Poročevalka : Loredana CAPONE (IT/PES), predsednica in članica deželnega sveta, Apulija Referenčni dokument : zaprosilo predsedstva Sveta, člen 41(b)(i) Poslovnika

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR),

Preoblikovanje krožnega gospodarstva za reševanje trojne krize planeta

1

ponovno odločno poudarja, da se je treba nujno spoprijeti s trdovratnimi težavami na področjih, kot so izguba biotske raznovrstnosti, raba virov, vpliv podnebnih sprememb ter okoljska tveganja za zdravje in dobro počutje; meni, da je za doseganje trajnostnosti potrebna popolna preobrazba ključnih sistemov – načina proizvodnje hrane, proizvodnje in potrošnje blaga, prevoza ter gradnje naših mest in regij, ob hkratni krepitvi odpornosti narave in pripravi na posledice podnebnih sprememb. Kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru, bosta manjša poraba virov in prehod EU na krožno gospodarstvo ključnega pomena za podnebno nevtralnost do leta 2050 z zmanjšanjem pritiska na naravne vire ter ustvarjanjem uspešnih gospodarstev, trajnostne blaginje in kakovostnih delovnih mest;

2

opozarja, da je poraba surovin EU v višini 14,1 tone na prebivalca v letu 2021 za približno 40–70 % presegla ocenjene trajnostne ravni, za katere je mogoče na splošno reči, da so potrebne za ublažitev okoljskega pritiska v okviru omejitev planeta. Po kruti ruski invaziji na Ukrajino in posledični energetski krizi se je do zdaj velik del razprave o zmanjšanju porabe osredotočal na energijo, pri čemer se ni upoštevalo, da bi bilo treba na splošno zmanjšati porabo virov; v zvezi s tem pozdravlja posodobljen okvir za spremljanje krožnega gospodarstva (2023), ki med nove kazalnike vključuje: odtis potrošnje, porabo surovin, odvisnost od materialov in produktivnost virov;

3

poudarja, da krožno gospodarstvo ni dobro le z okoljskega vidika, ker varčuje s surovinami in proizvaja manj odpadkov, temveč tudi z vidika povečevanja strateške avtonomije EU, saj zmanjšuje odvisnost od uvoza novih proizvodov in primarnih virov ter potrebo po njih in povečuje trajnostnost, konkurenčnost in odpornost naših regij in modela rasti, pri čemer ne zapostavlja nikogar in nobenega kraja;

4

pozdravlja poziv v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo k ciljem in politikam, s katerimi bi dosegli splošno zmanjšanje uporabe materialov in potrošnje v EU, pa tudi posebna pravila o tekstilnih in živilskih odpadkih v spremembi okvirne direktive o odpadkih (1), ki jo je predlagala Komisija; vendar poudarja, da prizadevanja v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in prizadevanja držav članic EU ne zadostujejo za spremembo paradigme v zvezi s porabo materialnih virov; zato poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri razvoju pravnega okvira za porabo materialnih virov, vključno s cilji, kazalniki in zahtevami glede spremljanja v skladu z omejitvami planeta;

5

poudarja, da so države članice na podlagi priporočila iz akcijskega načrta za krožno gospodarstvo iz leta 2020 razvile namenske politike krožnega gospodarstva, vendar se na državni ravni priporočilom očitno daje prednost pred zavezujočimi cilji; poziva k strožjim obveznostim za države članice, da sprejmejo strategije za krožno gospodarstvo, vključno z ambicioznimi zavezujočimi cilji in povezanimi strategijami na državni ravni, ki ne predvidevajo enotnega pristopa za vse ter podpirajo mesta in regije pri pospeševanju njihovega prehoda na podnebno nevtralnost in vključujočo blaginjo;

6

ugotavlja, da številne države članice EU že priznavajo potencial krožnega gospodarstva za razogljičenje, ki je vse pogosteje omenjen v tozadevnih nacionalnih strategijah in programih. Kljub temu se zdi, da niti v načrtih krožnega gospodarstva niti v nacionalnih podnebnih in energetskih načrtih ni doslednega načina ocenjevanja učinka ukrepov za krožnost na blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

7

poudarja, (2) da je povpraševanje na trgu po krožnih proizvodih in storitvah še vedno šibko, kar je velika ovira za razširitev krožnih poslovnih modelov, zato poziva k uvedbi orodij za ohranjanje trajnostnih vzorcev potrošnje; poudarja, da so javna naročila močan instrument, s katerim lahko lokalne in regionalne oblasti določijo standarde in usmerijo trg k bolj trajnostnim proizvodom in storitvam, vendar opozarja, da so te oblasti zaradi zapletenosti pravil pogosto nenaklonjene tveganju;

8

opozarja, da je akcijski načrt za krožno gospodarstvo v preambuli evropskih podnebnih pravil omenjen le enkrat, in sicer v zvezi z regulativnim okvirom za certificiranje odvzemov ogljika, kar bi lahko pomenilo, da lahko le omejeno prispeva k prehodu EU na krožno gospodarstvo;

9

poudarja potrebo po nadaljnjih smernicah in uskladitvi računskih modelov, metod in poročanja o napredku, da bi: a) upoštevali porabo virov in zmanjšanje rabe virov ter prispevali k boju proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in onesnaževanju; b) vzpostavili večjo skladnost med nacionalnimi, regionalnimi in občinskimi podnebnimi strategijami; c) preprečili, da bi se nezaželeno breme preneslo z zmanjšane porabe materialov na večje okoljske, gospodarske ali socialne učinke; d) ocenili učinek sedanjih in novih politik, ne le na ravni EU in držav članic, temveč tudi na lokalni in regionalni ravni. Poleg tega poudarja, da potrebujemo celovite strategije, ki vključujejo načela krožnega gospodarstva v različnih sektorjih, kot so med drugim stanovanjski sektor, prevoz in javna naročila;

10

poudarja, da se je obseg potrošnje gospodinjstev v EU med letoma 2000 in 2019 povečal za več kot četrtino (26 %). Da bi to zavrli, bi bilo treba sedanje politike, usmerjene v ponudbo in proizvodnjo, dopolniti z ambicioznimi ukrepi na strani povpraševanja, da bi potrošnjo usmerili v trajnostno smer; poudarja, da je predlog o pravici do popravila, ki ga je nedavno sprejel Evropski parlament, konkreten ukrep za spodbujanje sprememb vzorcev potrošnje; zato poziva, naj se dodatno preučijo pristopi zadostnosti kot dopolnilna strategija spremembam pri učinkovitosti in potrošnji;

11

opozarja, da je Konvencija županov EU za podnebne spremembe in energijo uvedla pionirski pristop od spodaj navzgor k energetskim in podnebnim ukrepom, s čimer je podprla politično zavezo svojih članov in širše, ter priporoča, naj Konvencija županov razširi obseg svojega ukrepanja na trajnostno upravljanje materialnih virov, tako da ustanovi namenske delovne skupine in svojim članom zagotovi orodja za podporo boljšemu vključevanju akcijskih načrtov za trajnostno energijo in podnebje ter akcijskih načrtov za krožno gospodarstvo;

12

priznava pomen prispevka vodnega sektorja h krožnemu gospodarstvu in pozdravlja uredbo o ponovni uporabi vode (3), ki določa minimalne zahteve glede kakovosti vode, spremljanja in obvladovanja tveganja za varno ponovno uporabo vode; poziva k raziskovalnim ukrepom za: a) spodbujanje zaprtja zank hranil z določitvijo ciljev za predelane materiale iz okvirne direktive o odpadkih, direktive o blatu iz čistilnih naprav (4) in uredbe o gnojilih (5); b) nadzor pri viru ter ukrepe za zaščito pitne in odpadne vode pred nevarnimi snovmi; c) spodbujanje okoljsko primerne zasnove za zmanjšanje porabe vode v gospodinjstvih z obsežnim obveščanjem javnosti, namensko finančno podporo in uporabo okoljskih znakov;

Omogočanje mestom in regijam, da izvedejo krožni prehod

Odpravljanje vrzeli v politikah in krepitev dialoga na več ravneh

13

poudarja, da se večina politik zelenega dogovora EU izvaja na lokalni in regionalni ravni, kar dodatno močno obremenjuje zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti, ki morajo vključevati in opolnomočiti lokalna podjetja, skupnosti in civilno družbo;

14

priznava, da je treba bolje povezati strategije za biogospodarstvo in krožno gospodarstvo, saj so večje sinergije proizvodov na biološki osnovi, trajnostna raba obnovljivih naravnih virov in naravne rešitve ključne za reševanje trojne krize planeta;

15

ceni delo in rezultate platform in mrež, kot so evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo, deležniška platforma za ničelno onesnaževanje ter pobuda za krožna mesta in regije, ki so temelj decentraliziranega sodelovanja v obliki vzajemnega učenja, krepitve zmogljivosti in tehnične pomoči; priznava potrebo po večji interoperabilnosti in sodelovanju med njimi, vključno z uvedbo točk vse na enem mestu in integriranih metodologij, ki mestom in regijam olajšujejo dostop do njihovih virov;

16

poudarja, da se mesta in regije na poti h krožnemu prehodu soočajo s številnimi pomembnimi izzivi: okoljskimi (kot so onesnaževanje zraka, vode in tal ter ravnanje z odpadki), socialnimi (izključenost, neenakost in razpad družbenega tkiva) in gospodarskimi (konkurenčnost in zaposlovanje); priznava, da je evropski zeleni dogovor širok in ambiciozen zakonodajni okvir, ki je potreben za trajnostno in podnebno nevtralno Evrope v skladu s cilji trajnostnega razvoja iz Agende 2030, povezanimi z zdravjem ljudi in varstvom okolja;

17

ugotavlja, da lokalne in regionalne oblasti še vedno nimajo širše politične usmeritve, s katero bi povezale posamezne politike, ki so pogosto izolirane. Politiko krožnega gospodarstva je treba vključevati tudi v druga področja, ne le tista, ki so povezana z okoljem, kot so še vsaj stanovanjsko načrtovanje in načrtovanje rabe tal, pravičen prehod, pametna specializacija, javno naročanje, hrana, promet, industrijska oziroma poslovna politika in turizem; meni, da bi se moral prehod na krožno gospodarstvo na vseh področjih začeti z zmanjšanjem uporabe in porabe virov;

18

poziva k večjemu povezovanju lokalnih in regionalnih socialno-ekonomskih programov, kot so strategije pametne specializacije, s politikami krožnega gospodarstva; pozdravlja pobude, kot so regionalne inovacijske doline, ki prispevajo h krepitvi inovacijske kohezije z odpravljanjem inovacijskega razkoraka, ki še vedno obstaja med evropskimi regijami, in poziva, naj se področje dejavnosti regionalnih inovacijskih dolin razširi na krožno gospodarstvo, tudi s posebnimi določbami Obzorja Evropa, Instrumentom za medregionalne naložbe v inovacije (I3) in Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) ter tehnično podporo;

19

opozarja, da nevključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v ustrezne nacionalne postopke odločanja o ponovni uporabi materialnih virov ter blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ovira prehod na krožno gospodarstvo. Očiten primer tega je negotovost glede kategorizacije tokov odpadkov in možnosti ponovne vključitve materialov v proizvodnjo. Druge regulativne ovire, ki bi jih bilo mogoče ublažiti z večjim vključevanjem lokalnih in regionalnih oblasti v postopke odločanja, so povezane z rabljenimi materiali, dodeljevanjem zemljišč, ponovno uporabo vode, ponovno uporabo odpadkov iz rušenja objektov, uporabo blata in predelano vodo v skladu z zdravstvenimi in ekološkimi standardi. Poleg večje vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti v ustrezno nacionalno odločanje bi bilo treba vzpostaviti jasne mehanizme, da bi te oblasti lahko poročale o ugotovljenih regulativnih ovirah. Takšni mehanizmi poročanja manjkajo tudi na evropski ravni;

20

poudarja, da je treba v zvezi z vse večjim povpraševanjem po kovinah in drugih strateških materialih, ki so potrebni za zeleni prehod, nujno sprejeti pristop zadostnosti; poudarja, da je nujno treba dati prednost razvoju naprednih zmogljivosti za predelavo in recikliranje teh materialov ter zagotoviti, da bodo imele lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri spodbujanju infrastrukture in inovacij, potrebnih za strateško upravljanje materialov. Ta pristop ne le podpira cilje krožnega gospodarstva, tj. zmanjšanje odpadkov in spodbujanje ponovne uporabe materialov, temveč obravnava tudi bistveno potrebo po trajnostni porabi virov in zanesljivosti njihove dobave spričo vse večjega svetovnega povpraševanja po teh kritičnih virih;

21

pozdravlja nedavni predlog Komisije za ciljno usmerjeno revizijo okvirne direktive o odpadkih, ki uvaja obvezne sisteme razširjene odgovornosti proizvajalca na področju tekstila; priznava, da je razširjena odgovornost proizvajalca pomembno načelo politike za izboljšanje krožnosti tokov materialov s spremembami v zgornjem in spodnjem delu vrednostne verige; kljub temu poudarja, da bi morale biti lokalne in regionalne oblasti dejavno vključene v oblikovanje sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca, da bi bile priznane ozemeljske posebnosti in bi se ohranila prožnost za upoštevanje operativnih rešitev, ki se nanašajo na določene okoliščine. Potrebna je skupna struktura pristojbin iz sistema razširjene odgovornosti proizvajalca, ki bi morala vključevati merila za ekološko modulacijo, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji ter spodbudijo okoljsko primerna zasnova in krožni poslovni modeli. Finančne in operativne modele razširjene odgovornosti proizvajalca bi bilo treba oblikovati ob upoštevanju morebitnih ranljivosti mikropodjetij;

22

ugotavlja, da razširitev sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca prispeva k povečanju stopenj recikliranja in finančne podpore storitvam ravnanja z odpadki, vendar praktično ni dokazov, da bi ti sistemi vplivali na zasnovo izdelkov. Pristojbine iz sistema razširjene odgovornosti proizvajalca bi bilo treba prilagoditi vsaki kategoriji izdelkov, pri čemer bi bilo treba upoštevati njihovo trajnost, popravljivost, možnosti za ponovno uporabo in prisotnost nevarnih snovi, sprejeti pristop življenjskega cikla in izhajati iz usklajenih meril za zagotovitev vzdržnega in pravilnega delovanja notranjega trga; poudarja, da je treba lokalne in regionalne oblasti ter druge lokalne akterje, kot so subjekti socialnega gospodarstva, spodbuditi k sodelovanju pri oblikovanju sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca, zlasti za tokove, kot so tekstilni izdelki ter odpadna električna in elektronska oprema, za katere je potrebna obsežna mreža zbirnih mest;

23

poudarja, da je treba nujno obravnavati izzive, povezane s prezgodnjo zastarelostjo, zlasti tiste, ki so posledica posodobitev programske opreme in vgrajene nepopravljivosti številnih izdelkov, kar znatno vpliva tako na okolje kot na finančna sredstva gospodinjstev; spodbuja nadaljnjo zakonodajo za povečanje ponovne uporabe in recikliranja digitalnih naprav in sestavnih delov v EU ter zmanjšanje porabe energije, povezane z obdelavo podatkov in kriptovalutami, da bi izrazito zmanjšali porabo surovin zaradi interneta;

24

vztraja, da je pomembno izvajati pravico do učinkovitega in cenovno dostopnega popravila po vsej EU, kar bi vključevalo uvedbo enotne ocene popravljivosti, ki bi vplivala na izbiro potrošnikov in spodbujala dolgoživost pri zasnovi izdelkov; poudarja ključno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti za krepitev vloge popravljalcev in potrošnikov s posebnimi oblikami podpore in programi ozaveščanja, s čimer se krepijo lokalna gospodarstva in spodbujajo trajnostne potrošniške prakse na ravni skupnosti;

Mobilizacija finančne podpore za prehod na krožno gospodarstvo na lokalni in regionalni ravni

25

opozarja, da bodo za prehod z linearnega in ekstraktivnega na krožno in regenerativno gospodarstvo potrebne znatne naložbe v času, ko mesta in regije poročajo o nezadostnih finančnih sredstvih; ugotavlja, da je bilo za izpolnitev finančnih potreb zelenega prehoda financiranje na področju podnebja in okolja vključeno v vse programe EU: 30 % proračuna EU za obdobje 2021–2027 in 37 % sredstev sklada EU za okrevanje (NextGenerationEU) je bilo namenjenih ukrepom, povezanim z zelenim dogovorom; poziva Komisijo, sozakonodajalca in države članice, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru, zlasti v okviru kohezijske politike, in v instrumentu za spremljanje NextGenerationEU za obdobje po letu 2026 zagotovijo podobne ali še ambicioznejše ravni odhodkov; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo pri dodeljevanju sredstev v večletnem finančnem okviru prednostno obravnavane pobude za izboljšanje izobraževanja, preusposabljanja in izpopolnjevanja delovne sile zlasti v manj razvitih regijah ter da se bodo poleg tega spodbujale naložbe v projekte krožnega gospodarstva in krepitev odpornosti;

26

ugotavlja, da je ocena ključnih ukrepov akcijskega načrta za krožno gospodarstvo ter povezanih zakonodajnih predlogov in instrumentov pokazala, kako je velik del porabe osredotočen na izvajanje zakonodaje EU o odpadkih; zato poziva k uvedbi ukrepov za bolj uravnotežen dostop do financiranja za projekte, ki obravnavajo bolj sistemske krožne rešitve, v katere so lahko vključene celotne proizvodne verige, in se osredotočajo na višje razrede hierarhije ravnanja z odpadki. Za uskladitev finančnih spodbud bodo potrebne obsežne analize in sodelovanje med vsemi deležniki na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, kot je OR že navedel v prejšnjih mnenjih (6); poleg tega poudarja, da je treba ponuditi ciljno usmerjeno podporo in mehanizme financiranja, posebej prilagojene regijam glede na različne ravni razvoja, da se jim olajša prehod na krožno gospodarstvo;

27

poudarja, da visoka obdavčitev dela močno odvrača od uporabe krožnih poslovnih modelov; poudarja, da je treba razpravljati o uskladitvi finančnih spodbud za vključujoče krožno gospodarstvo, na primer z razmislekom o preusmeritvi obdavčitve z dela na onesnaževanje in rabo virov, ob spodbujanju postopnega odpravljanja subvencij za fosilna goriva, ter z izvajanjem načela onesnaževalec plača, kot je določeno v ustanovnih pogodbah Evropske unije in zelenem dogovoru EU;

28

poziva k okrepljenim storitvam tehničnega in finančnega svetovanja, ki lahko povečajo uporabo tehnologij, projektov in poslovnih modelov krožnega gospodarstva; pozdravlja pozitivne primere svetovalnih shem za mesta in regije, kot so sheme Evropske investicijske banke, Circular City Centre (centra za krožna mesta) in evropska pomoč, namenjena področju energije na lokalni ravni (ELENA); ugotavlja, da bi morala biti tehnična podpora bolje prilagojena manjšim lokalnim in regionalnim oblastem z manj viri, za katere sicer obstaja nevarnost, da bodo zapostavljene;

29

opozarja, da obstaja jasna potreba po okrepitvi dialoga na več ravneh v EU, ki spodbuja vključujoče in participativno oblikovanje ter izvajanje politik kot najboljši način za sprostitev teritorialnega potenciala. Države članice morajo učinkovito vključiti lokalne in regionalne oblasti kot ključni element izboljšanega upravljanja na več ravneh ter jih opremiti s pravnimi, upravnimi in finančnimi pristojnostmi, da bodo postale resnična gonilna sila za uresničitev ciljev zelenega dogovora;

30

ugotavlja, da lahko zaradi na splošno majhne in lokalne osredotočenosti krožnih projektov nastanejo težave s financiranjem, vendar lahko lokalne in regionalne oblasti z nepovratnimi sredstvi, posojili ali jamstvenimi shemami zapolnijo vrzel v financiranju takšnih krožnih MSP in projektov v zgodnji fazi. Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIS) ponujata različne produkte financiranja in jamstva za izpolnjevanje finančnih potreb krožnih projektov ter dosegata dobre rezultate pri njihovem financiranju; poudarja, da bi bilo treba take proizvode razširiti in jih narediti bolj dostopne, saj se bodo povečale tudi finančne potrebe mladih podjetij z novimi in inovativnimi krožnimi poslovnimi modeli;

31

meni, da bi morale imeti lokalne in regionalne oblasti med prehodom na zeleno in pregledno krožno gospodarstvo v postopkih javnega naročanja enostaven vpogled v zahteve do kreditnih institucij (njihovih odvisnih ali povezanih podjetij) glede deleža zelenih sredstev in uskladitve s taksonomijo, kot so opredeljene v delegiranem aktu o obveznostih razkritja v okviru taksonomije EU; poziva k spodbujanju lokalnih in regionalnih oblasti k uporabi deleža zelenih sredstev kot osrednjega merila za javna naročila, da bi bili celotni projekt in njegovi akterji usklajeni s taksonomijo;

32

poziva, naj se na podlagi obetavnih primerov, kot sta TAIEX in instrument za evropska mesta, vzpostavijo tokovi financiranja EU, ki bi bili zasnovani tako, da bi zadostili potrebam manjših lokalnih in regionalnih oblasti z omejenimi viri in strokovnim znanjem, in sicer z racionaliziranimi in poenostavljenimi postopki prijave, ki bi lahko zmanjšali upravno zapletenost ter ponudili hitro in poenostavljeno tehnično in finančno podporo;

33

ugotavlja, da je ESRR zaradi poudarka na zmanjševanju gospodarskih, okoljskih in socialnih težav v evropskih regijah zelo pomemben s krožnega vidika, zlasti za manj razvite regije ali regije v prehodu, ki pogosto nimajo tehničnih in finančnih sredstev za izvajanje ambicioznih strategij krožnega gospodarstva;

34

opozarja, da so krožno gospodarstvo, preprečevanje nastajanja odpadkov in trajnostno ravnanje z odpadki bistveni za preprečevanje zaostrovanja svetovnih neenakosti in okoljskih krivic, ter opozarja na zaskrbljujoč izvoz odpadkov iz EU v druge države sveta, ki je leta 2022 znašal 32,1 milijona ton; pozdravlja nedavni začasni politični dogovor sozakonodajalcev o posodobitvi uredbe o pošiljkah odpadkov; poziva, naj bosta državam članicam še vedno prepovedana izvoz odpadkov z namenom odlaganja v tretjih državah in izvoz nevarnih odpadkov, namenjenih predelavi, v države, ki niso članice OECD;

Spodbujanje krožnega javnega naročanja za pospešitev prehoda

35

opozarja, da ima javno naročanje podjetij in vladnih institucij ključno vlogo pri spodbujanju in pospeševanju prehoda na krožno gospodarstvo, ter pozdravlja pomembne ambicije za obvezna zelena javna naročila, ki so neposredno izražene v pobudi za trajnostne izdelke in prihodnji uredbi o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke;

36

poudarja, da so obvezna merila za krožna javna naročila pomembna za ustvarjanje boljših pogojev za uporabo javnega naročanja kot gonila krožnega gospodarstva, in poudarja, da je zaveza k razvoju obveznih minimalnih sektorskih meril v skladu z akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo nujen in ključen ukrep za razširitev krožnega javnega naročanja, ki lokalnim in regionalnim oblastem ter podjetjem omogoča, da dovolj zgodaj vzpostavijo potrebne zmogljivosti;

37

poudarja, da lahko lokalne in regionalne oblasti z javnimi naročili ustvarijo povpraševanje, ki spodbuja trg k razvoju novih ponudb in pripravljenosti na dobavo krožnih proizvodov in storitev. Zato morata regulativno in politično okolje lokalne in regionalne oblasti spodbujati, da presežejo minimalne standarde, in poskrbeti, da imajo vodilni akterji še vedno prostor za inovacije; opozarja na uspešno izkušnjo z lokalnimi zelenimi dogovori kot orodjem, ki ga je treba dodatno preučiti in posnemati, da bi podprli sodelovanje podjetij v načrtih za krožno javno naročanje in olajšali participativni prehod mest in regij na krožno gospodarstvo;

Pravičen in vključujoč prehod na krožno gospodarstvo

38

priznava, da je krepitev institucionalnega znanja ključna za pospešitev izvajanja politik krožnega gospodarstva. Lokalne in regionalne oblasti pogosto potrebujejo več specializiranega osebja s širšim naborom spretnosti in boljšim znanjem o različnih vrednostnih verigah materialov, vključno z gradbeništvom, tekstilom, hrano, vodo in plastiko. Poleg tega bodo lokalne in regionalne oblasti vse bolj potrebovale kritične spretnosti, kot so podpora, sklicevanje deležnikov, učinkovito komuniciranje in sodelovanje. Glede na navedeno bi morale nacionalne vlade in institucije EU povečati tehnično pomoč lokalnim in regionalnim oblastem, da bi jim olajšale uporabo sredstev za podnebne ukrepe in finančnih sredstev iz vseh virov ter izboljšale krepitev zmogljivosti in ciljno usmerjene programe usposabljanja;

39

pozdravlja sporočilo Komisije o krepitvi evropskega upravnega prostora (pobuda ComPAct), v katerem so predlagani konkretni ukrepi za pomoč javnim upravam pri izpolnjevanju potreb ljudi in podjetij po vsej Evropi; poziva Komisijo, naj stori še več in vzpostavi nacionalne programe ter usklajevalni mehanizem na ravni EU za razvoj ponudb za usposabljanje lokalnih in regionalnih javnih uslužbencev ter združevanje virov iz programov, kot sta Interreg Europe in Erasmus+;

40

poudarja, da morajo politike krožnega gospodarstva izpostavljati potrebo po pravičnem in vključujočem prehodu; priznava, da je treba opredeliti, kaj je pravičen in vključujoč prehod, vključno s tem, kakšno bo preusposabljanje in izpopolnjevanje delavcev, ki bo potrebno zaradi prehodov na lokalni in regionalni ravni, ter poziva, naj izvajanje ciljev zelenega dogovora vključuje pripravljenost delovne sile EU, da se prilagodi krožnim poslovnim modelom, kar bo omogočilo ustvarjanje krožnih delovnih mest (npr. v izobraževanju, zasnovi in digitalni tehnologiji) in posrednih krožnih delovnih mest (npr. v informacijskih storitvah in logistiki). Z odpravo vrzeli v digitalnih znanjih in spretnostih bi lahko izboljšali odpornost regionalnih gospodarskih sistemov in omogočili preusmeritev od tradicionalnih netrajnostnih proizvodnih struktur k bolj inovativnim;

41

poudarja, da bi morale biti naložbe v izobraževanje ter reforme poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podpora zanje pomembna prednostna naloga, oboje pa bilo treba zasnovati tako, da bi izvajanje strategij krožnega gospodarstva uskladili z zagotavljanjem znanj in spretnosti ter širšo politiko gospodarskega razvoja. Potrebna sta večja finančna podpora in združevanje sredstev iz programov, kot sta Evropski socialni sklad (ESS) in Erasmus+, da bi razvili kazalnike za merjenje kakovosti in količine krožnih delovnih mest, ohranili večje priložnosti za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter spodbudili podjetja, da se vključijo v javno-zasebna partnerstva za sodelovanje, kot so centri poklicne odličnosti ali vozlišča;

42

poudarja, da organizacije socialne ekonomije že desetletja igrajo pionirsko vlogo pri oblikovanju in širjenju prakse krožnega gospodarstva z dejavnostmi, kot so recikliranje elektronske opreme in tekstila, potrošniško blago za večkratno uporabo ter popravila in ponovna izdelava; opozarja na ključno vlogo mest in regij pri spodbujanju prispevka socialne ekonomije z razvojem medsektorskih ukrepov politike v kombinaciji s skupnimi proračuni in ustrezno podporo, izkoriščanjem strokovnega znanja organizacij socialne ekonomije za razvoj strategij izpopolnjevanja in preusposabljanja, spodbujanjem izboljšanja delovnih pogojev ter krepitvijo vključevanja trajnostnih meril v javna naročila, da se spodbudi povpraševanje na trgu.

---

(1)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(2)  Kot je OR že navedel v mnenjih: Mnenje Evropskega odbora regij – Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo (UL C 440, 18.12.2020, str. 107) in Mnenje Evropskega odbora regij – Strategija EU za trajnostne in krožne tekstilne izdelke (UL C 79, 2.3.2023, str. 17).

(3)  Uredba (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode (UL L 177, 5.6.2020, str. 32).

(4)  Direktiva Sveta z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6).

(5)  Uredba (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L 170, 25.6.2019, str. 1).

(6)  Mnenje Evropskega odbora regij – Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo (UL C 440, 18.12.2020, str. 107).