Poročevalec:

Teppo SÄKKINEN

Zaprosilo	Evropska komisija, 27.3.2024
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	21.5.2024
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	30.5.2024
Plenarno zasedanje št.	588
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	189/5/3

1   Sklepi in priporočila

1.1

Podnebni cilj EU za leto 2040 bo omogočil prepoznavnost na poti do podnebne nevtralnosti do leta 2050 in prispeval k svetovnim podnebnim ambicijam. EESO podpira priporočeno 90-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2024, saj je to skladno z znanstvenim mnenjem glede pravičnega deleža Evrope pri cilju 1,5 °C. Poudarja, da je ta cilj zahteven in ga bo mogoče doseči le s stimulativnimi politikami, ki bodo evropski industriji zagotovile konkurenčnost in pravičen prehod, ter s stroškovno učinkovito uporabo vseh brezogljičnih in nizkoogljičnih tehnologij.

1.2

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da je treba dejansko zmanjšati emisije s postopno odpravo fosilnih goriv. Odvzemi ogljika so sicer vse pomembnejši za uresničitev podnebnih ciljev EU, vendar je pretirano zanašanje na kopenske in industrijske ponore povezano z nejasnostmi in tveganjem, da bomo za vedno vezani na uporabo fosilnih goriv ali pa da bomo ponore izgubili zaradi gozdnih požarov, škodljivcev ali drugih nevarnosti. Če želimo, da bodo odvzemi ogljika ohranili svojo omejeno, vendar pomembno vlogo, so potrebne spodbude zanje. EESO poziva Komisijo, naj z znanstvenega in ekonomskega vidika oceni ravnovesje med zmanjšanjem in odvzemi ogljika.

1.3

Ambiciozen cilj za leto 2040 temelji na uspešnem zmanjšanju neto emisij za vsaj 55 % do leta 2030. EESO poudarja, da se je treba osredotočiti na izvajanje zakonodajnega svežnja „Pripravljeni na 55“ in podporo evropskim podjetjem ter gospodinjstvom pri prilagajanju na novo zakonodajno okolje.

1.4

EESO ugotavlja, da podnebni cilji zahtevajo doslej največjo raven naložb v razogljičenje, ki bodo med drugim odvisne od predvidljivosti in doslednosti zakonodajnega okolja, učinkovitih raziskav, razvoja in inovacij, hitrejšega izdajanja dovoljenj, dostopa do financiranja, razpoložljivosti usposobljene delovne sile in splošne uspešnosti evropskega gospodarstva. Cilj za leto 2040 bi bilo treba povezati s prizadevanji, da bi med prehodom nastalo močno gospodarstvo, da bi se povečala evropska energetska varnost in ustvarila visokokakovostna delovna mesta. Za razširjanje učinka evropskega čistega prehoda na svetovni ravni in izkoriščanje prednosti vodilne vloge na področju podnebja EESO poziva Komisijo, naj spremlja rast izvoza evropskih proizvodov in storitev čiste tehnologije ter naj določi s tem povezane cilje.

1.5

Panoge, v katerih so stroški zmanjševanja sorazmerno nizki in so na voljo rešitve, ki jih je mogoče razširjati, je treba hitreje razogljičiti, da bi omogočili bolj postopen napredek v panogah, v katerih je težko zmanjšati emisije. EESO poziva, naj proizvodnja električne energije v EU do leta 2040 postane brezogljična, takoj nato pa še ogrevanje in hlajenje. Razpoložljivost čiste in cenovno dostopne energije ter energetska infrastruktura, pripravljena na prihodnost, sta pogoj za razogljičenje drugih panog, kot so industrija, stavbe in promet. EESO predlaga, naj se v tesnem dialogu s kmeti in drugimi deležniki določi okviren cilj za zmanjšanje emisij v agroživilskem sektorju, ki bo temeljil na znanosti, zagotavljal prehransko varnost v Evropi in upošteval različne naravne danosti v EU.

1.6

Da bi evropska podnebna politika obdržala podporo javnosti in da bi bile vključene vse ravni družbe, EESO opozarja na pomen obsežnega dialoga z deležniki, tudi socialnimi partnerji in civilno družbo, ter na pomen državljanske udeležbe pri oblikovanju cilja za leto 2040 in spremljajočih politik. Tudi podnebne politike držav članic bi se morale opirati na takšen strukturirani dialog in stalna svetovalna telesa. EESO poudarja, da je mogoče emisije ter povpraševanje po materialih in energiji še bolj zmanjšati s spodbujanjem potrošnikov k trajnostnemu načinu življenja.

1.7

EESO poziva Komisijo, naj preverjanje konkurenčnosti v okviru priprave zakonodajnega predloga za cilj za leto 2040 razširi še s primerjavo z drugimi večjimi gospodarstvi, vključno z njihovo podnebno, energetsko in industrijsko politiko ter gospodarskimi kazalniki, in naj poda predloge, kako okrepiti svetovno konkurenčnost in industrijsko bazo Evrope ter ohraniti naš model odprtega tržnega gospodarstva z visokimi okoljskimi in socialnimi standardi.

2   Uvod

2.1

Evropska unija je določila pravno zavezujoča cilja glede zmanjšanja emisij za vsaj 55 % do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050. Na pol poti mora Komisija v skladu z evropskimi podnebnimi pravili predlagati cilj za leto 2040.

2.2

V sporočilu (1) Komisija tako predlaga zmanjšanje emisij za 90 %. Sporočilo in priložena ocena učinka zajemata tri možnosti: prva možnost je linearna krivulja zmanjšanja za do 80 %, druga je 85–90-odstotno zmanjšanje in tretja 90–95-odstotno zmanjšanje. V sporočilu je predlagan tudi predvideni okvirni proračun EU za emisije toplogrednih plinov v višini 16 milijard ton ekvivalenta CO2 za obdobje 2030–2050.

2.3

Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe (ESABCC) je v poročilu, pripravljenem junija 2023, priporočil 90–95-odstotno zmanjšanje do leta 2040 ter proračun za toplogredne pline v višini 11–14 milijard ton ekvivalenta CO2 za obdobje 2030–2050. (2) Cilj za leto 2040, ki ga predlaga Komisija, je skladen s ciljno vrednostjo, ki jo predlaga ESABCC, in je med javnim posvetovanjem, ki ga je Komisija izvedla leta 2023, prejel največ podpore.

2.4

Sporočilo služi kot izhodišče za dialog o cilju za leto 2040 in načinih za njegovo uresničitev, EESO pa želi s tem mnenjem prispevati k tej razpravi. Komisija bo zakonodajni predlog za cilj za leto 2040 pripravila v naslednjem mandatu, kakor tudi okvir politike za obdobje po letu 2030, ki je potreben za dosego tega cilja.

3   Globalno ozadje cilja EU za leto 2040

3.1

Na konferenci OZN o podnebnih spremembah COP28 leta 2023 so bile pogodbenice pozvane, naj postopoma opustijo vsa fosilna goriva, si prizadevajo za trikrat večji obseg energije iz obnovljivih virov in dvakrat več ukrepov za energijsko učinkovitost do leta 2030 ter pospešijo uvajanje čistih tehnologij. Poleg tega so bile pozvane, naj naslednje nacionalno določene prispevke v skladu z znanstvenim mnenjem prilagodijo usmeritvi, ki predvideva omejitev segrevanja na 1,5°C.

3.2

Kot je navedeno v sporočilu, bo cilj za leto 2040 podlaga za nove nacionalno določene prispevke EU v okviru Pariškega sporazuma, v skladu s katerim mora EU konvenciji UNFCCC do začetka leta 2025 sporočiti čim bolj ambiciozen cilj za leto 2035. EESO poudarja, da morata podnebni cilj za leto 2040 in ustrezen cilj za leto 2035 upoštevati zaveze, ki so jih na konferenci COP28 sprejele vse pogodbenice, in da ju je treba brez odlašanja sprejeti.

3.3

EESO ugotavlja, da delež Evrope v svetovnih emisijah trenutno znaša 7 % in se še naprej zmanjšuje vzporedno z napredkom EU v smeri podnebne nevtralnosti do leta 2050. Hkrati Evropa nosi odgovornost za to, da je bila v zgodovini med največjimi povzročitelji emisij. EU je kot eni od vodilnih gospodarskih sil uspelo, da je emisije na svojem ozemlju zmanjšala za 32 % v primerjavi z letom 1990 in gospodarsko rast ločila od emisij toplogrednih plinov. Iz tega izhaja tako odgovornost kot priložnost Evrope, da vodi podnebno ukrepanje, pri čemer se mora povezati z drugimi večjimi gospodarstvi, da bi dosegli cilje Pariškega sporazuma. EESO želi spomniti na svoj predlog, naj podnebna diplomacija v zunanjih odnosih EU postane ena od vodilnih politik. (3)

3.4

Vodilni položaj Evrope v svetovnem merilu pri blažitvi podnebnih sprememb morajo spremljati politike za konkurenčnost evropske industrije, preprečevanje selitve virov CO2 in spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev, ki morajo hkrati prispevati k sodelovanju na svetovni ravni za boj proti podnebnim spremembam s podnebnim financiranjem, prenosom tehnologije, tehnično pomočjo in krepitvijo zmogljivosti. EESO pozdravlja pobudo Komisije, da ustanovi projektno skupino za trge ogljika. EU lahko podpre uvajanje sistemov oblikovanja cen ogljika v tretjih državah v povezavi z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah in tako spodbudi širjenje teh sistemov, ki trenutno zajamejo manj kot četrtino svetovnih emisij CO2. (4)

3.5

Vse večje geopolitične napetosti kažejo, kako nujno je postopoma opustiti fosilna goriva in se hkrati izogniti novi odvisnosti od tehnologij in kritičnih surovin. Postopna odprava odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv bo podprla odprto strateško avtonomijo in konkurenčnost Evrope. Ambiciozen cilj za leto 2040 bi lahko precej pomagal povečati energetsko varnost EU in po možnosti za polovico zmanjšal odvisnost od uvoza energije, tj. s 55 % leta 2021 (5) na 26 % leta 2040. Neto stroški za uvoz fosilnih goriv so leta 2023 znašali 2,4 % BDP EU. Nedavne krize, na primer pandemija COVID-19 in energetska kriza, ki jo je povzročila ruska vojna agresija, kažejo, da je treba v vseh fazah prehoda ohraniti zanesljivo oskrbo z energijo in materiali. V bližnji prihodnosti bo treba nujno ukiniti še preostali uvoz energije iz Rusije v EU, da bi se ustavil tok prihodkov, s katerimi Rusija financira invazijo v Ukrajini.

3.6

Svetovne gospodarske razmere postajajo vse zahtevnejše zaradi ameriškega akta za znižanje inflacije in vse večje prevlade Kitajske v dobavnih verigah čiste tehnologije. EESO znova poudarja, da mora Evropa ohraniti močno industrijsko bazo, izboljšati evropske raziskave, razvoj in inovacije ter proizvodne zmogljivosti za podnebno nevtralne tehnologije in kritične surovine ter razpršiti trajnostne vire oskrbe, če želimo razogljičiti naše gospodarstvo in pod enakimi pogoji tekmovati z ZDA ter Kitajsko. (6) Evropski odziv na globalno tekmovanje v subvencijah mora temeljiti na naših prednostih, na primer zaščiti in razvoju enotnega trga. Kot je poudarjeno v izjavi iz Antwerpna, (7) sta trdno industrijsko tkivo in okrepljen socialni dialog nujna za uspešno izvajanje evropskega zelenega dogovora.

3.7

EESO z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo leto 2023 po podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) najtoplejše leto od začetka merjenja in da se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. V prvi evropski oceni podnebnih tveganj (EUCRA, 2024) (8) je navedeno, da so nekatere regije v Evropi žarišča za več podnebnih tveganj, kot so požari v naravi, vročinski vali, pomanjkanje vode, poplave, erozija in vdor slane vode. Z odločnim ukrepanjem na svetovni ravni za boj proti podnebnim spremembam bi lahko preprečili izgubo številnih življenj, ogrožanje zdravja in ekonomske izgube. Stroški neukrepanja na podnebnem področju so veliko večji od stroškov ukrepanja. Zato EESO opozarja na družbeno-gospodarske koristi premišljenih in nujnih podnebnih ukrepov, med katerimi so boljša kakovost življenja, nižji stroški zdravstvenega varstva in preprečitev gospodarskih posledic.

3.8

EESO želi spomniti na zavezo EU Kunminško-montrealskemu svetovnemu okviru za biotsko raznovrstnost in opozarja na soodvisnost med podnebjem in biotsko raznovrstnostjo, saj podnebne spremembe povečujejo tveganja za naravo, rešitve, ki temeljijo na naravi in jih zagotavljajo živahni ekosistemi, pa so izredno učinkovite pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Obnova mokrišč na primer pomaga obvladovati poplave in presežne padavine, z ohranjanjem staroraslih gozdov pa se lahko zaščitijo ogromna skladišča ogljika.

4   Podnebni cilj za leto 2040

4.1

Podnebni cilj EU za leto 2040 bo omogočil prepoznavnost na poti do podnebne nevtralnosti do leta 2050 in prispeval k svetovnim podnebnim ambicijam. EESO podpira priporočeno 90-odstotno zmanjšanje neto emisij do leta 2040, saj je to skladno z znanstvenim mnenjem glede pravičnega deleža Evrope pri cilju 1,5 °C. (9) Hkrati poudarja, da je ta cilj zahteven in ga bo mogoče doseči le s stimulativnimi politikami, ki bodo evropski industriji zagotovile konkurenčnost in pravičen prehod, ter s stroškovno učinkovito uporabo vseh brezogljičnih in nizkoogljičnih tehnologij.

4.2

Cilj glede 90-odstotnega zmanjšanja je neto vrednost, ki zajema tako zmanjšanje emisij kot odvzeme ogljika preko bioloških in tehnoloških ponorov. EESO poudarja, da mora biti v ospredju dejansko zmanjšanje emisij, odvzemi ogljika bi ga morali le dopolnjevati. Komisijo poziva, naj na podlagi znanstvenih dokazov in ekonomske analize skrbno oceni ravnovesje med zmanjšanjem emisij in odvzemi ogljika, da se ne bi preveč zanašali na kopenske ali industrijske ponore, pri katerih obstajajo nejasnosti in tveganja. Hkrati so potrebne spodbude za odvzeme ogljika, če želimo, da bodo ohranili svojo omejeno, vendar pomembno vlogo, pri čemer se je treba opreti na pred kratkim sprejeti okvir za certificiranje odvzemov ogljika (CRCF).

4.3

Kot priznavajo Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), ESABCC in Mednarodna agencija za energijo, je zajemanje ogljika iz industrijskih procesov nujen del ambicioznega cilja za leto 2040 in doseganja podnebne nevtralnosti. EESO poudarja, da mora biti zajemanje ogljika usmerjeno v preostale emisije v panogah, v katerih je težko zmanjšati emisije, da ne bi za vedno ostali vezani na uporabo fosilnih goriv, kadar že obstajajo izvedljive alternative za razogljičenje. Zajemanje ogljika zahteva obsežne naložbe v sam postopek, logistiko in shranjevanje ter poveča povpraševanje po energiji. Zato zajemanje ne bi smelo biti prednostna možnost za razogljičenje v panogah, v katerih je že mogoče fosilna goriva postopoma in stroškovno učinkovito odpraviti. Z zajemanjem biogenega ogljika se lahko ustvarijo stalni odvzemi in trajnostni viri CO2 za industrijsko uporabo.

4.4

Za zaustavitev upadanja ponorov ogljika v EU so potrebne prakse, kot so pogozdovanje, agrogozdarstvo, preprečevanje krčenja gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi, ustrezno upravljanje in obnova šotišč ter ogljično kmetovanje. Evropski gozdovi in polja tudi prispevajo k podnebnim ukrepom, saj zagotavljajo materiale na biološki osnovi, ki lahko nadomestijo fosilne vire in skladiščijo ogljik v lesnih konstrukcijah ter drugih izdelkih z dolgo življenjsko dobo. EESO poudarja, da se ni zanesljivo zanašati na velike biološke ponore zaradi netočnosti poročanja o naravnih procesih, pa tudi, kar je še bolj zaskrbljujoče, zaradi vse večjih tveganj, kot so gozdni požari, škodljivci, bolezni in vremenski dogodki, ki jih sedanje podnebne spremembe še zaostrujejo. Zato bi bilo treba vse več pozornosti namenjati prilagajanju, delež rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) pri neto cilju pa določiti zelo previdno. Za redne in aktualne informacije o stanju zalog ogljika so potrebni zanesljivi sistemi spremljanja.

4.5

Cilj za leto 2040 temelji na uspešnem zmanjšanju neto emisij za vsaj 55 % do leta 2030. EESO z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sedanji nacionalni energetski in podnebni načrti skupaj ne bodo omogočili, da bi dosegli cilj za leto 2030, (10) in države članice poziva, naj odpravijo vrzeli v posodobljenih načrtih, Komisijo pa, naj se osredotoči na izvajanje okvira politike za leto 2030. Mnogi elementi zakonodajnega svežnja „Pripravljeni na 55“, kot je novi sistem trgovanja z emisijami (ETS2) ali mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, šele stopajo v veljavo. Evropska podjetja, zlasti MSP, in gospodinjstva bodo potrebovala manevrski prostor in podporo pri prilagajanju novemu regulativnemu okolju, kamor sodi tudi naložbena varnost za industrijo.

4.6

Cilj za leto 2040 nas bo usmeril na pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050. Ta nelinearna pot bo prinesla priložnosti in izzive, ki bodo vplivali na položaj Evrope v odnosu do drugih večjih gospodarstev. Med drugim bo treba vnaprej izvesti naložbe in razvijati tehnologijo, hkrati pa bo mogoče zmanjšati odvisnost od uvoza energije in prevzeti vodilno vlogo na področju čistih tehnologij. EESO poziva Komisijo, naj preverjanje konkurenčnosti v okviru priprave zakonodajnega predloga za cilj za leto 2040 razširi še s primerjavo z drugimi večjimi gospodarstvi, vključno z njihovo podnebno, energetsko in industrijsko politiko ter gospodarskimi kazalniki, in naj poda predloge, kako načrtovati hitrejše razogljičenje na način, ki bo krepil svetovno konkurenčnost in industrijsko bazo Evrope ter ohranil naš model odprtega tržnega gospodarstva z visokimi okoljskimi in socialnimi standardi. (11)

4.7

Da bi evropska podnebna politika obdržala podporo javnosti in da bi bile vključene vse ravni družbe, EESO opozarja na pomen obsežnega dialoga z deležniki in državljanske udeležbe pri oblikovanju cilja za leto 2040 in spremljajočih politik. Zavzema se za nadaljevanje dialogov o čistem prehodu in podpira dejstvo, da je Komisija v sporočilu priznala potrebo po strukturiranem in sistematičnem dialogu s socialnimi partnerji in civilno družbo ter po vključevanju regionalnih akterjev. Hkrati poziva vse države članice, na začnejo energetske in podnebne dialoge ter ustanovijo nacionalne svetovalne organe za podnebje.

5   Pot do cilja za leto 2040

5.1

Cilj za leto 2040 morajo spremljati stimulativne politike, na primer poudarek na pravičnem prehodu in industrijski konkurenčnosti Evrope. EESO spodbuja Komisijo, naj čim prej začne dialog o okviru podnebne in energetske politike po letu 2030.

5.2

EESO pozdravlja, da so v sporočilo vključene vse brezogljične in nizkoogljične tehnologije. Mednarodna agencija za energijo meni, da je večina tehnologij, ki so potrebne za pospešeno podnebno ukrepanje do leta 2030, že komercialno dostopnih, za podnebno nevtralnost do leta 2050 pa bo treba uvesti tehnologije, ki se še razvijajo. (12) Ambiciozen cilj za leto 2040 bo torej odvisen tako od obsežnega uvajanja sedanjih stroškovno učinkovitih, preskušenih in uveljavljenih tehnologij, kot so energija iz obnovljivih virov, toplotne črpalke in električna vozila, kot tudi od razvoja in širjenja nastajajočih tehnologij, kot so napredna biogoriva, obnovljivi in nizkoogljični vodik, baterije, sintetična goriva in materiali, mali modularni jedrski reaktorji ter zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika, predvsem v panogah, v katerih je težko zmanjšati emisije.

5.3

Da bi EU lahko izkoristila prednosti svoje vodilne vloge na podnebnem področju, bi si morala prizadevati za to, da bi bila privlačno regulativno in operativno okolje za razvoj, preskušanje, širjenje in proizvodnjo čistih tehnologij in materialov. V aktu o neto ničelni industriji so določeni cilji za evropsko neodvisnost na področju neto ničelnih tehnologij, EU pa bi morala tudi spremljati in si prizadevati za povečanje izvoza proizvodov in storitev čiste tehnologije. Za spodbujanje ponovne evropske industrializacije sta potrebni digitalizacija in napredna proizvodnja. V zameno bi morala nastati kakovostna delovna mesta s pravičnimi delovnimi pogoji in dobrim plačilom. V politikah za obdobje po letu 2030 bi si bilo treba prizadevati za poenostavitev in racionalizacijo evropske zelene zakonodaje, zlasti da se upošteva upravno breme MSP.

5.4

Panoge, v katerih so stroški zmanjševanja sorazmerno nizki in so na voljo rešitve, ki jih je mogoče razširjati, je treba hitreje razogljičiti, da bi omogočili bolj postopen napredek v panogah, v katerih je težko zmanjšati emisije. Energetski sektor bo imel glavno vlogo na poti Evrope do podnebne nevtralnosti. Proizvodnja električne energije v EU mora do leta 2040 postati brezogljična, takoj nato pa še ogrevanje in hlajenje. Elektrifikacija je ena najpomembnejših strategij za razogljičenje. Za povečanje deleža električne energije v porabi z 32 % leta 2021 (13) na več kot 50 % do leta 2040 bo treba skoraj podvojiti proizvodnjo elektrike, hkrati pa se skupna poraba energije zmanjšuje zaradi večje energijske učinkovitosti.

5.5

Energija iz obnovljivih virov, zlasti sončna in vetrna, bo največ prispevala k rasti proizvodnje električne energije, pri čemer je jedrska energija pomemben element osnovne obremenitve v državah, ki so se odločile za njeno uporabo. Razpoložljivost cenovno dostopne in stabilne čiste energije je pogoj za razogljičenje drugih panog, kot so industrija, stavbe in promet. EESO želi spomniti na pomen naložb v energetske sisteme, na primer v omrežja, prožnost in shranjevanje. Hkrati je treba s čezmejno energetsko infrastrukturo, od omrežij do cevovodov za vodik, (14) izboljšati medsebojno povezanost evropskega energetskega trga, kar je izpostavljeno tudi v poročilu Enrica Lette o enotnem trgu. EESO poziva k postopni odpravi škodljivih subvencij za fosilna goriva, da bi finančne tokove usmerili v proizvodnjo čiste energije in infrastrukturo zanjo.

5.6

EESO ugotavlja, da podnebni cilji EU zahtevajo doslej največje naložbe v razogljičenje industrijskih procesov in prometa, za kar pa so potrebne naložbe v proizvodnjo brezogljičnih tehnologij in materialov ter v čisto oskrbo z energijo in toploto. Te bodo med drugim odvisne od predvidljivosti in doslednosti zakonodajnega okolja, hitrejšega izdajanja dovoljenj, dostopa do financiranja, zlasti za MSP, in razpoložljivosti usposobljene delovne sile. Za uresničitev ambicioznega cilja za leto 2040 bo treba letne naložbe v razogljičenje izvesti prej. Zanje je v obdobju 2030–2040 po ocenah potrebnih do 710 milijard EUR letno; financirati jih bo treba predvsem z mobilizacijo zasebnih sredstev in s sredstvi držav članic. Pri pripravi naslednjega večletnega finančnega okvira bi bilo treba obravnavati pomen instrumentov financiranja EU za pokritje potreb.

5.7

Sistem trgovanja z emisijami je bil doslej najuspešnejše gonilo EU za zmanjšanje emisij in bo tudi najpomembnejše orodje za doseganje podnebnih ciljev za leti 2030 in 2040. V skladu z linearno krivuljo bodo emisijski kuponi v okviru tega sistema v poznih 30-ih letih tega stoletja prenehali veljati, ko bodo nekatere panoge, v katerih je težko zmanjšati emisije, vključno s kemijsko industrijo in pomorskim prometom, celo po najbolj ambicioznih scenarijih še vedno odvisne od fosilnih goriv. Sistem trgovanja z emisijami bo pregledan leta 2026. EESO poudarja, da je pomembno poskrbeti za vidnost in predvidljivost v zaključni fazi tega sistema, hkrati pa ohraniti njegovo integriteto. Ena od možnosti za izdajo omejenega števila emisijskih kuponov za preostale emisije, ne da bi se pri tem ogrozile zgornje meje emisij, je povezava doslednih odvzemov ogljika s sistemom trgovanja z emisijami.

5.8

Emisije iz kmetijstva so na začetku tega tisočletja večinoma ostale stabilne. Postopki v kmetijstvu, na primer obdelava tal in prebavni procesi živine, neizogibno povzročajo emisije, hkrati pa je kmetijstvo močno pod vplivom podnebnih sprememb. Vendar je mogoče z ustreznimi praksami te emisije ublažiti, kmetje pa lahko z ogljičnim kmetovanjem ustvarjajo odvzeme ogljika. EESO predlaga, naj se v tesnem dialogu s kmeti in drugimi deležniki ter na temelju strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva določi okviren cilj za zmanjšanje emisij v agroživilskem sektorju, ki bo temeljil na znanosti in raziskavah. Ta cilj bi moral zagotoviti trajnostne prehranske sisteme, prehransko varnost in konkurenčnost evropske proizvodnje hrane, (15) hkrati pa bi se morale upoštevati različne naravne danosti v EU. EESO opozarja na vlogo kmetov in gozdarjev v krožnem biogospodarstvu. Komisijo poziva, naj da prednost raziskavam in razvoju, ki lahko podprejo evropsko kmetijstvo pri zelenem prehodu na bolj trajnostno proizvodnjo z manj emisijami toplogrednih plinov, pa tudi sredstvom, s katerimi se bo podprl ta zeleni prehod evropskih kmetij.

5.9

EESO ugotavlja, da bolj trajnostni vzorci potrošnje, kot so bolj zdrava prehrana, zmanjšana poraba energije in materialov ter uporaba javnega prevoza, kolesarjenje in hoja, kadar je to mogoče, bistveno prispevajo k zmanjšanju emisij v EU in tretjih državah. Tako zmanjšujejo porabo surovin in naložbe, ki so potrebne za dosego podnebnih ciljev. Po mnenju EESO je pomemben del prehoda opolnomočenje potrošnikov in gospodinjstev, ki jim je treba dati informacije, temelječe na dejstvih. V ta namen morajo biti zelene trditve zelo zanesljive, uporabljati je treba digitalne potne liste izdelkov ter uveljavljati pravico do popravila in načela okoljsko primerne zasnove. Poleg tega so potrebne spodbude za cenovno dostopno trajnostno izbiro. Spremembe v smeri trajnostnega načina življenja bi bilo treba podpreti tudi z izobraževanjem in ozaveščanjem.

5.10

Prehod k zelenemu gospodarstvu na poti do uresničitve podnebnega cilja za leto 2040 bo zahteval delovno silo, usposobljeno za nove tehnologije in trajnostne prakse. Ta prehod je priložnost za mlade, da sodelujejo v novih programih izobraževanja in usposabljanja na področju zelenih spretnosti, s čimer bodo svojo poklicno pot prilagodili potrebam razogljičenega gospodarstva. Priznati je treba tudi potrebo po preusposabljanju in izpopolnjevanju sedanje delovne sile. V strategiji so poudarjene inovacije in raziskave, kar bi moralo povečati priložnosti za izobraževanje na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki so povezana z znanostjo o podnebju in zeleno tehnologijo.

5.11

Na koncu EESO ponavlja, da je za pravični prehod potreben trden okvir politike, ki bo usmerjen v ljudi, upošteval lokalne razmere, varoval naravo in okolje ter omogočal izkoriščanje priložnosti. (16)

---

(1)   Zavarujmo svojo prihodnost – Podnebni cilj Evrope za leto 2040 in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter oblikovanje trajnostne, pravične in uspešne družbe, COM(2024) 63 final.

(2)   https://climate-advisory-board.europa.eu/news/eu-climate-advisory-board-recommends-ambitious-2040-climate-target-and-urgent-transitions-for-the-european-union.

(3)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Podnebna diplomacija EU (mnenje na lastno pobudo) (UL C, C/2024/1575, 5.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1575/oj).

(4)   https://www.worldbank.org/en/news/press-release/2023/05/23/record-high-revenues-from-global-carbon-pricing-near-100-billion.

(5)   https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Energy_statistics_-_an_overview.

(6)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – a) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo (COM(2023) 62 final) – b) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema proizvodnje proizvodov neto ničelnih tehnologij (akt o neto ničelni industriji) (COM(2023) 161 final – 2023/0081 (COD)) ( UL C 349, 29.9.2023, str. 179).

(7)   https://antwerp-declaration.eu/pdf/declaration.pdf.

(8)   https://www.eea.europa.eu/en/newsroom/news/europe-is-not-prepared-for.

(9)  Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe Evropski uniji priporoča ambiciozen cilj za leto 2040 in nujne prehode, https://climate-advisory-board.europa.eu/news/eu-climate-advisory-board-recommends-ambitious-2040-climate-target-and-urgent-transitions-for-the-european-union.

(10)   https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_23_6622.

(11)  Konkurenčnost in njeno povezavo z okoljskimi ter socialnimi standardi je EESO obravnaval tudi v Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti (COM(2021) 550 final) ( UL C 275, 18.7.2022, str. 101), „Zagotavljanja konkurenčnosti si ne smemo napačno razlagati in ga uporabljati kot izgovor, da na svetovnem trgu poslujemo na najmanjšem skupnem imenovalcu, kar zadeva zelene standarde.“

(12)   https://www.iea.org/reports/net-zero-by-2050.

(13)   https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Energy_statistics_-_an_overview.

(14)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo (COM(2022) 108 final) ( UL C 323, 26.8.2022, str. 123).

(15)  Konkurenčnost agroživilskega sektorja je EESO obravnaval tudi v Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Prehranska varnost in trajnostni prehranski sistemi (raziskovalno mnenje na zaprosilo francoskega predsedstva) ( UL C 194, 12.5.2022, str. 72).

(16)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Ukrepi za spodbujanje okvira politike EU za pravični prehod (raziskovalno mnenje na zaprosilo belgijskega predsedstva) ( UL C, C/2024/1576, 5.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1576/oj ).