter za povečanje strateške avtonomije EU; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je zagotoviti ustrezna proračunska sredstva za sklop Media, in vztraja, da so potrebni izčrpni podatki za ocenjevanje in spremljanje, ali in kako uspešno program povečuje gospodarski in kulturni potencial teh sektorjev;

39.

priznava pozitiven učinek ciljno usmerjenih ukrepov, uvedenih v sklopu Media, da bi razširili sodelovanje držav z različnimi avdiovizualnimi zmogljivostmi in okrepili čezmejno sodelovanje;

40.

poudarja, da je bilo v obdobju 2021–2022 zaradi proračunskih omejitev zavrnjenih veliko visokokakovostnih projektov v okviru skupnega razvoja in mini shem; zato poziva Komisijo, naj dodeli večji proračun za prihodnje izvajanje teh shem;

41.

poudarja ključno vlogo podpornih shem evropske filmske distribucije in evropske filmske prodaje pri prispevanju h kulturni raznolikosti evropskega avdiovizualnega sektorja s povečanjem čezmejnega kroženja evropskih filmov in kompenzacijo nekaterih tveganj, ki jih distributerji prevzemajo pri vlaganju v produkcijo, distribucijo in promocijo nenacionalnih evropskih filmov; zato poudarja, da je bistveno povečati financiranje obeh shem in si še naprej prizadevati za zagotavljanje širše distribucije in spletne dostopnosti evropskih del;

42.

poudarja, da v mnogih evropskih državah ne obstajajo podporne sheme, namenjene predvajanju filmskih del; v zvezi s tem poudarja pomen ohranjanja ustreznega financiranja mreže Europa Cinemas, vodilne pobude sklopa Media, ki prispeva k distribuciji evropskih filmov v kinematografih;

43.

poudarja, da uredba o programu Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021–2027 zagotavlja podporo dejavnostim mreženja za avdiovizualne delavce, vključno z ustvarjalci; poudarja, da ta ukrep še ni bil izveden; zato poziva Komisijo, naj izvede namenski ukrep, da bi pravočasno podprla dejavnosti, namenjene mreženju in sodelovanju evropskih poklicnih in kulturnih organizacij v avdiovizualni vrednostni verigi;

44.

opozarja na uspeh pripravljalnega ukrepa Pisanje po evropsko in predlaga, naj Komisija cilje tega ukrepa vključi v program Ustvarjalna Evropa;

45.

pozdravlja uvedbo namenskega ukrepa za podporo razvoju videoiger in potopitvenih vsebin, ki je v tem sektorju vzbudil veliko zanimanje; poziva Komisijo, naj podpre kulturno in ustvarjalno razsežnost tega sektorja, tako da pri oblikovanju ustreznih razpisov za zbiranje predlogov upošteva njegove posebne značilnosti in s tem povezane potrebe, vključno s potrebo po preskušanju novih poslovnih modelov v virtualnem svetu, da se omogoči razvoj znanj in spretnosti na tem področju, pri čemer naj se še zlasti osredotoči na udeležbo žensk; ugotavlja pa, da sedanji proračun za to morda ne bo zadostoval, in poziva k dodatnim sredstvom za podporo rasti evropskega ekosistema videoiger ter spodbujanje razvoja in zadrževanja evropskih talentov;

46.

poudarja, da naraščajoča inflacija na zelo konkurenčnem avdiovizualnem trgu vpliva na stroške produkcije; zato poziva Komisijo, naj zgornje meje financiranja spremeni navzgor, da bi zagotovili, da lahko sklop Media zagotavlja podporo avdiovizualni industriji;

47.

priznava uspeh poziva mreže evropskih festivalov, ki je podprla71 festivalov v okviru 12 mrež, ki s sodelovanjem med drugim spodbujajo udeležbo javnosti; zato poziva Komisijo, naj v izmeničnih letih še naprej financira dva dopolnjujoča se ukrepa, evropske festivale in mrežo evropskih festivalov;

48.

ugotavlja, da je instrument Media Invest pritegnil veliko vlog, zato je treba za njegovo prihodnje izvajanje zagotoviti večje proračunske sinergije s programom InvestEU; poziva Komisijo, naj dodatno izboljša promocijo tega instrumenta v avdiovizualnem sektorju;

49.

opozarja, da bi morali s predlogom Komisije o evropskem aktu o svobodi medijev iz septembra 2022 ustanoviti Evropski odbor za medijske storitve, ki bi nasledil skupino evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA), ustanovljeno z Direktivo 2010/13/EU (15); glede na omejena finančna sredstva, ki so na voljo za izvajanje ciljev programa, poudarja, da se proračunska sredstva, dodeljena za sklop Media in druge proračunske vrstice programa, ne smejo dodeliti za financiranje odbora;

Medsektorski sklop

50.

obžaluje, da je pri izvajanju ukrepov, načrtovanih v Medsektorskem sklopu, prišlo do največjih zamud, zlasti v letu 2021, zaradi novosti, ki so bile uvedene v sklopu;

51.

ugotavlja, da so novinarska partnerstva in razpisi za medijsko pismenost v obdobju 2021–2022 pritegnili največ prijav, zaradi česar se jasno kaže nujna potreba po večji finančni podpori evropskega medijskega sektorja;

52.

ugotavlja, da nizka stopnja uspešnosti v Medsektorskem sklopu kljub na splošno visoki kakovosti prijav kaže na veliko povpraševanje po finančni podpori, ki ga žal ni mogoče zadovoljiti s sedanjimi finančnimi sredstvi;

53.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v preostalem programskem obdobju najmanj 9 % (16) skupnega proračuna za obdobje 2021–2027 dodeljenih za podporo ciljem medsektorskega sklopa;

° °

54.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim centrom programa Ustvarjalna Evropa.

(1) UL L 189, 28.5.2021, str. 34.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 221.

(3) UL C 108, 26.3.2021, str. 934.

(4) UL C 110, 22.3.2019, str. 87.

(5) UL C 168, 16.05.2019, str. 37.

(6) UL C 466, 7.12.2022, str. 1.

(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0329.

(8) UL C 177, 17.5.2023, str. 78.

(9) UL C 184, 5.5.2022, str. 71.

(10) UL C 316, 6.8.2021, str. 2.

(11) UL C 385, 22.9.2021, str. 2.

(12) UL C 385, 22.9.2021, str. 152.

(13) https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/w/ddn-20230309-2

(14) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(15) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

(16) Člen 8 Uredbe (EU) 2021/818 o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027).