Poročevalec:

Christian MOOS

Zaprosilo	Evropska komisija, 28.2.2024
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	12.4.2024
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	25.4.2024
Plenarno zasedanje št.	587
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	147/1/7

1   Sklepi in priporočila

1.1

Za boj proti organiziranemu kriminalu potrebujemo več evropskega sodelovanja in usklajevanja ter dovolj sredstev za varnostne organe. Države članice morajo svojim carinskim upravam in policiji zagotoviti zadostne kadrovske in tehnične vire, dostojne plače in delovne pogoje ter nadaljnje usposabljanje.

1.2

Proti zlorabi drog in trdih drog se je treba boriti na več načinov in na ravni celotne družbe. Z vidika civilne družbe bi se bilo treba vprašanja uporabe drog lotiti bolj z ukrepi preprečevanja in spremljanja ter manj z represijo.

1.3

Posebno pozornost je treba nameniti pristaniščem, in sicer zaradi obsega trgovine, ki poteka skozi njih, vendar pri tem ne smemo prezreti drugih poti in vstopnih točk.

1.4

V obravnavanem kontekstu je izraz „javno-zasebno partnerstvo“ dokaj neprimeren, kadar se nanaša na sodelovanje med javnimi organi in zasebnimi subjekti. Komisija bi namesto tega morala govoriti o pristopu z več akterji.

1.5

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja vse pobude, ki dejansko prispevajo k razbitju kriminalnih mrež. Za organizirani kriminal so izjemnega pomena bančna tajnost ter davčne oaze, pranje denarja in korupcija.

1.6

EESO se zavzema za boljše čezmejno usklajevanje kazenskega pregona med policijo in carinskimi organi ter boljše sodelovanje med organi kazenskega pregona ter pravosodnimi in davčnimi organi, da se bo mogoče čim bolje boriti proti organiziranemu kriminalu.

1.7

EESO izrecno poziva države članice, naj svojim javnim upravam namenijo dovolj sredstev in pospešijo njihovo digitalizacijo, da bi se lahko zoperstavili organiziranemu kriminalu.

1.8

Pomembno je k sodelovanju pritegniti sindikate, ki zastopajo zaposlene v carini in policiji, da bi se lahko ustrezno opredelile kadrovske in materialne potrebe ter upoštevalo njihovo strokovno znanje.

1.9

Uporabniki drog so žrtve in ne storilci, če zaradi tega ne povzročajo kaznivih dejanj, storjenih z namenom pridobitve drog, ali ne ogrožajo drugih. EESO močno priporoča, da se preučijo izkušnje držav in regij, ki dovoljujejo uporabo nekaterih drog ali so dekriminalizirale uporabo konoplje.

1.10

EESO priporoča več pobud za preprečevanje zasvojenosti, da bi se Evropejci, zlasti mladi, zaščitili pred to nevarnostjo (in ne le pred zasvojenostjo s trdimi drogami). Zasežena denarna sredstva bi bilo treba uporabiti za takšne preventivne projekte.

2   Splošne ugotovitve o načrtu EU

2.1

EESO se strinja z Evropsko komisijo, da je organizirani kriminal velika varnostna grožnja za Evropo. Za boj proti njemu potrebujemo več evropskega sodelovanja in usklajevanja ter dovolj sredstev za varnostne organe na ravni EU, zlasti pa na ravni držav članic. Proti zlorabi drog in trdih drog se je treba boriti na več načinov in na ravni celotne družbe, pri čemer se ne smemo zanašati le na kazenski pregon. Civilna družba ima tu ključno vlogo in ni zgolj dodatek.

2.2

Zloraba drog povzroča ogromno zdravstveno, družbeno in gospodarsko škodo; pri tem ne škoduje le odvisnikom, temveč tudi njihovim sorodnikom in celotni skupnosti. Ogroža družbeni red in je tesno povezana s številnimi prekrški in kaznivimi dejanji, tudi najhujšimi, ter jih celo spodbuja.

2.3

Nedovoljeni promet s prepovedanimi drogami in organizirani kriminal nista zgolj čezmejni pojav, ampak imata vedno tudi geopolitično razsežnost. Organizirani kriminal lahko spodje državne strukture in nazadnje privede do propada države ali povzroči, da se je polastijo diktatorski režimi z mafiji sorodnimi vladajočimi elitami. To vpliva na mednarodne odnose in mednarodno varnostno ureditev.

2.4

Organizirani kriminal je vedno povezan s hudimi kršitvami temeljnih in človekovih pravic ter prispeva k destabilizaciji liberalnih demokracij. Kjer ima močan neformalni vpliv, se krepijo avtoritarne težnje.

2.5

Proti organiziranemu kriminalu se je nujno boriti ne le zaradi odpravljanja korupcije in pranja denarja, ampak tudi zaradi preprečevanja financiranja terorističnih mrež, trgovine z ljudmi in drugih kaznivih dejanj. Države članice EU morajo pri tem sodelovati tudi s tretjimi državami in ob učinkoviti podpori Unije uveljavljati zakon in red ter si zagotoviti monopol nad uporabo sile zoper tolpe, hudodelske združbe in mafiji podobne mreže. Pri tem je nujno dosledno upoštevati standarde pravne države.

2.6

Še vedno se zaseže premalo premoženja. Te ukrepe bi bilo treba okrepiti in EU bi morala določiti cilje (npr. najnižji odstotek) glede ponovne družbene uporabe zaseženega premoženja za javne kampanje za preprečevanje zasvojenosti in projekte civilne družbe na tem področju, ki bi bili namenjeni zlasti mladim.

2.7

Tako imenovane „narkodržave“ imajo v svetovnem prometu s prepovedanimi drogami veliko vlogo. Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje morata imeti dovolj sredstev, da že pri viru otežita pritok nezakonitih snovi. Strategija EU Global Gateway lahko ljudem v državah pridelave ponudi ekonomske alternative.

2.8

Predvsem se je treba osredotočiti na finančni sektor. Varnostni organi morajo izboljšati svoje strokovno znanje na tem področju in spodbujati je treba sodelovanje z davčnimi organi. Za organizirani kriminal so bančna tajnost ter davčne oaze precej pomembnejše od na primer posameznih pošiljk droge prek evropskih pristanišč.

2.9

Uporabniki drog so žrtve in ne storilci, če zaradi tega ne povzročajo kaznivih dejanj, storjenih z namenom pridobitve drog, ali ne ogrožajo drugih. EESO zato močno priporoča, da se preučijo primeri dekriminalizacije uporabe trdih drog, na primer v Britanski Kolumbiji (Kanada), Oregonu (ZDA) in na Portugalskem. Legalizirana uporaba drog omogoča večjo osredotočenost na preventivne in zdravstvene ukrepe, poleg tega pa se sprostijo sredstva, ki jih je mogoče uporabiti drugje. Tako se lahko uspešno zniža stopnja kriminala, storjenega z namenom pridobitve drog, uporabnikom drog se lahko omogočijo varnejši pogoji in posledice za javno življenje ter varnost so manjše. Na Portugalskem se je število smrtnih primerov, povezanih z drogami, zmanjšalo s 369 leta 1999 na 30 leta 2016. Poleg tega se je občutno zmanjšalo skupno število odvisnikov od heroina, pa tudi število novih okužb z virusom HIV in hepatitisa C.

2.10

Z vidika civilne družbe bi se bilo treba vprašanja uporabe drog lotiti bolj z ukrepi preprečevanja in spremljanja ter manj z represivnimi ukrepi. Sredstva, ki so potrebna za uspešen boj proti organiziranemu kriminalu, bi bila smotrneje uporabljena, če bi bila usmerjena zoper kriminalne mreže, zlasti njihovo finančno premoženje in mehanizme, ne pa v kaznovanje odvisnikov. V zvezi s tem je treba spomniti, da veliko več ljudi umre zaradi posledic zlorabe dovoljenih drog (tobak, alkohol) kot prepovedanih. Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je leta 2021 zaradi drog v EU umrlo 6 166 oseb. Po podatkih Komisije pa vsako leto zaradi bolezni, ki jih povzročata kajenje in vejpanje, umre skoraj 700 000 Evropejcev. Tudi zloraba alkohola povzroči več sto tisoč prezgodnjih smrti.

2.11

V nadaljnje izvajanje strategije EU za boj proti organiziranemu kriminalu v obdobju 2021–2025 in agende EU za boj proti drogam bi morale biti aktivno vključene organizacije civilne družbe, saj izvajajo večji delež storitev pomoči. Poleg tega v veliki meri podpirajo socialnovarstvene in zdravstvene sisteme ter premorejo ustrezno znanje in izkušnje.

2.12

Enako pomembno je, da so v boj proti organiziranemu kriminalu vključene organizacije socialnih partnerjev, zlasti sindikati, ki zastopajo zaposlene v policiji in carini. Njihovo vključevanje je ključno, da bi bilo mogoče predvideti in uspešno omejiti morebitne nevarnosti za preiskovalce in inšpektorje, pa tudi ustrezno oceniti in načrtovati kadrovske in materialne potrebe ter upoštevati strokovno znanje od spodaj navzgor. To je zlasti pomembno za prihodnjo oceno strategije na področju drog v letu 2024.

2.13

V nekaterih državah članicah EU zaradi kritičnega stanja na področju pravne države ni več mogoče zagotoviti polnega spoštovanja temeljnih pravic in pravne države Kadar organi vseh 27 držav članic EU ne morejo več sodelovati ob polnem spoštovanju temeljnih pravic, bi bilo treba po mnenju EESO vzpostaviti okrepljeno sodelovanje.

3   Ugotovitve v zvezi s prihodnjimi pobudami

3.1

EESO pozdravlja vse pobude, ki dejansko prispevajo k razbitju kriminalnih mrež, če so skladne s pravno državo. To velja tudi za nadaljnje utrjevanje policijskega sodelovanja in izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona, pa tudi za s tem povezane ukrepe digitalizacije.

3.2

Trg prepovedanih drog se izredno hitro spreminja, hkrati pa nastajajo in se širijo vse bolj nevarne sintetične snovi, zato EESO še posebej pozdravlja skorajšnji začetek delovanja in okrepitev pristojnosti Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), ki bo v kratkem preimenovan v Agencijo Evropske unije za droge (EUDA), ter tudi prihodnji sistem opozarjanja na droge.

3.3

EESO pozdravlja temeljne cilje predlagane reforme carinske unije (COM(2023) 257 final). Pomembno je okrepiti carinske uprave ter njihovo medsebojno sodelovanje kakor tudi sodelovanje z organi kazenskega pregona, da bi se preprečil uvoz nevarnega in nezakonitega blaga v EU.

3.4

EESO kljub temu poudarja, da mora biti reforma carinske unije primerna tudi z vidika zdaj predlaganega zavezništva evropskih pristanišč. Komisija želi s predlogom sicer okrepiti pristanišča in vozlišča, vendar obstaja bojazen, da utegne predlagano operativno upravljanje na ravni EU v končni fazi oslabiti pristojnosti carinskih uprav in privesti do zmanjšanja števila carinskih uradov zunaj opredeljenih logističnih vozlišč. Takšna oslabitev ne bi bila sprejemljiva niti za podjetja, za katera so pomembne kratke razdalje in poznavanje regije, niti za vpletene sindikate.

3.5

Ob upoštevanju razdelitve pristojnosti se je treba načeloma močno osredotočiti na prepoznavanje in krepitev konkretnih operativnih potreb zadevnih organov držav članic, pri čemer imajo nacionalne vlade bistveno odgovornost.

3.6

Kadar je tesnejše sodelovanje med vsemi 27 državami članicami EU še vedno oteženo, nadnacionalni pristopi pa zaradi tega izgubljajo zagon, je treba dati prednost ciljnemu sodelovanju med skupinami držav članic, kakršno poteka s podporo Europola in Eurojusta in ki je že obrodilo sadove v boju proti kriminalnim mrežam s področja prepovedanih drog.

3.7

Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala (EMPACT) in Operativna mreža proti mafijskim organiziranim hudodelskim združbam sta uspešni orodji v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, ki ju je treba razširiti in okrepiti. Vendar je z vidika civilne družbe vedno pomembno poskrbeti, da sodelovanje med policijo in organi kazenskega pregona ne privede do zlorab v organih v državah članicah ali tretjih državah, ki ne delujejo (več) v skladu s pravno državo.

3.8

EESO bi si želel več pobud za preprečevanje zasvojenosti, da bi se Evropejci, zlasti mladi, zaščitili pred to nevarnostjo (in ne le pred zasvojenostjo s trdimi drogami). Z vidika zdravstvenega tveganja je denimo alkohol ravno tako trda droga, če se močno zlorablja. Zloraba alkohola poleg tega povzroča precejšnjo družbeno škodo, na primer trpljenje otrok zaradi pijanih ali nasilnih staršev in nezmožnost alkoholikov, da bi se zaposlili.

4   Ocena prednostnih ukrepov in področij dejavnosti

4.1

EESO poudarja, da so pristanišča pomembne vstopne točke za droge in predhodne sestavine, potrebne za proizvodnjo sintetičnih drog. Predlagano zavezništvo pristanišč skupaj z optimalno digitalno povezanostjo carinskih organov po vsej EU je koristno. Financiranje v okviru programa Carina je treba pozdraviti.

4.2

Države članice morajo svojim carinskim upravam in policiji zagotoviti zadostne kadrovske in tehnične vire ter nadaljnje usposabljanje, da bo lahko carinska skupnost – če uporabimo besede Komisije – prva obrambna linija proti nedovoljeni trgovini z nezakonitim in nevarnim blagom. Zabojnikov na primer ni mogoče redno pregledovati, saj carinski organi v mnogih državah članicah nimajo dovolj kadrov in opreme. S tem se kriminalnim mrežam odpre dostop do pristaniških zmogljivosti in zmanjša pogostost pregledov. Ravno tako se povečajo tveganja za varnost carinskih delavcev, kar ni združljivo z odgovornim obvladovanjem tveganj.

4.3

EESO z zanimanjem pričakuje schengensko ocenjevanje, predlog za priporočila Sveta in naročeni študiji o podatkih o pomorskem prometu ter potrebah organov kazenskega pregona v železniškem in cestnem prometu. Ker so se kriminalne mreže brez dvoma zmožne prilagajati, boljše spremljanje zgolj nekaterih logističnih vozlišč ne bo zadostovalo. Pristaniščem je treba nameniti posebno pozornost zaradi obsega trgovine, ki poteka skozi njih, vendar pri tem ne smemo prezreti drugih poti in vstopnih točk za nedovoljeno trgovino, kot so letališča, ceste in železnica.

4.4

Izraz „javno-zasebno partnerstvo“ je dokaj neprimeren, kadar se nanaša na sodelovanje med javnimi organi in zasebnimi subjekti, kot so upravljavci pristanišč, ki se jih želi zaščititi pred vdorom kriminalnih mrež. Pri javno-zasebnih partnerstvih gre za delni prenos javnih nalog na zasebne subjekte, ki javne storitve opravljajo z namenom ustvarjanja dobička. V obravnavanih primerih nikakor ne more in ne sme biti govora o javno-zasebnih partnerstvih; to so naloge javnih organov. Temu, kar je imela Komisija v mislih, bi morali reči pristop z več akterji. Prostovoljno sodelovanje, na primer z zasebnimi ladjarskimi družbami, bi moralo biti v interesu njih samih, saj utegnejo biti v primeru dvoma odgovorni za kazniva dejanja svojih zaposlenih. Preventivno sodelovanje, na primer med Europolom in ponudniki finančnih storitev, je vsekakor smiselno.

4.5

EESO meni, da bi morale predvidene projektne skupine in skupine strokovnjakov vključevati tudi sindikalne predstavnike carinskih delavcev, da bi zagotovili optimalno zdravje in varnost med usklajevanimi carinskimi dejavnostmi. Usposabljanje in zadostni kadrovski viri so ključnega pomena.

4.6

EESO se zavzema za boljše čezmejno usklajevanje kazenskega pregona med policijo in carinskimi organi ter boljše sodelovanje med organi kazenskega pregona in pravosodnimi organi, pa tudi za reden dialog med pravosodnimi organi, da bi se izognili nepotrebnim oviram pri uvajanju preiskav. V skupno strategijo morajo biti vključena tudi druga upravna področja, zlasti lokalna uprava. Komisija je na srečo napovedala praktične usmeritve v letu 2024.

4.7

Digitalizacija javne uprave, tudi finančnih in varnostnih organov držav članic EU, kljub usklajeni evropski zakonodaji na tem področju dosega različne ravni. EESO poziva države članice, naj javnim upravam namenijo zadostna sredstva in pospešijo njihovo digitalizacijo, saj bo mogoče le s čim večjo interoperabilnostjo in sprotno razpoložljivostjo podatkov tudi skupni evropski boj proti organiziranemu kriminalu okrepiti tako, da bo čim bolj uspešen.

4.8

EESO pozdravlja, da se pozornost ne namenja več le posameznim storilcem kaznivih dejanj. Tako bo mogoče poleg lova na male ribe razbiti celotne mreže. Zato so ukrepi za spremljanje denarnih tokov zelo pomembni – ravno tako kot prihodnji organ za preprečevanje pranja denarja (AMLA). Njegova ustanovitev pa ne bi smela privesti do podvajanja struktur, ampak bi moral ta organ koristno dopolnjevati dejavnosti organov držav članic.

4.9

EESO podpira poziv Komisije državam članicam, naj v celoti izkoristijo orodja Schengenskega informacijskega sistema za boj proti organiziranemu kriminalu.

4.10

Zelo bi bil koristen razvoj računalniškega orodja za spremljanje temnega spleta, saj nekatere države takšnega orodja še nimajo. Organi držav članic bi morali imeti med konkretnimi preiskavami načeloma neposreden dostop do tovrstnih orodij.

4.11

EESO podpira cilj, da se uskladijo pravne opredelitve. Za storilce kaznivih dejanj v kriminalnih mrežah bi bile potrebne strožje kazenske sankcije. EESO meni, da so uporabniki prepovedanih drog in odvisniki od drog na splošno, bodisi dovoljenih ali prepovedanih, žrtve lastne uporabe nevarnih snovi. Poziva k občutno večji podpori tem žrtvam in njihovim družinam.

4.12

Potrebnega je več preventivnega dela in ponudb podpore, vse to pa poleg državnih organov v glavnem nudijo organizacije civilne družbe v okviru svojih nepridobitnih dejavnosti. EESO zato pozdravlja večdisciplinarni in medagencijski pristop k preprečevanju kriminala in izrecno omembo izvajanja evropskega stebra socialnih pravic v besedilu Komisije.

4.13

Možnost enotnega pristopa na ravni EU k legalizaciji ali nelegalizaciji nekaterih drog v sporočilu ni obravnavana. Posamezne države EU že imajo obilo izkušenj s tem, kakšne posledice ima to za uporabo drog in razvoj organiziranega kriminala.

4.14

Ker je nedovoljeni promet s prepovedanimi drogami mednarodni pojav in ima, kakor je omenjeno zgoraj, celo geopolitično razsežnost, so ukrepi za mednarodno sodelovanje, ki jih predlaga Komisija, smiselni. Vendar se postavlja vprašanje, ali ima EU v svetovnem merilu dovolj veliko težo, da lahko vpliva na tretje države. Zgolj moč enotnega trga v tem primeru ne bo zadoščala. Zdi se, da je bistveno tudi boljše usklajevanje evropske zunanje in varnostne politike, poleg tega pa je ključen pristop na ravni celotne družbe, kakor je opisano zgoraj.

4.15

Pristop s prožnejšimi pravili za vključevanje predhodnih sestavin na seznam bi bil zaželen, vendar utegne povzročiti višje breme izvrševanja, saj bo treba preizkušati in spremljati večji nabor snovi; številne države članice nimajo dovolj carinskih laboratorijev, zato bo treba njihovo mrežo razširiti.