Tožba, vložena 10. julija 2024 – Madžarska/Evropski parlament, Svet Evropske unije

(Zadeva C-486/24)

(C/2024/5088)

Jezik postopka: madžarščina

Stranke

Tožeča stranka: Madžarska (zastopnik: M. Z. Fehér, agent)

Toženi stranki: Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj

—	Uredbo (EU) 2024/1083 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu in spremembi Direktive 2010/13/EU (1) razglasi za nično ali podredno

—	za nične razglasi te določbe Uredbe (EU) 2024/1083 Evropskega parlamenta in Sveta: — člen 2(3) in člen 5; — člen 2(20) in člen 4; — člen 6; — člen 7; — določbe, ki se nanašajo na Evropski odbor za medijske storitve; — člena 21 in 23, ter — člen 2(19) in člen 25; in

—	Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi tožbeni razlog: neustreznost pravne podlage Uredbe in neobstoj ustrezne pravne podlage

Medijske storitve, urejene z Uredbo, so hkrati kulturne in gospodarske narave, vendar z Uredbo v resnici niso urejeni gospodarski vidiki teh storitev. Uredba vsebuje določbe, ki spadajo na področje, glede katerega ima Unija v skladu s členom 6(c) PDEU in členom 167(5) PDEU pristojnosti za uskladitev in dopolnitev, zaradi česar člena 114 PDEU ni mogoče šteti za ustrezno pravno podlago. Dejanski primarni cilj Uredbe je spodbujanje temeljnih vrednot Unije – demokracije in pravne države – s spodbujanjem medijske svobode in pluralizma medijev, za kar člen 114 PDEU ne zagotavlja ustrezne pravne podlage. Tudi če bi bil primarni ali najpomembnejši od več regulatornih ciljev, ki se želijo doseči z Uredbo, vzpostavitev notranjega trga medijskih storitev, iz Uredbe ni jasno razvidno, katere ovire za delovanje notranjega trga se želi odpraviti z njo. Razhajanja med nacionalnimi ureditvami same po sebi ne upravičujejo uporabe člena 114 PDEU. Neobstoj ustrezne pravne podlage je očiten glede pravil v zvezi z vprašanji nacionalne varnosti in kazenskopravnimi vprašanji, vsebovanih v Uredbi, glede katerih Unija nima rednih zakonodajnih pristojnosti, na podlagi katerih bi bilo mogoče sprejeti uredbo. Pravila, določena z Uredbo, pa sama po sebi urejajo področje – in tako ustvarjajo dodatne regulatorne možnosti –, glede katerega države članice Uniji niso podelile pristojnosti na podlagi člena 4 PEU. To velja glede negospodarskih vidikov medijskih storitev, tiskarskih izdelkov in njihovega vpliva v zvezi z vzdrževanjem javnega reda in zaščito nacionalne varnosti. Uredba s kršitvijo člena 4 PEU pomeni poseben poseg v izključno pristojnost držav članic glede nacionalne varnosti.

Drugi tožbeni razlog: Uredba krši člen 4(1) in (2) PEU v povezavi s členom 5 PEU ter načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti

Z Uredbo se urejajo vprašanja, ki bi jih bilo mogoče urediti oziroma ki so celo že urejena na osrednji, regionalni ali lokalni ravni držav članic, tako da jih zaradi obsega ali učinkov načrtovanega ukrepa ni mogoče uresničiti na ravni Unije, in z njo se državam članicam odvzemajo njihove pristojnosti na različnih področjih. Poleg tega se uredbo kot obliko predpisa v nasprotju z direktivo državam članicam odvzame možnost urejanja in se jim dovoli le sprejetje strožjih določb, s čimer sta kršeni načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.

Tretji tožbeni razlog: kršitev načel pravne varnosti in jasnost predpisov, ki sta priznani kot splošni načeli prava Unije

Temeljni pojmi, ki se uporabljajo v Uredbi, deloma niso opredeljeni, deloma pa jih niti ni mogoče opredeliti enotno, zato niso primerni, da se ugotovitve in ukrepi, ki se lahko sprejmejo na podlagi Uredbe, utemeljijo na njih oziroma da države članice pričakovanja glede svoje pravne ureditve in delovanja svojih organov na podlagi Uredbe identificirajo z zahtevano gotovostjo. Poleg tega več določb Uredbe, zlasti kazenskopravni ukrepi, ki jih lahko sprejmejo države članice, tako posebej kot gledano v celoti pomenijo tako veliko pravno negotovost glede izvajanja Uredbe, da to krši načeli pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, ki sta priznani kot splošni načeli prava Unije, s čimer se posledično povzroča pravna negotovost v postopkih držav članic, zlasti v kazenskih.

Četrti tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 2(3) in člena 5 Uredbe

Člen 2(3) in člen 5 Uredbe kršita člen 5 PEU, člena 153(1) PDEU, člena 167(5) PDEU in Protokol št. 29 k Pogodbama ter ne izpolnjujeta zahtev glede jasnosti predpisov in pravne varnosti.

Peti tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 2(20) in člena 4 Uredbe

Člen 2(20) in člen 4 Uredbe kršita člen 4(1) in (2) PEU, člen 5 PEU ter člene 82 PDEU, 83 PDEU in 167(5) PDEU ter ne izpolnjujeta zahtev glede pravne varnosti.

Šesti tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 6 Uredbe

Člen 6 Uredbe krši člen 5 PEU ter člena 56 PDEU in 167(5) PDEU ter načela sorazmernosti, jasnosti predpisov in pravne varnosti.

Sedmi tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 7 Uredbe

Člen 7 Uredbe krši načelo sorazmernosti iz člena 5 PEU in ne izpolnjuje zahtev glede pravne varnosti.

Osmi tožbeni razlog: razglasitev ničnosti določb, ki se nanašajo na Evropski odbor za medijske storitve

Določbe Uredbe, ki se nanašajo na Evropski odbor za medijske storitve, kršijo člen 5 PEU in člen 167(5) PDEU ter načelo sorazmernosti.

Deveti tožbeni razlog: razglasitev ničnosti členov od 21 do 23 Uredbe

Členi od 21 do 23 Uredbe kršijo člen 5 PEU ter člena 63 PDEU in 167(5) PDEU, načela subsidiarnosti, sorazmernosti, jasnosti predpisov in pravne varnosti.

Deseti tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 2(19) in člena 25 Uredbe

Člen 25 Uredbe krši člen 5 PEU ter načela subsidiarnosti, sorazmernosti, jasnosti predpisov in pravne varnosti.

---

(1)   UL L, 2024/1083, 17.4.2024.