P9_TA(2023)0460

Nadaljnja reforma pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2023 o nadaljnji reformi pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb (2022/2146(INI))

(C/2024/4165)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (1) (direktiva o obrestih in licenčninah),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (2) (direktiva o matičnih in odvisnih družbah),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (3) (direktiva proti izogibanju davkom I oziroma ATAD I), in Direktive Sveta (EU) 2017/952 z dne 29. maja 2017 o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami (4) (direktiva proti izogibanju davkom II oziroma ATAD II),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (5) (direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja oziroma DAC 1), Direktive Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčevanja (6) (DAC 2), Direktive Sveta (EU) 2015/2376 z dne 8. decembra 2015 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčevanja (7) (DAC 3), Direktive Sveta (EU) 2016/881 z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčevanja (8) (DAC 4), Direktive Sveta (EU) 2016/2258 z dne 6. decembra 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede dostopa davčnih organov do informacij o preprečevanju pranja denarja (9) (DAC 5), Direktive Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (10) (DAC 6), in Direktive Sveta (EU) 2021/514 z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (11) (DAC 7),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta (EU) 2017/1852 z dne 10. oktobra 2017 o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji (12) (direktiva EU o reševanju sporov),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2021/2101 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2021 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic (13) (direktiva o javnem poročanju po posameznih državah),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta (EU) 2022/2523 z dne 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji (14) (direktiva o drugem stebru),

—

ob upoštevanju predlogov Komisije, ki čakajo na sprejetje, zlasti o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2016)0685), skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2016)0683) in svežnju o obdavčitvi digitalnega gospodarstva (COM(2018)0147 in COM(2018)0148), ter stališč Parlamenta o teh predlogih,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. januarja 2019 z naslovom Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU (15),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2020 z naslovom Akcijski načrt za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira strategijo za okrevanje (COM(2020)0312),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. maja 2021 z naslovom Obdavčitev podjetij za 21. stoletje (COM(2021)0251),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Naslednja generacija virov lastnih sredstev za proračun EU z dne 22. decembra 2021 (16),

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 22. decembra 2021 za direktivo Sveta o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine v Uniji (COM(2021)0823) ter stališča Parlamenta o tem predlogu (17),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. junija 2023 z naslovom Prilagojen sveženj za naslednjo generacijo virov lastnih sredstev (18),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 6. decembra 2022,

—	ob upoštevanju študije Komisije iz januarja 2022 z naslovom „Tax compliance costs for SMEs – An update and a complement:„ “final report“ (Stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti za MSP – posodobitev in dopolnilo: končno poročilo),

—	ob upoštevanju poročila o končnem izidu konference o prihodnosti Evrope in resolucije Evropskega parlamenta z dne 4. maja 2022 o nadaljnjih ukrepih glede Konference o prihodnosti Evrope (19),

—	ob upoštevanju Predloga Komisije z dne 11. maja 2022 za direktivo Sveta o določitvi pravil o olajšavi za zmanjšanje naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala in o omejitvi odbitka obresti za namene davka od dohodkov pravnih oseb (COM(2022)0216),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije,

—	ob upoštevanju poziva Komisije k predložitvi dokazov za oceno učinka z dne 13. oktobra 2022 o predlogu direktive Sveta o Poslovanju v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov (BEFIT),

—	ob upoštevanju govora predsednice Komisije Ursule von der Leyen na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 19. oktobra 2022 o pripravah na zasedanje Evropskega sveta 20. in 21. oktobra 2022,

—	ob upoštevanju govora predsednice Komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta septembra 2022,

—	ob upoštevanju poročil Komisije o posameznih državah v okviru evropskega semestra,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. marca 2023 naslovom Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030 (COM(2023)0168),

—	ob upoštevanju letnega poročila Komisije o obdavčitvi za leto 2023 (20),

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. marca 2023,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2021 o reformi politike EU na področju škodljivih davčnih praks (21) (vključno z reformo Skupine za kodeks ravnanja),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2022 o vplivu nacionalnih davčnih reform na gospodarstvo EU (22),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2022 s priporočili Komisiji o pravični in preprosti obdavčitvi, ki podpira strategijo za okrevanje (nadaljnje ukrepanje EP na podlagi akcijskega načrta Komisije iz julija in njegovih 25 pobud na področju DDV ter obdavčevanja podjetij in posameznikov) (23),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2022 o evropskem okviru za davčni odtegljaj (24),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2022 z naslovom Vpliv novih tehnologij na obdavčevanje: kriptovalute in blokovne verige (25),

—	ob upoštevanju akcijskega načrta Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z dne 19. julija 2013 o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička,

—	ob upoštevanju študij Komisije o kazalnikih agresivnega davčnega načrtovanja (26),

—	ob upoštevanju končnih poročil OECD/G20 o preprečevanju erozije davčne osnove in preusmerjanju dobička iz oktobra 2015,

—

ob upoštevanju izjave vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička z dne 8. oktobra 2021 z naslovom „Two-Pillar Solution to Address the Tax Challenges Arising from the Digitalisation of the Economy“ (Dvostebrna rešitev za obravnavanje davčnih izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva), ki se ji je 16. decembra 2022 pridružilo in se o njej dogovorilo 138 od 141 članic,

—

ob upoštevanju poročil o načrtih za prvi in drugi steber, ki jih je vključujoči okvir OECD/G20 sprejel 14. oktobra 2020, ter rezultatov ekonomske analize in ocene učinka OECD z dne 12. oktobra 2020 z naslovom „Tax Challenges Arising from Digitalisation – Economic Impact Assessment“ (Davčni izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije – ocena ekonomskega učinka),

—	ob upoštevanju vzorčnih pravil drugega stebra vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička z dne 20. decembra 2021 za domače izvajanje 15-odstotnega globalnega minimalnega davka,

—

ob upoštevanju izjave vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička z naslovom „Two-Pillar Solution to Address the Tax Challenges Arising from the Digitalisation of the Economy“ (Dvostebrna rešitev za obravnavanje davčnih izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva), ki se ji je 4. novembra 2021 pridružilo in se o njej dogovorilo 137 od 141 članic,

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 19. junija 2023 za direktivo Sveta o hitrem in varnejšem povračilu presežnega davčnega odtegljaja (COM(2023)0324),

—	ob upoštevanju zakona Združenih držav št. 117–169 z dne 16. avgusta 2022, znanega kot zakon o zmanjševanju inflacije,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za proračun,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0359/2023),

ker lahko države članice same odločajo o svojih ekonomskih politikah, zlasti o svojih davčnih politikah, saj je to določeno v Pogodbah EU, zlasti v pravilu o soglasju; ker je dobro delujoč davčni sistem v interesu držav članic, saj omogoča ustrezno pobiranje davkov; ker je za dodatno povezovanje enotnega trga, izogibanje gospodarskim izkrivljanjem in izogibanje škodljivi davčni konkurenci potrebno usklajevanje in sodelovanje med državami članicami in na ravni EU pri določanju davčne politike, čeprav so za slednjo v veliki meri pristojne države članice;

ker je davčna politika v skladu s pogodbama v nacionalni pristojnosti, davčna suverenost pa je temeljno načelo pravnega reda EU; ker je soglasje, določeno v pogodbah, treba uravnotežiti z zelo visoko stopnjo odgovornosti držav članic in ga uporabljati v skladu z načelom lojalnega sodelovanja, kot določa člen 4(3) Pogodbe o Evropski uniji; ker ta okvir primarne zakonodaje omogoča visoko raven zakonodajnega usklajevanja in upravnega sodelovanja med državami članicami EU; ker sta takšno usklajevanje in sodelovanje potrebna za ohranitev celovitosti enotnega trga ter poštene in pregledne davčne konkurence;

C.	ker pojem pravičnega in učinkovitega davčnega sistema ne pomeni nujno višje splošne ravni obdavčitve;

ker se evropski državljani težko prebijejo skozi mesec, poleg gospodinjstev z nizkimi dohodki pa to velja tudi za vse več gospodinjstev srednjega razreda, prav tako pa se z različnimi izzivi soočajo tudi številna podjetja; ker druga podjetja, zlasti v energetskem sektorju, ustvarjajo nepričakovane dobičke;

ker se je od 4. novembra 2021 137 od 141 članic vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, vključno z vsemi državami članicami EU, dogovorilo o reformi mednarodnega davčnega sistema z dvostebrno rešitvijo za reševanje izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva, vključno z določitvijo večstransko dogovorjenih omejitev za preusmerjanje dobička;

ker iz poročila Komisije o stroških izpolnjevanja davčnih obveznosti za mala in srednja podjetja: posodobitev in dopolnitev iz januarja 2022 izhaja, da so skoraj vsa podjetja nefinančnega poslovnega sektorja v Evropski uniji (EU-27+1) mala in srednja podjetja (99,8 %), ustvarjajo pa tudi dve tretjini vseh delovnih mest v EU-28 (66,6 %) in skoraj tri petine (56,8 %) dodane vrednosti, ki jo ustvari nefinančni poslovni sektor;

ker je z akcijskim načrtom za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička več kot 139 držav in jurisdikcij vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička doseglo soglasje o številnih vprašanjih, povezanih z bojem proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju;

H.	ker lahko agresivno davčno načrtovanje vpliva na to, ali davkoplačevalci izpolnjujejo davčne obveznosti, ter na konkurenčnost podjetij in stabilnost davčnih prihodkov; ker lahko agresivno davčno načrtovanje in škodljiva davčna konkurenca negativno vplivata na delovanje enotnega trga;

ker je EU zgledno prenesla mednarodne sporazume v direktive, ki izboljšujejo usklajevanje in boj EU proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju; ker se obravnavanje akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v državah članicah nekoliko razlikuje;

ker Skupina za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij nadaljuje svojo nalogo, da opredeli in omeji škodljive davčne ukrepe držav članic; ker so se finančni ministri in ministrice 8. novembra 2022 dogovorili o okrepitvi kodeksa ravnanja; ker se zdi, da se nekatera podjetja prilagajajo novim davčnim pravilom in bi utegnila uporabljati sheme agresivnega davčnega načrtovanja; ker so države, ki sodelujejo v OECD/G20, leta 2015 odobrile končni sveženj ukrepov za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, da bi se z reformo mednarodnega davčnega sistema borili proti izogibanju davkom;

K.	ker se je povprečna zakonsko določena stopnja davka od dohodkov pravnih oseb v državah EU znižala s 35 % v letu 1995 na 21,2 % v letu 2023;

L.	ker se je 143 jurisdikcij, vključno z vsemi državami članicami EU, junija 2023 dogovorilo o reformi mednarodnega davčnega sistema z dvostebrno rešitvijo;

ker je v pravno zavezujočem medinstitucionalnem sporazumu z dne 16. decembra 2020 določeno izvajanje časovnega načrta za nove vire; ker so novi viri lastnih sredstev, ki jih je Komisija predlagala decembra 2021, namenjeni odplačilu dela instrumenta Next Generation EU; ker je Komisija junija 2023 predlagala vir lastnih sredstev, povezan s podjetniškim sektorjem;

ker razdrobljenost, zapletenost in neustrezna digitalizacija davčne politike prispevajo k ustvarjanju različnih ovir za podjetja na enotnem trgu, med drugim tudi za delavce malih in srednjih podjetij, samozaposlene in državljane, zlasti zaradi birokracije, tveganja dvojne obdavčitve in težav pri vračilu davkov; ker te ovire odvračajo od čezmejne gospodarske dejavnosti na enotnem trgu; ker je za premagovanje teh ovir potrebno večstransko sodelovanje med državami članicami, ki pa morajo tudi nujno začeti izvajati digitalne rešitve, ki poenostavljajo in zmanjšujejo stroške izpolnjevanja davčnih obveznosti za podjetja; ker razdrobljenost politik povzroča tudi tveganja za davčne organe, kot sta dvojna neobdavčitev in možnost arbitraže (davčno načrtovanje); ker so nekatere države članice razvile sheme, zaradi katerih bi obdavčitev utegnila biti nižja od nacionalne nominalne stopnje in ki bi lahko mala in srednja podjetja postavile v slabši konkurenčni položaj;

O.	ker države članice zaradi škodljivih davčnih praks še vedno izgubljajo davčne prihodke, izgube zaradi tovrstnih praks pa po ocenah znašajo med 36 do 37 milijard in 160 do 190 milijard EUR na leto; ker bi razdrobljenost politik utegnila povečati tudi stroške izvrševanja za davčne organe;

P.	ker se je solidarnostni prispevek uporabljal za nepričakovane dobičke nekaterih podjetij iz energetskega sektorja;

Q.	ker v socialnem tržnem gospodarstvu EU ustrezne ravni obdavčitve ter preprosti in jasni davčni zakoni ne bi smeli izkrivljati odločanja gospodarskih akterjev; ker bi morale preudarne politike podpirati ustvarjanje delovnih mest in gospodarske rasti ter izboljšati konkurenčnost EU in držav članic;

R.	ker je treba tako razdrobljenost davčne politike ublažiti z večjim usklajevanjem in sodelovanjem ter z jasno zavezo držav članic k hitremu in ustreznemu prenosu direktiv na področju obdavčevanja;

ker večina sistemov obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v EU omogoča radodarne davčne olajšave za plačila obresti (27); ker podobnih olajšav ni mogoče uveljavljati za stroške lastniškega financiranja, vključno z izplačilom dividend; ker gre za strukturno pomanjkljivost, s katero se soočajo podjetja, ki se zanašajo na lastniško financiranje, zlasti mlada in majhna podjetja s slabim dostopom do posojil; ker je problematično to, da se s takšno neenako obravnavo spodbuja prezadolženost; ker lahko olajšave za lastniški kapital podjetij vplivajo na davčne prihodke držav članic, zato jih je treba skrbno načrtovati;

ker imajo zasebna podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ključno vlogo v družbi, saj ustvarijo največ delovnih mest; ker s svojo poslovno dejavnostjo ustvarjajo zaposlitvene možnosti za milijone ljudi, kar spodbuja gospodarski in družbeni razvoj skupnosti, v katerih delujejo; ker zasebna podjetja spodbujajo konkurenco in inovacije, s tem pa tudi učinkovito dodeljevanje sredstev, kar vodi v večjo produktivnost in gospodarsko rast; ker zasebna poslovna dejavnost ustvarja tudi davčne prihodke za državo, ki se lahko uporabijo za financiranje osnovnih javnih storitev; ker imajo zasebna podjetja bistveno vlogo pri gospodarskem in družbenem razvoju družb, saj ustvarijo največ delovnih mest, spodbujajo napredek in izboljšujejo kakovost življenja ljudi;

U.	ker je Komisija objavila predlog za enoten sklop davčnih pravil za poslovanje v Evropi z naslovom Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov (BEFIT);

ker bi morala zakonodajna prizadevanja Komisije na področju obdavčevanja slediti jasnim prednostnim nalogam, povezanim z bojem proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom, spodbujanjem upravne poenostavitve, zmanjšanjem birokracije in zmanjšanjem stroškov izpolnjevanja obveznosti, zlasti v zvezi z malimi in srednjimi podjetji;

opozarja, da čeprav davčna politika ostaja v pristojnosti držav članic, je za dokončanje, izboljšanje in nadaljnje razvijanje enotnega trga potrebna določena raven sodelovanja in usklajevanja na davčnem področju; poleg tega ugotavlja, da je skupni pristop k davčnim politikam ključen za obravnavanje škodljive davčne konkurence in preusmerjanja dobička ter za boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam; poudarja, da sta za takšno sodelovanje potrebna medsebojno zaupanje in dobra vera vseh držav članic;

poziva Komisijo in Svet, naj pomagata izboljšati naložbeno okolje za podjetja in poskrbita, da bo obveznosti glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb enostavneje izpolnjevati ter da bo tovrstna obdavčitev bolj trajnostna in usmerjena v izboljšanje konkurenčnosti Evrope;

poudarja, da so države članice EU v celoti odgovorne za ustrezno pobiranje davkov in da imajo pravico odločati o svojih davčnih sistemih, pri čemer pa morajo spoštovati enotni trg in pravice drugih držav članic do obdavčitve; poudarja, da imajo dobro delujoči davčni sistemi in nacionalne davčne uprave ključno vlogo pri pobiranju davkov in da so trajnostni davčni prihodki v javnih proračunih držav članic pomembni;

je seznanjen s svežnjem o poenostavitvi obdavčitve za mala in srednja podjetja ter okvirjem za obdavčitev dohodkov (BEFIT), ki ju je predstavila Komisija; je seznanjen s sklepi Evropskega sveta z dne 23. marca 2023, v katerih poziva k poenostavitvi splošnega regulativnega okolja in zmanjšanju upravnega bremena, ter sporočilom Komisije z dne 16. marca 2023, v katerem je poudarila, da je davčni okvir EU ključnega pomena za spodbujanje rasti in zasebnih naložb, zlasti z odpravo davčnih ovir za čezmejne naložbe, in da je vloga EU pri davčnih politikah, da skuša odpraviti izkrivljanje, zagotavlja dobro delovanje enotnega trga in preprečuje razdrobljenost; poudarja, da je treba na ravni EU sprejeti dobro zasnovane rešitve, ki podjetjem, zlasti malim in srednjim, ne bodo nalagale dodatnih, nesorazmernih in nepotrebnih bremen, pri tem pa upoštevati obstoječe sisteme v državah članicah;

poudarja, da se je treba nujno boriti proti agresivnemu davčnemu načrtovanju (28) in davčnim utajam, hkrati pa spodbujati fiskalno pravičnost, preglednost in gotovost; poudarja, da bo reševanje problema davčnih utaj, izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja prineslo dodatne davčne prihodke, ki bodo nacionalnim vladam pomagali ohranjati davke na ravni, ki bo podpirala trajnostno gospodarsko rast ter fiskalno privlačnost in konkurenčnost EU;

poziva Komisijo, naj države članice spomni na izvajanje priporočil v okviru evropskega semestra in ocene nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v zvezi z agresivnim davčnim načrtovanjem;

priznava pretekle ukrepe EU proti davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju v skladu z mednarodnim razvojem dogodkov na ravni OECD/G20; je seznanjen s številnimi davčnimi direktivami od leta 2011, ki so privedle do pravičnejše, enostavnejše in učinkovitejše obdavčitve dohodkov pravnih oseb v EU ter do velikega števila zahtev glede izpolnjevanja davčnih obveznosti za podjetja v EU (29); ugotavlja, da bi morale koristi teh direktiv odtehtati njihove stroške in da obveznosti izpolnjevanja davčnih obveznosti za podjetja v EU, zlasti za mala in srednja podjetja, in s tem povezani stroški ne bi smeli biti nesorazmerni; ugotavlja pa tudi, da je Svet blokiral direktive, kot na primer o davku na finančne transakcije, skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb; v zvezi s tem poudarja, da je Parlament leta 2018 sprejel skupno stališče o direktivi o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (30);

obžaluje, da v nekaterih primerih države članice različno izvajajo in uporabljajo davčne direktive, kar bi lahko spodkopalo pravilno delovanje enotnega trga in povzročilo neusklajenost davčnih osnov, več birokracije in višje stroške izpolnjevanja obveznosti; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo direktive o davkih v celoti prenesene, in naj se uskladijo z nameni, določenimi v njih; v zvezi s tem obžaluje, da nacionalni davčni sistemi, davčne uprave in na splošno razlike v javnih upravah držav vplivajo na breme izpolnjevanja obveznosti, zlasti za mala in srednja podjetja, saj se soočajo z do 27 različnimi davčnimi sistemi, kot je januarja 2022 ugotovila Komisija; poziva Komisijo, naj pripravi dosledna, pravična in jasna priporočila o prenosu direktiv v posameznih državah članicah ter o njihovem učinkovitem izvrševanju; poziva države članice in Evropsko komisijo, naj čim bolje izkoristijo obstoječe forume EU, da bi zagotovile usklajeno izvajanje davčne zakonodaje EU v vseh državah članicah;

poudarja, da davčno okolje, zlasti v zvezi z obdavčitvijo dohodkov pravnih oseb, vpliva na naložbene odločitve in je zato eden od dejavnikov, ki vplivajo na ustvarjanje delovnih mest, trajnostno gospodarsko rast in konkurenčnost;

Zmanjšanje bremena izpolnjevanja obveznosti za podjetja EU, zlasti mala in srednja podjetja

10.

ugotavlja, da po ocenah Komisije stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti za velika mednarodna podjetja znašajo približno 2 % plačanih davkov, za mala in srednja podjetja pa približno 30 % plačanih davkov; obžaluje, da so nekatere države članice razvile davčne sheme, ki omogočajo različno obravnavo multinacionalnih podjetij ter malih in srednjih podjetij, zaradi česar so slednja v slabšem konkurenčnem položaju; želi opomniti, da mala in srednja podjetja najbolj krepijo gospodarsko rast in spodbujajo ustvarjanje delovnih mest; poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje davčne politike tako, da bodo manjša podjetja lažje izpolnjevala davčne obveznosti, kar bo zmanjšalo njihove stroške in upravne obveznosti v skladu z davčno zakonodajo;

11.

poziva Komisijo, naj izvede vseevropsko študijo o ravneh stroškov izpolnjevanja davčnih obveznosti za vsako državo posebej in celovito oceno opredeljenega scenarija; poleg tega poziva Komisijo, naj na podlagi te ocene sprejme pobudo za odpravo visokih stroškov izpolnjevanja obveznosti in okrepi sodelovanje za zmanjšanje upravnega bremena;

12.

ugotavlja, da so na enotnem trgu čezmejne dejavnosti za delavce in samozaposlene še vedno upravno zapletene z vidika davkov in socialne varnosti; ugotavlja tudi, da je večja razširjenost dela na daljavo to težavo še zaostrila;

13.

poziva Komisijo, naj predstavi splošno oceno prejšnjih ukrepov, sprejetih na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb od leta 2011, in objavi temeljito oceno učinka najboljših možnosti za zmanjšanje upravnega bremena za podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, da se evidentirajo vse razlike pri prenosu v EU ter opredelijo področja, kjer je mogoča poenostavitev, pa tudi zagotovi, da imajo podjetja, ki so že sedaj pod pritiskom, razumen časovni okvir za izvajanje politik; poudarja, da je Evropski svet 22. marca 2023 Komisijo pozval, naj opravi preverjanje konkurenčnosti za nove zakonodajne predloge, tudi na davčnem področju, in poudarja, da bi morali novi predlog, če so sploh potrebni, prispevati k nemotenemu delovanju, celovitosti in enakim konkurenčnim pogojem na enotnem trgu ter ne bi smeli ustvarjati nesorazmernega bremena za podjetja; poziva Komisijo, naj v novih zakonodajnih predlogih o obdavčitvi upošteva tudi združljivost z rešitvami (tudi digitalnimi), ki že obstajajo v posameznih državah članicah in ki prispevajo k zmanjšanju bremena za podjetja;

14.

je seznanjen z izidom konference o prihodnosti Evrope z dne 9. maja 2022 in predlogi o povečanju konkurenčnosti EU in nadaljnji poglobitvi enotnega trga, da bi dosegli določeno raven harmonizacije in usklajevanja davčnih politik v državah članicah ter tako preprečili davčne utaje in izogibanje davkom ter hkrati podprli gospodarsko uspešnost podjetij; pričakuje predlog predsednice Komisije Ursule von der Leyen z dne 19. oktobra 2022 o uvedbi standardnega preverjanja konkurenčnosti v predpise EU; poudarja, da bi bilo treba pri oblikovanju nove davčne zakonodaje upoštevati ohranjanje konkurenčnosti gospodarstva EU; pričakuje, da bodo pri konkurenčnosti v celoti spoštovani obstoječi delovni in socialni standardi EU;

15.

pozdravlja načrt REPowerEU in njegove prednostne naloge ter poziva države članice, naj razmislijo o vključitvi davčnih ukrepov v njihove spremenjene nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, da bi pospešili črpanje sredstev, dosegli večjo konkurenčnost in pomagali malim in srednjim podjetjem, podjetjem in industrijskemu sektorju pri doseganju ciljev tega programa, kot je predlagala Komisija;

16.

je seznanjen s ponovno razpravo o davčnih spodbudah po sprejetju vzorčnih pravil drugega stebra, ki zagotavljajo minimalno raven dejanske obdavčitve dohodkov pravnih oseb v višini 15 %, in v odziv na ameriški zakon o znižanju inflacije; poziva Komisijo, naj analizira poskuse z davčnimi dobropisi, zlasti v okviru revidiranih pravil EU o državni pomoči; kljub temu ugotavlja, da je treba vse odločitve sprejeti na usklajen način, da se ohrani delovanje enotnega trga, v skladu s konkurenčnim pravom in da bi preprečili mednarodno konkurenco na področju subvencij; poudarja, da bi morale biti davčne spodbude namenjene privabljanju resničnih naložb, ob upoštevanju skrbi glede starajoče se družbe, dostojnih delovnih in socialnih standardov ter zelenega in digitalnega prehoda;

17.

ugotavlja, da bi lahko države članice razmislile o tem, da bi kapitalske naložbe v celoti obravnavale kot strošek, in zagotovile, da bodo določbe o kapitalskih olajšavah trajne, da bi izboljšale dejanske naložbe, zlasti naložbe v raziskave in razvoj, in dosegle podnebne cilje, pa tudi pripomogle h konkurenčnosti Evrope; meni, da je za to, da bi kapitalske naložbe v celoti obravnavali kot strošek, potrebno usklajeno izvajanje, skrbno načrtovanje in znatna upravna skrbnost, da bi preprečili neupravičene davčne subvencije ali davčne zlorabe; zato meni, da bi morale biti te politike povezane z rednim spremljanjem in analizami prelivanja;

18.

poziva države članice, naj glede na visoko stopnjo inflacije razbremenijo podjetja, zlasti mala in srednja, na primer z začasnimi davčnimi ukrepi, da bi tako ublažili rast cen energije, in uporabijo dodatne prihodke zaradi višjih cen energije, da bi zagotovile neposredno in ciljno usmerjeno pomoč najbolj ranljivim državljanom in srednjemu razredu ter zmanjšale breme za državljane in podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, ki jih je kriza močno prizadela;

Sporazum o drugem stebru

19.

pozdravlja, da je bil dosežen zgodovinski dvostebrni sporazum na ravni vključujočega okvira OECD/G20 o dodelitvi pravic do obdavčitve in uporabi 15-odstotne minimalne dejanske davčne stopnje za skupne dobičke mednarodnih podjetij ter pozdravlja sprejetje direktive o drugem stebru, ki mednarodni sporazum prenaša v pravo Unije; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o uspehu procesa ratifikacije sporazuma iz drugega stebra v državah, ki niso članice EU;

20.

ugotavlja, da podjetja poleg spopadanja z nestabilnim poslovnim okoljem in vse večjim številom davčnih direktiv EU usmerjajo svoje finančne in človeške vire v uporabo pravil drugega stebra in upoštevanje dodatnih smernic OECD in dodatnih razlag posameznih držav članic; je seznanjen s svežnjem o poenostavitvi obdavčitve za mala in srednja podjetja, okvirju za obdavčitev dohodkov (BEFIT) in določanju transfernih cen, ki ga je Komisija predstavila 12. septembra 2023; z zanimanjem pričakuje začetek pogajanj o različnih dosjejih ter oceno učinkovitosti in učinka pravil drugega stebra, in sicer v okviru pričakovanih ciljev, analize stroškov in koristi, boja proti davčnim utajam in izogibanju davkom, škodljive davčne konkurence in višjih davčnih prihodkov;

21.

ugotavlja, da se pravila prvega in drugega stebra uporabljajo le za multinacionalna podjetja, katerih promet presega prag 20 milijard EUR in katerih dobičkonosnost presega 10 % oziroma 750 milijonov EUR; ugotavlja, da je zato večina podjetij, zlasti malih in srednjih, izvzeta iz tega sporazuma; je seznanjen s prizadevanji Komisije, da bi BEFIT temeljil na mednarodnem sporazumu o drugem stebru in direktivi EU o drugem stebru;

22.

se zaveda, da je bil sporazum o vključujočem okviru G20/OECD zasnovan kot sveženj, katerega cilj je sočasna uveljavitev obeh stebrov; je seznanjen s končno izjavo vključujočega okvira OECD/G20 z dne 11. julija 2023 o dvostebrni rešitvi za obravnavanje davčnih izzivov, ki so posledica digitalizacije gospodarstva. obžaluje, da imata prvi in drugi steber različna časovna razporeda; je seznanjen z mednarodnim scenarijem za prenos direktiv iz prvega in drugega stebra;

23.

je seznanjen z nedavno reformo Skupine za kodeks ravnanja, da bi leta 2022 razširili njeno področje uporabe; poziva Komisijo, države članice in Skupino za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij, naj predstavijo oceno preteklih reform; opozarja na svoje stališče z dne 7. oktobra 2021, da se v oceno vključijo davčni ukrepi, ki vodijo v zelo nizke davčne stopnje v skladu z drugim stebrom;

24.

je seznanjen z dejstvom, da Komisija preučuje možnost uvedbe novih virov lastnih sredstev na podlagi okvira BEFIT, ko bo sprejet, v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (Medinstitucionalni sporazum) (31); opozarja, da se je Komisija zavezala, da bo predlagala digitalno dajatev, če prvi steber ne bo izveden v sedanjem mandatu; je seznanjen, da je Komisija ponovno potrdila, da je BEFIT pomemben tudi z vidika lastnih sredstev;

25.

želi spomniti, da je Parlament že ob različnih priložnostih, tudi v nedavno sprejeti resoluciji o virih lastnih sredstev: nov začetek za finance EU, nov začetek za Evropo (32), izrazil podporo novim virom lastnih sredstev, povezanim z obdavčitvijo dohodkov pravnih oseb, kot so skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB), davek na digitalne storitve in nedavno še lastna sredstva iz prvega stebra v okviru vključujočega okvira OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS); poleg tega želi opozoriti na svoj poziv k vseevropskem davku na finančne transakcije in k preučitvi možnosti na področju ponovnega odkupa delnic podjetij ter k skupnemu in standardiziranemu okviru davčnega odtegljaja;

26.

poudarja, da morajo biti dobro zasnovani novi viri lastnih sredstev, ki temeljijo na davku od dohodkov pravnih oseb, v celoti združljivi s ciljem poenostavljenega davčnega režima in lahko spodbujajo fiskalno pravičnost; poziva Komisijo, naj opredeli sinergije med posodobitvijo davčnih pravil in morebitnimi viri lastnih sredstev iz naslova davkov;

27.

je seznanjen s predlogom Komisije, da se uveden začasen, statistično podprt vir lastnih sredstev, povezan s podjetniškim sektorjem, ki bi se lahko uporabljal do morebitne uvedbe lastnih sredstev, povezanih z BEFIT; meni, da bi moral takšen vir lastnih sredstev, ki je usklajeno zasnovan, države članice spodbuditi k pospešitvi pogajanj o BEFIT;

28.

ponovno poziva države članice, naj sprejmejo nove vire lastnih sredstev, namenjene plačilu dolgov v okviru instrumenta NextGenerationEU, ter naj čim prej zadostno financirajo svoje politike in prednostne naloge;

Za bolj usklajeno in poenostavljeno ureditev davka od dohodkov pravnih oseb (BEFIT)

29.

je seznanjen, da se BEFIT in sveženj pomoči za mala in srednja podjetja o obdavčitvi dopolnjujeta in da sta oba namenjena večji poenostavitvi za podjetja; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, s katerimi bi državam članicam pomagali k poenostavljenemu, učinkovitemu in konkurenčnemu davčnemu sistemu, da bi zmanjšali upravno breme za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja; se zaveda, da je poenostavitev postopkov vračil, odbitkov in pravdnih postopkov druga rešitev za zmanjšanje upravnega bremena, zlasti za mala in srednja podjetja; v zvezi s tem je seznanjen s predlogom Komisije iz junija 2023 o hitrejši in varnejši oprostitvi presežnih davčnih odtegljajev (FASTER), katerega cilj je spodbuditi čezmejne naložbe in prispevati k preprečevanju davčnih zlorab z reformo postopkov davčnega odtegljaja, ter poziva k njegovemu hitremu sprejetju in izvajanju;

30.

opozarja, da je od leta 1997 kodeks ravnanja na področju obdavčitve podjetij glavni instrument EU za preprečevanje škodljive davčne konkurence med podjetij; poudarja, da bi morale države članice v tem okviru ponovno preučiti, prilagoditi ali odpraviti svoje veljavne davčne ukrepe, ki predstavljajo škodljivo davčno konkurenco, ter naj v prihodnosti ne uvajajo novih; v zvezi s tem pozdravlja sklepe Sveta z dne 8. novembra 2022 o reformi kodeksa ravnanja za obdavčitev podjetij v zvezi s področjem uporabe davčnih ukrepov, ki se pregledujejo pri preučevanju škodljivih davčnih praks v EU; poziva, naj Skupina za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij čim bolje izkoristi svoj revidirani mandat;

31.

poziva Svet, naj nemudoma nadaljuje pogajanja o predlogu UNSHELL; opozarja na prvotno namero Komisije in stališče Parlamenta z dne 17. januarja 2023 (33);

32.

se veseli pričakovanih učinkov BEFIT in HOT za zmanjšanje zapletenosti pravnega okvira za sisteme obdavčitve dohodkov pravnih oseb, kar bo pomagalo pritegniti neposredne tuje naložbe, izboljšati konkurenčnost EU in s tem zmanjšati tveganje, da bi se podjetja preselila v države, ki niso članice EU; je seznanjen s sporočilom Komisije o obdavčitvi podjetij za 21. stoletje, v katerem je zapisano, da „odsotnost skupnega sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb na enotnem trgu ovira konkurenčnost ... in ustvarja slabši konkurenčni položaj v primerjavi s trgi tretjih držav“; opozarja, da enostavnejši okvir tudi zmanjšuje možnosti za agresivno davčno načrtovanje;

33.

je seznanjen s predlogom Komisije v zvezi z BEFIT, katerega namen je razviti nov, enotni pravilnik EU o davku od dohodkov pravnih oseb ter skupno davčno osnovo za obdavčitev dohodkov podjetij; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo novi predlog podjetjem zagotovil jasnost in predvidljivost ter olajšal čezmejno gospodarsko dejavnost; poudarja, da mora vsak tovrstni predlog upoštevati dosežene dogovore ali tekoče razprave na svetovni ravni za zaščito interesov EU; ponovno poudarja, da so sporazumi o okvirih davka od dohodkov pravnih oseb najučinkovitejši, če se dosežejo na svetovni ravni;

34.

razume, da je pobuda BEFIT priložnost za zmanjšanje stroškov izpolnjevanja davčnih obveznosti in upravnega bremena ob hkratni pomoči pri minimiziranju agresivnih davčnih strategij in spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev za mala in srednja podjetja; meni, da bi bilo treba odpravljanje vrzeli, ki omogočajo davčne utaje, izogibanje davkom in davčne goljufije, obravnavati v zakonodajnih pobudah na področju obdavčevanja; ugotavlja, da je za prilagoditve v zvezi s tem potrebno nadaljevanje delo na okviru za davek od dohodkov pravnih oseb;

35.

opozarja, da bi bilo treba pobudo BEFIT po njegovem mnenju podpreti s političnim procesom za vzpostavitev politične podpore za spremembe; je seznanjen z revidiranim poročilom o oceni učinka, v katerem so pojasnjene izkušnje iz prejšnjih pobud na področju davka od dohodkov pravnih oseb in dodane povezave z dvostebrnim pristopom OECD;

36.

pozdravlja predvidene cilje BEFIT, kot so obravnavani v pozivu Komisije k predložitvi dokazov za oceno učinka, da se poveča odpornost podjetij z zmanjšanjem zapletenosti, ki jih povzročajo različna nacionalna davčna pravila in stroški izpolnjevanja obveznosti, s katerimi se srečujejo podjetja EU pri čezmejnem poslovanju, odpravijo ovire za čezmejne naložbe in poskrbi, da postane enotni trg privlačnejši za mednarodne naložbe, ustvari okolje, ki bo spodbujalo pravično in trajnostno rast z utiranjem poti za upravno poenostavitev, ter zagotovijo trajnostni davčni prihodki za državne proračune držav članic, ki so še posebej pomembni zaradi sedanjih težkih gospodarskih razmer in družbenih izzivov; poudarja, da bi uvedba enotnega sklopa davčnih pravil pomagala zmanjšati možnosti za škodljivo davčno konkurenco in izogibanje davkom med državami članicami, hkrati pa bi poenostavila pravila o davku od dohodkov pravnih oseb v EU;

37.

poudarja pomembno vlogo davčnih uprav pri zagotavljanju izvajanja reforme BEFIT; priporoča, naj države članice dodelijo dovolj sredstev, vključno z usposabljanjem, tudi prek prihodnjega programa FISCALIS;

38.

opozarja, da so bili pri prejšnjih poskusih Unije, da bi opredelila skupni pravilnik, upoštevani trije dejavniki: delo, sredstva in prodaja; je seznanjen z zavezo Komisije, da bo v okviru celovitega pregleda prehodnega pravila ocenila morebitno spremembo za uvedbo dodelitve na podlagi formule za davčno osnovo BEFIT;

39.

ugotavlja, da morajo podjetja, ki poslujejo po vsej EU, upoštevati različne davčne zakone in sodelovati z različnimi davčnimi organi; poudarja zamisel o ureditvi „vse na enem mestu“, ki bi omogočala vložitev ene same konsolidirane davčne napovedi kot možen način za zmanjšanje upravnih bremen in davčnih ovir za enotni trg; v zvezi s tem poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za uvedbo elektronskega sistema za vlaganje napovedi, ki bo koristil davkoplačevalcem; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo treba zaradi uvedbe ureditve „vse na enem mestu“ dodatno uskladiti osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb in uvesti formulo za pravično in učinkovito razdelitev pravic do obdavčitve med državami članicami; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi lahko ureditev „vse na enem mestu“ poskusno uvedli za poslovne skupine, ki delujejo na enotnem trgu in uporabljajo pravila drugega stebra, pri čemer bi nova pravila BEFIT pozneje vključili kot nadaljnji ukrep; v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije z dne 16. marca 2023 (COM(2023)0162), v katerem je poudarjeno, da so točke „vse na enem mestu“ koristne za odpravo ovir;

40.

meni, da bi morala biti vsa zelo velika podjetja, ki delujejo v EU, zajeta v področje uporabe prihodnjega predloga BEFIT; poziva Komisijo, naj izpolni posebne zahteve malih in srednjih podjetij, tako da bo BEFIT za mala in srednja podjetja, zlasti tista, ki ne poslujejo čezmejno, prostovoljen; vendar pozdravlja vsak predlog, ki bo manjšim podjetjem omogočil, da se zanesejo na prostovoljen, poenostavljen in usklajen okvir za obdavčitev dohodkov pravnih oseb;

41.

poudarja, da davčne spodbude za zadolževanje pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, ki omogočajo velikodušne davčne olajšave za plačila obresti, medtem ko stroškov lastniškega financiranja ni mogoče odbiti na podoben način, poudarjajo strukturne pomanjkljivosti, s katerimi se soočajo podjetja, ki se zanašajo na lastniško financiranje, ki so pogosto mlajša in manjša podjetja s slabšim dostopom do posojil; priznava, da so bile olajšave za lastniški kapital v preteklosti zlorabljene za nezakonite dejavnosti; je seznanjen s predlogom Komisije z dne 11. maja 2022, ki davčne spodbude za zadolževanje obravnava kot sredstvo za spodbujanje financiranja prek kapitalskih trgov, namesto da bi odvračal od dolžniškega financiranja, hkrati pa državam članicam priznava pristojnost v davčnih zadevah, in s sklepom Sveta z dne 6. decembra 2022 o prekinitvi obravnave predloga; poziva Svet, naj s pomočjo Komisije ponovno oceni in po možnosti ponovno začne pogajanja o tem predlogu; podpira, da se v predlog Komisije vključijo stroge določbe proti izogibanju davkom, vključno s tistimi iz člena 5, in v zvezi s tem poziva države članice, naj zagotovijo visoko raven zaščite pred erozijo davčne osnove;

42.

meni, da bi se davčna varnost okrepila, če bi se države članice dogovorile, katere davčne spodbude ne povzročajo izkrivljanja; poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost posebnih ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine in drugih ureditev glede intelektualne lastnine v skladu z novim pristopom povezanosti, opredeljenim v ukrepu 5 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v zvezi s škodljivimi davčnimi praksami;

43.

poziva Komisijo in države članice, naj znatno povečajo proračune za raziskave, razvoj in inovacije, da bi na usklajen način dosegli cilj 3 % BDP EU; poudarja, da lahko ciljno usmerjene davčne spodbude, ki se na davčno odgovoren način uporabljajo za zasebne raziskave in razvoj (npr. z davčnimi dobropisi, večjimi olajšavami ali prilagojenimi načrti za amortizacijo), pomagajo spodbuditi zasebno porabo za ta namen, kar ima pogosto pozitivne zunanje učinke; poudarja, da bi bilo treba redno analizirati in prilagoditi ali razveljaviti takšne pozitivne zunanje učinke, če spodbude ne prinesejo želenih rezultatov, in je seznanjen z oceno, da so takšne spodbude učinkovitejše za mala in srednja podjetja, če temeljijo na odhodkih (34); poudarja, da morajo biti takšne davčne spodbude strogo v skladu z veljavno zakonodajo in splošnimi političnimi prednostnimi nalogami EU; opozarja, da je v skladu s poročilom Evropske investicijske banke o naložbah 2022/2023 poraba podjetij za raziskave in razvoj v EU leta 2020 znašala zgolj 1,5 % BDP v primerjavi z 2,6 % v Združenih državah in na Japonskem; ugotavlja, da bi lahko ta primanjkljaj zmanjšal dolgoročno konkurenčnost EU; v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije z dne 16. marca 2023, ki države članice spodbuja k zagotavljanju podpore za dejavnosti raziskav in inovacij; poziva Komisijo, naj predloži oceno najučinkovitejših in najuspešnejših davčnih spodbud za zasebne raziskave in razvoj;

44.

poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka uporabe novih tehnologij za izboljšanje hitrosti, učinkovitosti, zanesljivosti, preglednosti in odpornosti upravnih postopkov, povezanih z davki; se zaveda, da bi tej oceni učinka lahko sledil predlog Komisije za okrepitev sodelovanja med davčnimi organi, ki bi temeljil na ugotovljenih dobrih praksah, da bi ustvarili ugodno okolje za podjetja, zmanjšali birokracijo, stroške izpolnjevanja obveznosti in pretirano upravno breme;

° °

45.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 157, 26.6.2003, str. 49

(2) UL L 345, 29.12.2011, str. 8

(3) UL L 193, 19.7.2016, str. 1

(4) UL L 144, 7.6.2017, str. 1

(5) UL L 64, 11.3.2011, str. 1

(6) UL L 359, 16.12.2014, str. 1

(7) UL L 332, 18.12.2015, str. 1

(8) UL L 146, 3.6.2016, str. 8

(9) UL L 342, 16.12.2016, str. 1

(10) UL L 139, 5.6.2018, str. 1

(11) UL L 104, 25.3.2021, str. 1

(12) UL L 265, 14.10.2017, str. 1

(13) UL L 429, 1.12.2021, str. 1

(14) UL L 328, 22.12.2022, str. 1

(15) https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_19_225

(16) https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_21_7025

(17) UL C 479, 16.12.2022, str. 89

(18) https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_23_3328

(19) UL C 465, 6.12.2022, str. 109

(20) https://taxation-customs.ec.europa.eu/taxation-1/economic-analysis-taxation/annual-report-taxation_en

(21) UL C 132, 24.3.2022, str. 167

(22) UL C 342, 6.9.2022, str. 14

(23) UL C 347, 9.9.2022, str. 211

(24) Evropski parlament, Poročilo o evropskem okviru za davčni odtegljaj , februar 2022.

(25) UL C 132, 14.4.2023, str. 15

(26) „Study on Structures of Aggressive Tax Planning and Indicators - Final Report“ (Študija o strukturah agresivnega davčnega načrtovanja in kazalnikih – končno poročilo) (dokument o davkih št. 61, 27. januar 2016), „The Impact of Tax Planning on Forward-Looking Effective Tax Rates“ (Učinek davčnega načrtovanja na v prihodnost usmerjene dejanske davčne stopnje) (dokument o davkih št. 64, 25. oktober 2016) in „Aggressive tax planning indicators – Final Report“ (Kazalniki agresivnega davčnega načrtovanja – končno poročilo)(dokument o davkih št. 71, 7. marec 2018).

(27) Evropska Komisija: „Impact assessment accompanying the document proposal for a Council directive on laying down rules on a debt-equity bias reduction and on limiting the deductibility of interest for corporate income tax purposes“ (Ocena učinka k predlogu o določitvi pravil o olajšavi za zmanjšanje naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala in o omejitvi odbitka obresti za namene davka od dohodkov pravnih oseb) (SWD(2022)0145).

(28) OECD, Agresivno davčno načrtovanje.

(29) Glej zlasti direktivi proti izogibanju davkom (ATAD I in ATAD II), spremembe direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC 1 do DAC 7), revizijo direktive o matičnih in odvisnih družbah, direktivo EU o reševanju sporov, direktivo o javnem poročanju po posameznih državah ali direktivo o drugem stebru.

(30) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0087.

(31) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28.

(32) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0195.

(33) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0004.

(34) Pododbor za davčne zadeve, predstavitev o vlogi davčnih spodbud in oprostitev v okviru reforme obdavčitve podjetij in pri spodbujanju konkurenčnosti evropskih gospodarstev, 11. julij 2022.