Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

Za odpornejšo, konkurenčnejšo in bolj trajnostno Evropo

(COM(2023) 558 final)

(C/2024/4062)

Poročevalec:

Alain COHEUR

Soporočevalec:

Alain TACCOEN

Svetovalec	Olivier LEMAITRE (za poročevalca III. skupine)
Zaprosilo	13.11.2023
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji
Datum sprejetja na seji komisije CCMI	8.4.2024
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	24.4.2024
Plenarno zasedanje št.	587
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	163/0/1

1 Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) želi izraziti mnenje o sporočilu COM(2023) 558 final, ki ga je Evropska komisija sprejela pred vrhom v Granadi, da bi se njegovo stališče lahko upoštevalo v pripravah na naslednji evropski zakonodajni mandat. Sporočilo obravnava različne vidike, vendar se v tem mnenju osredotočamo na štiri sektorje, ki so ključni za prihodnjo strateško avtonomijo Evrope: energetski, digitalni, obrambni in vesoljski sektor. V mnenju so podani konkretni predlog, s katerimi bi dosegli, da bo Evropa gospodarska in politična velesila.

1.2

EESO je zelo zaskrbljen, ker EU v primerjavi z ZDA in Kitajsko močno zaostaja v strateških sektorjih, obravnavanih v mnenju. To ogroža tudi našo neodvisnost, suverenost in družbeni model. Z veliko premajhnimi naložbami v primerjavi z naložbami naših konkurentov ima EU zelo majhen nadzor nad temi industrijskimi sektorji in nima geostrateškega vodilnega položaja. Želja EU, da bi ponovno vzpostavila strog nadzor nad javno porabo, bo dolgoročno dodatno oslabila njen gospodarski in socialni model.

1.3

Energetski sistem EU bo v prihodnosti močno elektrificiran, v njem pa bodo prevladovali nestalni obnovljivi viri energije. Zadostiti bo moral spremenljivemu povpraševanju, zato mora biti absolutno neodvisen in varen. Danes je uravnoteženje ponudbe in povpraševanja v veliki meri odvisno od hidroelektrarn, jedrskih elektrarn in termoelektrarn na fosilna goriva. V prihodnosti bo vzpostavljanje tega ravnovesja zelo zapleteno. Hkrati bo cilj povečati energetsko varnost EU z obsežnimi naložbami in ugodnim regulativnim okvirom.

1.4

Za energetski prehod v Evropi je treba ohraniti številna dostojna delovna mesta ter pridobiti nova znanja in spretnosti. Poleg tega bo morala EU uvesti izobraževanja za svoje državljane, da bi bolje prepoznali vzorce dezinformacij in se jim bolje zoperstavili.

1.5

Digitalna neodvisnost Evrope bo odvisna od več elementov: njene sposobnosti, da razvije superračunalnike, shranjuje podatke na svojem ozemlju in spodbuja razvoj pravih industrijskih akterjev.

1.6

Naša vesoljska industrija se bo morala spoprijeti s številnimi izzivi, povezanimi s trajnostjo in suverenostjo: razdrobljenost, podvajanje in majhen obseg naših glavnih institucionalnih trgov slabijo EU, saj se vrzel v financiranju v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko povečuje, EU pa se sooča z velikimi zasebnimi akterji, ki optimizirajo svoje notranje dobavne verige. Te ranljivosti so se jasno pokazale v krizi evropske industrije nosilnih raket, ki se širi na satelite. Z ozkega vidika nacionalnih politik so naše zmogljivosti še vedno zelo cenjene, vendar se ne morejo odzivati na evropsko razsežnost velikih vesoljskih izzivov, kar pomeni manjšo proizvodnjo za vse akterje in višje stroške na enoto za stranke.

1.7

V prihodnjih letih bo morala naša obrambna industrija državam članicam in njihovim oboroženim silam zagotoviti visokokakovostno obrambno opremo in zmogljivosti, prilagojene novemu strateškemu okolju, pa tudi stalno vojaško pomoč Ukrajini in drugim partnerjem. Poleg tega bi bilo treba poskrbeti za prilagodljivost, trajnost, zmogljivost, odpornost in konkurenčnost evropske tehnološke in industrijske baze na področju obrambe.

2 Splošne ugotovitve

2.1 Energetska varnost EU

2.1.1

EU je neto uvoznica: leta 2020 je 58 % virov energije, ki je bila na voljo v EU, prišlo iz tretjih držav. Dejstvo je, da je Evropa pri nabavi plina prešla z velike odvisnosti od enega dobavitelja, Rusije, na odvisnost od ZDA. Kitajska ima še vedno prevladujoč položaj v večini industrijskih vrednostnih verig na področju energetike.

2.1.2

V borbi proti tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, se je EU zavezala, da bo dosegla ogljično nevtralnost do leta 2050. Evropska komisija je predlagala, da bi delež zmanjšanja emisij toplogrednih plinov dvignili s 85 % na 95 % do leta 2040, kar naj bi dosegli z manjšim povpraševanjem, razogljičenjem končne uporabe z močno elektrifikacijo in energetsko prenovo stavb, ki še vedno poteka veliko prepočasi.

2.1.3

Elektrifikacija naj bi v prihodnje hitro rasla in leta 2030 dosegla proizvodnjo 3 362 TWh v primerjavi z 2 901 TWh v letu 2021. Za zadovoljitev končnega povpraševanja mora proizvodnja temeljiti na obsežnem razvoju proizvodnje brezogljične električne energije in pospeševanju postopkov za izdajo dovoljenj za proizvodnjo.

2.1.4

Ogrevanje, hlajenje, mobilnost in industrija so trije glavni sektorji porabe energije. EU se je odločila, da se bo usmerila v neposredno (toplotne črpalke, baterije itd.) in posredno elektrifikacijo (z elektroliznim vodikom) ter v obnovljiva in nizkoogljična goriva, obenem pa ne zanemarila zajemanja ogljika.

2.1.5

EESO ima pomisleke glede referenčnih scenarijev Evropske komisije, ki sektorju ne omogočajo strateškega načrtovanja naložb. Leta 2009 je bilo ocenjeno kot ključnega pomena, da se cilji v zvezi z zajemanjem ogljika uresničijo do leta 2030, nato je bilo leta 2013 to prestavljeno na leto 2035, leta 2016 na obdobje po letu 2040, leta 2020 so cilji izginili, leta 2024 pa so spet postali ključni. Prav tako se porajajo dvomi o količini vodika: za leto 2030 je prilagoditev 55-odstotnemu cilju predvidela 233 TWh, načrt REPowerEU je predvidel 670 TWh, leta 2024 pa smo spet pri 105 TWh.

2.1.6

V prihodnjem evropskem elektroenergetskem sistemu bodo prevladovali nestalni obnovljivi viri energije in se bo treba odzivati na spremenljivo povpraševanje. Prilagajanje ponudbe in povpraševanja danes temelji na jedrskih elektrarnah, fosilnih termoelektrarnah in hidroelektrarnah. Slednjim bi bilo treba nameniti posebno pozornost v okviru načel in ukrepov modrega pakta, ki ga je predlagal EESO. Zaradi novih oblik prožnosti (elastičnost povpraševanja, skladiščenje) bo v prihodnosti še bolj zapleteno doseči to ravnovesje.

2.1.7

Energetska varnost EU zahteva obsežne naložbe z ugodnim okvirom za naložbe, ki bodo večinoma zasebne, čeprav lahko države članice nudijo pomoč.

2.1.8

Za energetski prehod potrebujemo dostojna delovna mesta na vseh ravneh ter potrebna znanja in spretnosti za vse dejavnosti. Evropska komisija s paktom spretnosti spodbuja vse zainteresirane, naj sprejmejo ukrepe za izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile. Nujno je tudi lokalno in/ali regionalno usklajevanje med podjetji, sindikati, lokalnimi oblastmi, univerzami in šolami.

2.1.9

EESO na koncu opozarja še na naravno, čeprav majhno nevarnost sončnih izbruhov, katerih posledice, ki so trenutno podcenjene, bodo katastrofalne in bodo verjetno ovirale delovanje satelitov, električnih omrežij in digitalnih sistemov.

2.1.10

EESO poziva Evropsko komisijo, naj:

—	oceni in okrepi evropsko obvladovanje vrednostnih verig različnih tehnologij za razogljičenje;

—	oceni tveganja glede odvisnosti in predlaga korektivne ukrepe v primeru velikega tveganja ali celo monopola ali skoraj popolnega monopola na svetovni ravni;

—	spodbuja uporabo brezogljičnih izdelkov (z davki, subvencijami, standardi, oznakami) ob ohranjanju tehnološke nevtralnosti;

—	razišče, zakaj se elektrifikacija rabe energije ne razvija, in sprejme ukrepe za izboljšanje stanja;

—	z ustreznim okvirom financira in podpre države članice, da jim bi uspelo učinkovito in hitro zadovoljiti potrebe po energetski prenovi stavb;

—	na podlagi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov za leto 2024 preveri, ali so napovedi držav članic skladne s cilji EU, in ustrezno ukrepa;

—	preuči modele trga z električno energijo, ki nagrajujejo prožnost v skladu z naraščajočo vrednostjo storitve;

—	upošteva predloge EESO o modrem paktu;

—	oceni posledice sončnih izbruhov in predlaga načrte za njihovo predvidevanje.

2.2 Digitalna varnost EU

2.2.1

Digitalna revolucija spreminja naša življenja in nedvomno prinaša številne koristi, kot sta takojšnja komunikacija in dostop do informacij. Lajša nam mnoga vsakodnevna opravila. Da bi imeli vsi korist od tega, je treba okrepiti usposabljanja državljanov na digitalnem področju. Bistveno je tudi obravnavati izzive, ki jih prinašajo dezinformacije, in se odzivati na potrebe na trgu dela. EESO prav tako pozdravlja sodobni napredek na področju umetne inteligence.

2.2.2

Kadar se digitalne tehnologije zlorabljajo, pa olajšujejo razširjanje zavajajočih informacij, kar ima resne posledice za našo družbo. EESO pozdravlja evropske ukrepe, kot sta evropski akt o digitalnih storitvah in kodeks ravnanja glede dezinformacij. Ta instrument samourejanja temelji na prostovoljni zavezi podpisnikov. EESO vztraja pri njegovem spremljanju, ki ga je predvidela Evropska komisija.

2.2.3

Zaščita demokratičnih institucij zahteva stalno izobraževanje in usposabljanje vseh Evropejcev, da bodo lahko bolje prepoznavali dezinformacijske vzorce in se jim zoperstavili. To usposabljanje mora omogočiti pridobivanje spretnosti, ki so potrebne za konstruktivno sodelovanje v družbenih pogovorih ter za prepoznavanje in preprečevanje dezinformacij.

2.2.4

Evropski podatki se hranijo v različnih državah. Skrbeti nas mora, da se je leta 2021 (1) 35 % svetovnih podatkovnih centrov nahajalo v Združenih državah Amerike. Čeprav predpisi EU omogočajo izbiro kraja shranjevanja podatkov, prevlada tujih digitalnih akterjev dejansko pomeni, da je EU odvisna od neevropskih držav. EESO je zaskrbljen zaradi ekstrateritorialnosti ameriškega zakona o oblaku (Cloud Act), ki je v nasprotju s splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Poudarja pomen projekta Gaia-X, katerega cilj je vzpostaviti evropski ekosistem v oblaku, ki bo temeljil na skupnem pristopu.

2.2.5

Glavna tveganja za kibernetsko varnost so grožnje, ki lahko poslabšajo varnost, zaupnost, celovitost ali razpoložljivost podatkov in informacijskih sistemov. To ima lahko resne posledice: zaskrbljujoč je porast kibernetskih napadov v zdravstvenem sektorju, kot je opisano v poročilu Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) o pregledu groženj na področju zdravja (Healthcare Threat Landscape). EESO pozorno spremlja uvajanje uredbe o kibernetski varnosti in pozdravlja nov evropski sistem certificiranja kibernetske varnosti.

2.2.6

Kar zadeva digitalno industrijo, moramo razlikovati med proizvodnjo računalniških naprav in aplikacij. Čeprav skoraj vse naprave prihajajo iz Azije, ima Evropa močne industrijske sektorje in obvladuje ključne dele verige, na primer opremo za ultravijolično litografijo. EESO podpira evropsko uredbo o polprevodnikih, ki je bistvena za ponovno digitalno industrializacijo Evrope, in poudarja, da je pomembno, da imamo v Evropi podjetja, ki so na svetovni ravni vodilna na svojem trgu.

2.2.7

Digitalna neodvisnost Evrope je odvisna od njene računske zmogljivosti in kibernetske varnosti. Konec decembra je bil zagnan MareNostrum (2), eden od desetih najzmogljivejših superračunalnikov na svetu, ki je bil 50 % financiran iz evropskih sredstev. Ta pobuda se mora nadaljevati tudi v naslednjem mandatu.

2.2.8

EESO poziva Evropsko komisijo, naj:

—	še naprej spremlja digitalno pismenost Evropejcev in spodbuja države članice, naj državljane ozaveščajo o tveganjih, povezanih z uporabo digitalnih tehnologij;

—	oceni dejansko uporabo samourejanja v zvezi s kodeksom ravnanja glede dezinformacij, zlasti v letu evropskih volitev;

—	ugotovi, kje se shranjujejo evropski podatki, glede na to, da morajo biti občutljivi podatki shranjeni v EU;

—	predlaga rešitve za neskladja med ameriškim zakonom o oblaku in evropsko splošno uredbo o varstvu podatkov;

—	spremlja raven znanja Evropejcev o kibernetski varnosti;

—	se uči iz industrijskega uspeha nekaterih podjetij EU in potegne zaključke na podlagi svetovnih konkurenčnih razmer;

—	še naprej vlaga v razvoj superračunalnikov v Evropi.

2.3 Prihodnost evropske vesoljske industrije

2.3.1

Vesoljske storitve so postale za evropske družbe in gospodarstva strateške, vesolje pa je bistvenega pomena za svobodo delovanja in avtonomno odločanje EU. Od vesolja so odvisni gospodarstvo in številne javne politike: promet, določanje položaja, telekomunikacije, meteorologija, spremljanje okolja, razumevanje podnebnih sprememb ter opazovanje Zemlje za obrambne in varnostne namene.

2.3.2

Glavni uporabniki in upravljavci vesoljskih infrastruktur so javni organi, ki imajo pooblastila za opravljanje javnih storitev. Subjekti, ki imajo infrastrukturo, potrebno za zagotavljanje teh podatkov in storitev, so zasebna industrijska podjetja. Vesoljska industrija ima strateško vlogo.

2.3.3

Vesoljska industrija je pozitivno prispevala k evropski trgovinski bilanci, saj je v zadnjem desetletju z izvozom satelitskih sistemov in storitev izstrelitve v povprečju ustvarila 900 milijonov dolarjev neto presežka na leto. Odvisnost evropske vesoljske industrije od sposobnosti pridobivanja naročil na (zelo majhnih) odprtih trgih je ena od njenih temeljnih značilnosti v primerjavi s položajem drugih vesoljskih sil (na teh odprtih trgih se ustvari 30–50 % prometa).

2.3.4

Evropski vesoljski sektor se spoprijema z vse več grožnjami:

—

Razlika v financiranju v primerjavi z ZDA in Kitajsko se povečuje: evropski proračuni za vesolje so šestkrat manjši od ameriških in so večinoma neusklajeni, medtem ko je ameriška vesoljska doktrina vesolje uporabila kot glavni instrument svoje prevlade in neodvisnosti. Upoštevati je treba tudi skokovito rast Kitajske, svoj položaj pa krepijo tudi drugi akterji, kot sta Rusija in Indija. Evropska vesoljska industrija zdaj tekmuje z velikimi igralci zunaj Evrope, ki optimizirajo svoje notranje dobavne verige in močno motijo trge (zlasti SpaceX).

—	Kriza v evropski industriji nosilnih raket je pokazala ranljivost tega segmenta, zdaj pa je enaka usoda čaka satelitsko industrijo: številke kažejo, da je vesoljska industrija redko dobičkonosna v času, ko so ključne naložbe bolj kot kdaj koli potrebne.

—

Pravilo Evropske vesoljske agencije (ESA) o geografski donosnosti se je izkazalo za učinkovit način zagotavljanja večine sredstev za programe, vendar ni brez pomanjkljivosti. Spodbudi lahko namreč drobljenje dobavne verige zaradi prisotnosti zelo majhnih vlagateljev. Ohranjanje nacionalnih zmogljivosti za vsako ceno povečuje podvajanje in razdrobljenost na zelo majhnem trgu. To vodi do manjšega obsega proizvodnje za vse in višjih stroškov na enoto za stranke.

EESO poziva Evropsko komisijo, naj:

—	oblikuje in izvaja vseevropsko vesoljsko industrijsko strategijo ter pri tem upošteva razdrobljenost, podvajanje in majhen obseg naših glavnih evropskih institucionalnih trgov, kar ogroža trajnost in suverenost naše industrije;

—	omogoči neoviran dostop javnih organov do vesoljskih zmogljivosti, ki jih potrebujejo za izvajanje javnih politik, z zahtevano stopnjo neodvisnosti (zmogljivosti, ki jih je torej mogoče enotno pridobiti v Evropi in ki morajo biti pod nadzorom evropskih organov);

—	podpre nujno potrebno konkurenčnost evropske vesoljske industrije zaradi odvisnosti vesoljskega industrijskega sektorja od odprtih trgov;

—

pri izvajanju takšne vesoljske industrijske strategije upošteva strateško naravo vesoljskega sektorja, njegove značilnosti (dolgoročnost, visoka stopnja tveganja, velika kapitalska intenzivnost) in politike drugih velesil. Evropske oblasti lahko uporabijo številna orodja (predpise o javnem naročanju, financiranje raziskav in razvoja, zakonodajo, diplomacijo).

2.4 Prihodnost evropske obrambe

2.4.1

Evropska obrambna industrija je bistvenega pomena, saj:

—	državam članicam EU in njihovim oboroženim silam nudi obrambno opremo in zmogljivosti, ki jih potrebujejo za obrambo Evrope in njenih državljanov pred številnimi kompleksnimi grožnjami;

—	ohranja evropsko suverenost ter dolgoročno ščiti evropsko demokracijo in stabilnost z ustrezno stopnjo strateške avtonomije;

—	neposredno podpira stabilnost, mir in varnost držav članic Nata in EU ter njihovih zaveznic.

2.4.2

Izzivi, s katerimi se spopada naša obrambna industrija, so dvojni in so se še povečali zaradi ruske agresije proti Ukrajini. V prihodnjih letih bo morala naša obrambna industrija državam članicam in njihovim oboroženim silam ponuditi stroškovno učinkovito in visokokakovostno obrambno opremo in zmogljivosti, prilagojene novemu strateškemu okolju, in jim omogočiti zagotavljanje stalne vojaške pomoči Ukrajini in drugim partnerjem. Dolgoročno pa bi bilo treba poskrbeti za prilagodljivost, trajnost, zmogljivost, odpornost in konkurenčnost evropske obrambne tehnološke in industrijske baze.

2.4.3

Poleg tega brez verodostojne, avtonomne in trajnostne industrijske baze ne more biti močnega evropskega stebra Nata. Zveza Nato je priznala, da potrebuje močno in sposobno obrambno industrijo ter okrepljeno evropsko sodelovanje.

EESO poziva Evropsko komisijo, naj:

—

poskrbi, da bo evropska obrambna industrija bolje usklajena (zlasti s spodbujanjem skupnih javnih dobav) ter sposobna kadar koli in v vseh okoliščinah dobavljati opremo, ki jo potrebujejo naše oborožene sile; zato mora biti sposobna hitro povečati svojo proizvodnjo, da bi zadostila nujnim trenutnim potrebam, in nato ohraniti ustrezno raven pripravljenosti;

—	obsežno vlaga v raziskave in razvoj, da bi okrepili tehnološko suverenost Evrope na kritičnih področjih in zagotovili njeno operativno premoč nad morebitnimi nasprotniki. EU bi morala znatno povečati proračun za Evropski obrambni sklad, ki mora postati bolj strateški;

—	omogoči, da bodo EU in njene države članice v naslednjem večletnem finančnem okviru in na proračunski postavki, namenjeni obrambi, znatno povečale svoje prispevke, da bi evropsko obrambo prilagodili novemu strateškemu okolju;

—	olajša dostop do zasebnih in javnih naložb ter financiranja, in sicer s politikami in regulativnimi ukrepi, ki bodo zagotovili, da trajnostni vidiki in merila ne diskriminirajo naših obrambnih podjetij;

—	spodbuja in podpira prizadevanja držav članic, da spremenijo sedanje razmere, tako da večino proračunskih sredstev namenijo za opremo in sisteme evropskih dobaviteljev, kar je nujen pogoj za podporo uspešni evropski obrambni industriji.

V Bruslju, 24. aprila 2024

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Oliver RÖPKE

(1) https://en.statista.com/.

(2) https://en.wikipedia.org/wiki/MareNostrum.