(2)

Da se gradbeni izdelek lahko da na trg, mora proizvajalec za tak izdelek pripraviti izjavo o lastnostih. Proizvajalec prevzame odgovornost za skladnost izdelka s takimi navedenimi lastnostmi. Določene so nekatere izjeme od te obveznosti.

(2)

Da se gradbeni proizvod, zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji, lahko da na trg, mora proizvajalec zanj  pripraviti izjavo o lastnostih. Proizvajalec prevzame odgovornost za skladnost proizvoda s takimi navedenimi lastnostmi. Nekatere proizvode, kot so individualno proizvedeni ali po naročilu izdelani proizvodi, bi bili treba izvzeti iz te obveznosti.

(4)

Vzpostaviti je treba dobro delujoče tokove informacij, tudi z elektronskimi sredstvi, da se zagotovi, da so v dobavni verigi na voljo skladne in pregledne informacije o lastnostih gradbenih izdelkov . To naj bi povečalo preglednost in izboljšalo učinkovitost prenosa informacij. Zagotavljanje digitalnega dostopa do celovitih informacij o gradbenih izdelkih bi prispevalo k digitalizaciji celotnega gradbenega sektorja, s čimer bi okvir postal primeren za digitalno dobo. Dostop do zanesljivih in trajnih informacij bi pomenil tudi, da gospodarski subjekti in drugi akterji ne bi prispevali k neskladnosti drug drugega.

(4)

Vzpostaviti je treba dobro delujoče tokove informacij, tudi z elektronskimi sredstvi in v strojno berljivi obliki , da se zagotovi, da so v dobavni verigi na voljo skladne in pregledne informacije o lastnostih gradbenih proizvodov . To naj bi povečalo preglednost in izboljšalo učinkovitost prenosa informacij. Zagotavljanje digitalnega dostopa do celovitih informacij o gradbenih proizvodih bi prispevalo k digitalizaciji celotnega gradbenega sektorja, s čimer bi okvir postal primeren za digitalno dobo. Dostop do zanesljivih in trajnih informacij bi pomenil tudi, da gospodarski subjekti in drugi akterji ne bi prispevali k neskladnosti drug drugega.

(7)

Zaradi uresničevanja okoljskih ciljev, vključno z bojem proti podnebnim spremembam, je treba določiti nove okoljske obveznosti ter pripraviti podlago za razvoj in uporabo metode ocenjevanja za izračun okoljske trajnostnosti gradbenih izdelkov . Iz istega razloga je treba razširiti obseg reguliranih gospodarskih subjektov, saj imajo distributerji, dobavitelji in proizvajalci pomembno vlogo pri izračunu okoljske trajnostnosti v gradbenem sektorju. Navedeni obseg bi bilo zato treba razširiti v dveh smereh, od distributerjev navzdol do gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo in predelavo gradbenih izdelkov , in od proizvajalca navzgor do dobaviteljev vmesnih izdelkov in/ali surovin. Poleg tega morajo nekateri gospodarski subjekti, ki sodelujejo pri razstavljanju rabljenih izdelkov ali drugih delov gradbenih objektov ali njihovi ponovni izdelavi in ponovni uporabi, prispevati k varni drugotni uporabi gradbenih izdelkov .

(7)

Zaradi uresničevanja okoljskih ciljev, vključno z bojem proti podnebnim spremembam in prehodom na krožno gospodarstvo , je treba določiti nove okoljske obveznosti , ne da bi nesorazmerno povečali birokracijo in stroške za gospodarske subjekte, zlasti za MSP, ter razviti in uporabljati metodo ocenjevanja za izračun okoljske trajnosti gradbenih proizvodov na podlagi standarda EN 15804 in splošno uporabljanih okoljskih deklaracij proizvodov, ki jih uporabljajo proizvajalci gradbenih proizvodov. To je bistveno za pravilen izračun vpliva na okolje na ravni stavbe na podlagi standarda EN 15978 . Iz istega razloga je treba razširiti obseg reguliranih gospodarskih subjektov, saj imajo distributerji, dobavitelji in proizvajalci pomembno vlogo pri izračunu okoljske trajnostnosti v gradbenem sektorju. Navedeni obseg bi bilo zato treba razširiti v dveh smereh, od distributerjev navzdol do gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo in predelavo gradbenih proizvodov , in od proizvajalca navzgor do dobaviteljev vmesnih proizvodov in/ali surovin. Poleg tega morajo nekateri gospodarski subjekti, ki sodelujejo pri razstavljanju rabljenih proizvodov ali drugih delov gradbenih objektov ali njihovi ponovni izdelavi in ponovni uporabi, prispevati k varni drugotni uporabi gradbenih proizvodov .

(8)

Da bi zagotovili varnost in funkcionalnost gradbenih izdelkov ter posledično gradbenih objektov , je treba preprečiti, da bi se kot gradbeni izdelki dajalo na trg blago, za katero njegovi proizvajalci niso predvideli, da bi bilo gradbeni izdelki. Uvozniki, distributerji in drugi gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi bi morali zato zagotoviti, da se ti psevdogradbeni izdelki ne prodajajo kot gradbeni izdelki. Poleg tega nekateri ponudniki storitev, kot so ponudniki storitev odpremnih skladišč ali tridimenzionalnega tiska , ne bi smeli prispevati k neskladnosti drugih gospodarskih subjektov. Zato je treba zagotoviti, da se ustrezne določbe uporabljajo tudi za te storitve in njihove ponudnike.

(8)

Da bi zagotovili varnost in funkcionalnost gradbenih proizvodov ter s tem gradbenih objektov ter delavcev in potrošnikov nekateri ponudniki storitev, kot so ponudniki storitev odpremnih skladišč, ne bi smeli prispevati k neskladnosti drugih gospodarskih subjektov. Zato je treba zagotoviti, da se ustrezne določbe uporabljajo tudi za te storitve in njihove ponudnike.

(9)

Mogoče je, da različni gospodarski subjekti zagotovijo nabor podatkov za tridimenzionalni tisk, stroj ali kalup za tridimenzionalni tisk in material, ki ga je treba pri tem uporabiti , kar bi privedlo do tega, da nobeden od navedenih subjektov ne bi bil odgovoren za varnost in ustrezno delovanje tridimenzionalno natisnjenega izdelka . Da bi se preprečila morebitna varnostna tveganja v zvezi s tem, je treba določiti določbe za nabor podatkov za tridimenzionalni tisk, materiale , namenjene za uporabo pri tridimenzionalnem tisku, in storitve tridimenzionalnega tiska , ki omogočajo tridimenzionalni tisk gradbenih izdelkov , tako da gospodarski subjekti z upoštevanjem teh določb skupaj dosežejo podobno raven varnosti , kot je zagotovljena za običajne gradbene izdelke .

(9)

Možno je, da različne fizične ali pravne osebe gradbene proizvode tridimenzionalno natisnejo. Zato je treba pojasniti , da bi morala fizična ali pravna oseba, ki gradbene proizvode tridimenzionalno natisne, ko jih daje na trg za stranke, izpolnjevati obveznosti proizvajalcev . Poleg tega je treba zagotoviti, da ta oseba uporablja ustrezne tridimenzionalne nabore podatkov in da so bili za uporabljene materiale opravljeni postopki , ki se uporabljajo za proizvode , ter da se informacije, ki jih je predložil proizvajalec tridimenzionalnega nabora podatkov, in informacije , ki jih je predložil proizvajalec materiala za tiskanje, ujemajo .

(10)

Da bi se zagotovila varnost in varstvo okolja ter odpravila regulativna vrzel, ki bi sicer obstajala, je treba pojasniti, da za gradbene izdelke, proizvedene na gradbišču za takojšnjo vgradnjo v gradbeni objekt, veljajo enaka pravila kot za druge gradbene izdelke. Vendar mikropodjetja pogosto individualno proizvajajo in vgrajujejo izdelke na kraju samem. Če bi za navedena mikropodjetja v vseh okoliščinah veljala enaka pravila kot za druga podjetja, bi to nesorazmerno vplivalo na navedena mikropodjetja. Zato je treba državam članicam omogočiti, da mikropodjetja v posebnih primerih, ko to ne vpliva na interese drugih držav članic, izvzamejo iz obveznosti priprave izjave o lastnostih.

(10)

Če bi za mikropodjetja v vseh okoliščinah veljala enaka pravila kot za druga podjetja, bi to nesorazmerno vplivalo na navedena mikropodjetja. Zato je treba državam članicam omogočiti, da mikropodjetja v posebnih primerih, ko to ne vpliva na interese drugih držav članic, izvzamejo iz obveznosti priprave izjave o lastnostih. Lokalnim organom bi bilo treba priskrbeti potrebne finančne mehanizme, s katerimi bi mikropodjetjem pomagali vstopati na trg trajnostnih proizvodov in delovati na njem.

(11)

Zagotavljanje prostega pretoka sklopov ali sestavov gradbenih izdelkov na notranjem trgu bo prineslo konkretne koristi zlasti državljanom, potrošnikom in podjetjem. Vendar bi morala biti njihova sestava zaradi pravne varnosti natančno opredeljena v harmoniziranih tehničnih specifikacijah ali evropskih ocenjevalnih dokumentih.

(11)

Zagotavljanje prostega pretoka sklopov gradbenih proizvodov na notranjem trgu bo prineslo konkretne koristi zlasti državljanom, potrošnikom in podjetjem.

(12)

Vzpostavitev trga Unije za majhne montažne enodružinske hiše bi lahko znižala ceno stanovanjskih nepremičnin ter imela pozitivne družbene in gospodarske učinke. Pravičnost do potrošnikov ostaja prednostna naloga, med drugim zlasti zagotavljanje cenovne dostopnosti stanovanjskih nepremičnin v okviru zelenega prehoda, v skladu s predlogom priporočila Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda k podnebni nevtralnosti  (40) , zlasti priporočil 7(a), (b) in (c). Zato je treba za take majhne hiše določiti harmonizirana pravila. Vendar so majhne hiše tudi gradbeni objekti, za katere so pristojne države članice. Ker vseh nacionalnih zahtev za majhne montažne enodružinske hiše morda ne bo mogoče kumulativno vključiti v prihodnje harmonizirane tehnične specifikacije, bi morale imeti države članice pravico, da odstopijo od uporabe pravil, ki naj bi se uporabljala za navedene montažne enodružinske hiše.

(14)

Za gradbene izdelke , ki so že bili ocenjeni in se ponovno uporabljajo, ne bi smela veljati pravila, ki veljajo za nove gradbene izdelke . Vendar bi morala za rabljene gradbene izdelke , ki še nikoli niso bili dani na trg Unije, veljati enaka pravila kot za nove gradbene izdelke , saj taki izdelki niso bili nikoli ocenjeni.

(14)

Za gradbene proizvode , ki so že bili ocenjeni in se ponovno uporabljajo, ne bi smela veljati pravila, ki veljajo za nove gradbene proizvode . Vendar bi morala za rabljene gradbene proizvode , ki še nikoli niso bili dani na trg Unije, veljati enaka pravila kot za nove gradbene proizvode , saj taki proizvodi niso bili nikoli ocenjeni. To velja za gradbene proizvode, narejene na gradbišču za takojšnjo vgradnjo v gradbene objekte.

(15)

Da se zagotovi zaščita varnosti in funkcionalnosti gradbenih izdelkov , bi se morala pravila, ki se uporabljajo za nove gradbene izdelke , uporabljati tudi za rabljene gradbene izdelke , pri katerih se spremeni njihova predvidena uporaba, razen za okrasne namene, za rabljene gradbene izdelke z nejasno prvotno predvideno uporabo, za rabljene gradbene izdelke , pri katerih je bil opravljen pomemben postopek preobrazbe, in za rabljene gradbene izdelke , za katere gospodarski subjekt navaja dodatne značilnosti ali izpolnjevanje zahtev za izdelke .

(15)

Da se zagotovi zaščita varnosti in funkcionalnosti gradbenih proizvodov , bi se morala pravila, ki se uporabljajo za nove gradbene proizvode , uporabljati tudi za rabljene gradbene proizvode , pri katerih se spremeni njihova predvidena uporaba, razen za okrasne namene, za rabljene gradbene proizvode z nejasno prvotno predvideno uporabo, za rabljene gradbene proizvode , pri katerih je bil opravljen pomemben postopek preobrazbe, in za rabljene gradbene proizvode , za katere gospodarski subjekt navaja dodatne značilnosti ali izpolnjevanje zahtev za proizvode in za uporabljene gradbene proizvode, ki jih gospodarski subjekt prvič daje na trg .

(17)

Gradbeni izdelki , ki se dajo na trg v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije, se pogosto uvažajo iz sosednjih držav, zato zanje ne veljajo zahteve, določene v pravu Unije. Če bi za navedene gradbene izdelke veljale take zahteve, bi bilo to nesorazmerno drago. Hkrati gradbeni izdelki , proizvedeni v najbolj oddaljenih regijah, skoraj ne krožijo v drugih državah članicah. Zato bi morale imeti države članice možnost, da gradbene izdelke , ki se dajo na trg ali se neposredno vgradijo v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije, izvzamejo iz teh zahtev.

(17)

Gradbeni proizvodi , ki se dajo na trg v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije, se pogosto uvažajo iz sosednjih držav, zato zanje ne veljajo zahteve, določene v pravu Unije. Če bi za navedene gradbene proizvode veljale take zahteve, bi bilo to nesorazmerno drago. Hkrati gradbeni proizvodi , proizvedeni v najbolj oddaljenih regijah, skoraj ne krožijo v drugih državah članicah. Zato bi morale imeti države članice možnost, da gradbene proizvode , ki se dajo na trg v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije, izvzamejo iz teh zahtev.

(18)

Da bi si prizadevali za čim večjo regulativno skladnost, bi morala ta uredba čim bolj temeljiti na horizontalnem pravnem okviru, in sicer v tem primeru na Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta uredba sledi nedavnemu trendu v zakonodaji o  izdelkih, da se razvije nadomestna rešitev za primere, ko evropske organizacije za standardizacijo ne zagotovijo harmoniziranih standardov , ki bi jih bilo mogoče navesti v Uradnem listu Evropske unije . Ker od konca leta 2019 v Uradnem listu Evropske unije ni bilo mogoče navesti nobenega harmoniziranega standarda za gradbene izdelke , od začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 305/2011 pa le približno deset, bi morala biti nova dodatna pooblastila za Komisijo še celovitejša in omogočiti optimizacijo celotnega izida tehničnih specifikacij, da se nadoknadi zamuda pri prilagajanju tehničnemu napredku.

(18)

Da bi si prizadevali za čim večjo regulativno skladnost, bi morala ta uredba čim bolj temeljiti na horizontalnem pravnem okviru, in sicer v tem primeru na Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta. Vendar ta uredba v skladu z drugo zakonodajo o  proizvodih zagotavlja nadomestno rešitev za izjemne in dobro opredeljene primere , ko je ogrožena uporaba zakonodajnega akta . Ker od konca leta 2019 v Uradnem listu Evropske unije ni bilo mogoče navesti nobenega harmoniziranega standarda za gradbene proizvode , od začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 305/2011 pa le približno deset, bi morala Komisijo v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo pripraviti izvedljivo rešitev, ki bi omogočila optimizacijo celotnega izida tehničnih specifikacij, da se nadoknadi zamuda pri prilagajanju tehničnemu napredku.

(19)

Kadar harmonizirani standardi določajo pravila za ocenjevanje lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi, ki so pomembne za gradbene predpise držav članic, bi morali harmonizirani standardi postati obvezni za namene uporabe te uredbe, saj se le lahko le s takimi standardi doseže cilj glede omogočanja prostega pretoka izdelkov in hkrati zagotovi, da lahko države članice glede na svoje posebne nacionalne razmere zahtevajo varnostne in okoljske značilnosti izdelkov , vključno s podnebnimi. Če se ta cilja uresničujeta skupaj, je treba izdelke oceniti z eno samo metodo ocenjevanja, zato mora biti ta metoda obvezna. Vendar se lahko prostovoljni standardi uporabijo za to, da zahteve za izdelke , ki so z delegiranimi akti določene za zadevno družino ali kategorijo izdelkov , v skladu s pristopom iz Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta postanejo še konkretnejše. V skladu s Sklepom št. 768/2008/ES bi morali navedeni standardi zagotavljati domnevo o skladnosti z zahtevami, ki jih vsebujejo.

(19)

Kadar harmonizirani standardi določajo pravila za ocenjevanje lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi, ki so pomembne za gradbene predpise držav članic, bi morali harmonizirani standardi postati obvezni za namene uporabe te uredbe, saj se le lahko le s takimi standardi doseže cilj glede omogočanja prostega pretoka proizvodov in hkrati zagotovi, da lahko države članice glede na razlike v svojih prevladujočih podnebnih, geoloških in geografskih ter drugih razmerah zahtevajo varnostne in okoljske značilnosti proizvodov , vključno s podnebnimi. Če se ta cilja uresničujeta skupaj, je treba proizvode oceniti z eno samo metodo ocenjevanja, zato mora biti ta metoda obvezna. Vendar se lahko prostovoljni standardi uporabijo za to, da zahteve za proizvode , ki so z delegiranimi akti določene za zadevno družino ali kategorijo proizvodov , v skladu s pristopom iz Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta postanejo še konkretnejše. V skladu s Sklepom št. 768/2008/ES bi morali navedeni standardi zagotavljati domnevo o skladnosti z zahtevami, ki jih vsebujejo.

(20)

Da bi prispevali k ciljem evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo ter zagotovili varne gradbene izdelke , pri čemer je varnost eden od ciljev, za katere si je treba prizadevati v zakonodaji na podlagi člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), so potrebne inherentne zahteve za izdelke , povezane z varnostjo, funkcionalnostjo in varstvom okolja, vključno s podnebjem. Komisija bi morala pri določanju teh zahtev upoštevati njihov potencialni prispevek k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije ter njenih ciljev na področju energijske učinkovitosti. Te zahteve se ne nanašajo le na lastnosti gradbenih izdelkov . V Uredbi (EU) št. 305/2011 v nasprotju z njeno predhodnico, tj. Direktivo 89/106/EGS, ni predvidena možnosti določitve takih inherentnih zahtev za izdelke . Vendar nekateri harmonizirani standardi za gradbene izdelke vsebujejo take inherentne zahteve za izdelke , ki se lahko nanašajo na okolje, varnost ali enostavno na dobro delovanje izdelka . Ti standardi dokazujejo, da obstajajo praktične potrebe po takih zahtevah glede varnosti, okolja ali enostavno delovanja izdelkov . Člen 114 PDEU kot pravna podlaga te uredbe prav tako nalaga prizadevanje za visoko raven varstva okolja ter varovanja zdravja in varnosti ljudi. Zato bi bilo treba s to uredbo (ponovno) uvesti ali potrditi inherentne zahteve za izdelke. Čeprav mora te zahteve določiti zakonodajalec, jih je treba opredeliti za več kot 30 družin izdelkov, od katerih ima vsaka več kategorij. Zato bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov, s katerimi bi določila zahteve za zadevno družino ali kategorijo gradbenih izdelkov .

(20)

Da bi prispevali k ciljem evropskega zelenega dogovora , akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje ter zagotovili varne gradbene proizvode , pri čemer je varnost eden od ciljev, za katere si je treba prizadevati v zakonodaji na podlagi člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), so potrebne inherentne zahteve za proizvode , povezane z varnostjo, funkcionalnostjo in varstvom okolja, vključno s podnebjem. Komisija bi morala pri določanju teh zahtev obravnavati varnostna tveganja in upoštevati potencialni prispevek zahtev k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije ter njenih ciljev na področju energijske učinkovitosti. Te zahteve se ne nanašajo le na lastnosti gradbenih proizvodov . V Uredbi (EU) št. 305/2011 v nasprotju z njeno predhodnico, tj. Direktivo 89/106/EGS, ni predvidena možnosti določitve takih inherentnih zahtev za proizvode . Vendar nekateri harmonizirani standardi za gradbene proizvode vsebujejo take inherentne zahteve za proizvode , ki se lahko nanašajo na okolje, varnost ali enostavno na dobro delovanje proizvoda . Ti standardi dokazujejo, da obstajajo praktične potrebe po takih zahtevah glede varnosti, okolja ali enostavno delovanja proizvodov . Člen 114 PDEU kot pravna podlaga te uredbe prav tako nalaga prizadevanje za visoko raven varstva okolja ter varovanja zdravja in varnosti ljudi. Zato bi bilo treba s to uredbo (ponovno) uvesti ali potrditi inherentne zahteve za proizvode . Zato bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov, s katerimi bi določila te zahteve za zadevno družino ali kategorijo gradbenih proizvodov .

(21)

Proizvodnja in distribucija gradbenih izdelkov postaja vse bolj zapletena, zaradi česar se pojavljajo novi specializirani subjekti, kot so ponudniki storitev odpremnih skladišč. Zaradi jasnosti bi morale nekatere splošne obveznosti, vključno s sodelovanjem z organi, veljati za vse udeležence v dobavni verigi, proizvodnji, distribuciji, označevanju z lastno blagovno znamko , prepakiranju ali sekundarni trgovini, vgradnji, odstranitvi za ponovno uporabo ali predelavo in sami predelavi. Poleg tega bi morali biti dobavitelji zavezani k sodelovanju z organi za nadzor trga za namene ocenjevanja okoljske trajnostnosti. Iz navedenih razlogov in da bi se izognili ponavljanju obveznosti, bi bilo treba izraz „gospodarski subjekt“ opredeliti široko in vanj vključiti vse navedene akterje, da bi bilo mogoče z enim stavkom določiti osnovne splošne obveznosti za vse.

(21)

Proizvodnja in distribucija gradbenih izdelkov postaja vse bolj zapletena, zaradi česar se pojavljajo novi specializirani subjekti, kot so ponudniki storitev odpremnih skladišč. Zaradi jasnosti bi morale nekatere splošne obveznosti, vključno s sodelovanjem z organi, veljati za vse udeležence v dobavni verigi, proizvodnji, distribuciji, označevanju z lastno blagovno znamko ali sekundarni trgovini, vgradnji, odstranitvi za ponovno uporabo ali predelavo in sami predelavi. Poleg tega bi morali biti dobavitelji zavezani k sodelovanju z organi za nadzor trga za namene ocenjevanja okoljske trajnostnosti. Iz navedenih razlogov in da bi se izognili ponavljanju obveznosti, bi bilo treba izraz „gospodarski subjekt“ opredeliti široko in vanj vključiti vse navedene akterje, da bi bilo mogoče z enim stavkom določiti osnovne splošne obveznosti za vse. Vendar se razširitev področja uporabe teh obveznosti glede ponudnikov storitev ne bi smela napačno razlagati kot obveznost tistih ponudnikov storitev, ki so povezani le z vgradnjo proizvodov, da za proizvode, ki jih obravnavajo v zvezi s svojim poklicem, pridobijo oznako CE. Ta obveznost še naprej velja izključno za proizvajalca ter fizične in pravne osebe, ki delujejo v njegovem imenu.

(23)

Da bi se izboljšala pravna varnost in zmanjšala razdrobljenosti trga EU za gradbene izdelke zaradi obstoja nacionalnih zahtev in oznak, je treba jasno opredeliti področje, ki se ureja na ravni EU, tako imenovano „harmonizirano območje“, v nasprotju z elementi, ki ostajajo v pristojnosti nacionalnih regulativnih področij držav članic.

(Ne zadeva slovenske različice.)

(23a)

Države članice določijo raven varnosti gradbenih objektov na podlagi svoje odgovornosti do državljanov, Unija pa določi okvirne pogoje za notranji trg. Pristojnost za sprejemanje določb o gradbenih objektih obdržijo države članice. Temeljne zahteve za gradbene objekte iz Priloge I, del A, točka 1, k tej uredbi vzpostavijo tehnično potrebne povezave z gradbenimi objekti, obenem pa so te zahteve podlaga za izdajanje zahtev za standardizacijo evropskim organizacijam za standardizacijo, da bi oblikovale standarde za gradbene proizvode, pa tudi podlaga za pripravo evropskih ocenjevalnih dokumentov in ustreznih delegiranih aktov.

(23b)

Harmonizirano območje se uporablja tudi za javna naročila, nepovratna sredstva ali druge pozitivne spodbude, razen davčnih spodbud.

(24)

Hkrati je treba za vzpostavitev ravnovesja med zmanjšanjem razdrobljenosti trga in legitimnimi interesi držav članic za urejanje gradbenih objektov zagotoviti mehanizem za boljše vključevanje potreb držav članic v razvoj harmoniziranih tehničnih specifikacij. Iz istega razloga bi bilo treba vzpostaviti mehanizem, ki bi državam članicam omogočal, da na podlagi nujnih razlogov v zvezi z zdravjem, varnostjo ali varstvom okolja določijo dodatne zahteve za gradbene izdelke.

(24)

Hkrati je treba za vzpostavitev ravnovesja med zmanjšanjem razdrobljenosti trga in pristojnostjo držav članic za urejanje gradbenih objektov zagotoviti mehanizem za boljše vključevanje potreb držav članic v razvoj harmoniziranih tehničnih specifikacij. Države članice so odgovorne za določitev zahtev glede varnosti, okolja in energije, ki se uporabljajo za objekte visoke in nizke gradnje. Iz tega razloga bi bilo treba vzpostaviti mehanizem, ki bi državam članicam omogočal, da na podlagi nujnih razlogov v zvezi z zdravjem, varnostjo ali varstvom okolja določijo dodatne zahteve za gradbene izdelke , da bi se lahko odzvale na posebne okoliščine, lastne njihovemu ozemlju .

(25)

Krožno gospodarstvo, ki je ključni element akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, je mogoče spodbujati z obveznimi sistemi kavcij in obveznostjo, da se neuporabljeni izdelki vzamejo nazaj. Zato bi bilo treba državam članicam omogočiti, da sprejmejo take ukrepe .

(25)

Krožno gospodarstvo, ki je ključni element akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, je mogoče spodbujati z obveznimi sistemi kavcij in obveznostjo, da se uporabljeni ali neuporabljeni proizvodi, ki niso izdelani po naročilu, vzamejo nazaj. Zato bi bilo treba državam članicam omogočiti, da sprejmejo ukrepe za prepoved nepotrebnega uničenja gradbenih proizvodov .

(26)

Da bi se povečala pravna varnost in zmanjšalo upravno breme za gospodarske subjekte, je treba preprečiti, da bi bili gradbeni izdelki predmet več ocen v zvezi z istim vidikom zdravja, varnosti ali varstva okolja, vključno s podnebjem, na podlagi različnih zakonodajnih aktov Unije. To je potrdila tudi platforma REFIT, ki priporoča, naj Komisija prednostno obravnava težave s prekrivajočimi se in ponavljajočimi se zahtevami. Komisija bi zato morala imeti možnost, da določi pogoje, pod katerimi se z izpolnjevanjem obveznosti iz druge zakonodaje Unije izpolnijo tudi nekatere obveznosti iz te uredbe , če bi se sicer isti vidik zdravja, varnosti ali varstva okolja, vključno s podnebjem, ocenjeval vzporedno na podlagi te uredbe in druge zakonodaje Unije .

(26)

Da bi se povečala pravna varnost in zmanjšalo upravno breme za gospodarske subjekte, je treba preprečiti, da bi bili gradbeni proizvodi predmet več ocen v zvezi z istim vidikom zdravja, varnosti ali varstva okolja, vključno s podnebjem, na podlagi različnih zakonodajnih aktov Unije. To je potrdila tudi platforma REFIT, ki priporoča, naj Komisija prednostno obravnava težave s prekrivajočimi se in ponavljajočimi se zahtevami. Komisija bi zato morala imeti možnost, da določi pogoje, pod katerimi se z izpolnjevanjem obveznosti iz drugega prava Unije izpolnijo tudi nekatere obveznosti iz te uredbe.

(27)

Da bi se izognili različnim praksam držav članic in gospodarskih subjektov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da določi, ali nekateri gradbeni izdelki spadajo v opredelitev gradbenega izdelka .

(27)

Da bi se izognili različnim praksam držav članic in gospodarskih subjektov, bi bilo treba na zahtevo ene ali več držav članic na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da določi, ali nekateri gradbeni proizvodi spadajo v opredelitev gradbenega proizvoda .

(28)

Zlasti v primeru izdelkov , povezanih z energijo, ki so vključeni v delovne načrte za okoljsko primerno zasnovo in so hkrati gradbeni izdelki , ter vmesnih izdelkov , razen cementa, ima pri določanju zahtev glede trajnostnosti prednost [uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov]. Tako bi moralo biti v primeru grelnikov , kotlov , toplotnih črpalk , naprav za ogrevanje vode in prostora, ventilatorjev , sistemov za hlajenje in prezračevanje ter fotonapetostnih izdelkov (razen fotonapetostnih panelov, ki so vgrajeni v stavbe). Kljub temu jo lahko ta uredba po potrebi dopolnjuje, predvsem glede vidika varnosti, pri tem pa mora upoštevati drugo zakonodajo Unije o  izdelkih , kot so plinske naprave, nizkonapetostne naprave in stroji. Za druge izdelke , da bi se izognili nepotrebnemu bremenu za gospodarske subjekte, se lahko v prihodnosti pojavi potreba po določitvi pogojev, pod katerimi se z izpolnjevanjem obveznosti iz druge zakonodaje Unije izpolnijo tudi nekatere obveznosti iz te uredbe. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da določi take pogoje.

(28)

V primeru proizvodov , povezanih z energijo, ki so vključeni v delovne načrte za okoljsko primerno zasnovo in so hkrati gradbeni proizvodi , ter vmesnih proizvodov , razen cementa, ima pri določanju zahtev glede trajnostnosti prednost [uredba o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke]. Tovrstni vmesni proizvodi so grelniki , kotli , toplotne črpalke , naprave za ogrevanje vode in prostora, ventilatorji , sistemi za hlajenje in prezračevanje ter fotonapetostni proizvodi (razen fotonapetostnih panelov, ki so vgrajeni v stavbe). Kljub temu jo lahko ta uredba po potrebi dopolnjuje, predvsem glede vidika varnosti, pri tem pa mora upoštevati drugo zakonodajo Unije o  proizvodih , kot so plinske naprave, nizkonapetostne naprave in stroji. Za druge proizvode , da bi se izognili nepotrebnemu bremenu za gospodarske subjekte, se lahko v prihodnosti pojavi potreba po določitvi pogojev, pod katerimi se z izpolnjevanjem obveznosti iz druge zakonodaje Unije izpolnijo tudi nekatere obveznosti iz te uredbe. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da določi take pogoje.

(33)

Da bi se zmanjšalo breme gospodarskih subjektov in zlasti proizvajalcev, bi morali gospodarski subjekti, ki izdajajo izjave o lastnostih in izjave o skladnosti, navedene izjave predložiti v elektronski obliki, biti pooblaščeni za predložitev navedenih izjav prek trajne povezave na nespremenljiv dokument ali v navedene izjave vključiti trajne povezave na nespremenljive dokumente.

(33)

Da bi se zmanjšalo breme gospodarskih subjektov in zlasti proizvajalcev, bi morali gospodarski subjekti, ki izdajajo izjave o lastnostih in izjave o skladnosti, navedene izjave predložiti v elektronski obliki, biti pooblaščeni za predložitev navedenih izjav prek trajne povezave na nespremenljiv dokument ali v navedene izjave vključiti trajne povezave na nespremenljive dokumente. Za poenostavitev komunikacije v dobavni verigi bi morale biti izjave o lastnostih in o skladnosti na voljo tudi v strojno berljivi obliki. To bi uporabniku omogočilo, da prek aplikacije preveri skladnost s pravili uporabe v državi članici, v kateri se proizvod uporablja. Pomemben predpogoj za strojno berljive izjave je standardiziran format IT, ki bi se zahteval za vsako harmonizirano tehnično specifikacijo. Dogovor z delavnice CWA 17316 Evropskega odbora za standardizacijo „pametna oznaka CE za gradbene proizvode“ ponuja podlago za oblikovanje standardiziranih formatov XML za izjave o lastnostih, ki bi se lahko ustrezno uporabili za dopolnitev harmoniziranih standardov in harmoniziranih tehničnih specifikacij.

(33a)

Do revizije harmoniziranih tehničnih specifikacij v skladu s to uredbo lahko izjave o lastnostih in o skladnosti vsebujejo trajne povezave do nespremenljivih okoljskih deklaracij proizvodov ali drugih nespremenljivih dokumentov, ki vsebujejo zahtevane informacije.

(35)

Da bi se dosegla uskladitev z drugo zakonodajo o  izdelkih in ob upoštevanju splošnih načel iz Uredbe (ES) št. 765/2008, bi bilo treba oznako CE namestiti na gradbene izdelke , za katere je proizvajalec pripravil izjavo o lastnostih ali skladnosti. Proizvajalec s tem prevzame odgovornost za skladnost izdelka z navedenimi lastnostmi in veljavnimi zahtevami za izdelke .

(35)

Da bi se dosegla uskladitev z drugo zakonodajo o  proizvodih in ob upoštevanju splošnih načel iz Uredbe (ES) št. 765/2008, bi bilo treba oznako CE namestiti na gradbene proizvode , za katere je proizvajalec pripravil izjavo o lastnostih ali skladnosti. Proizvajalec s tem prevzame odgovornost za skladnost proizvoda z navedenimi lastnostmi in veljavnimi zahtevami za proizvode. Oznaka CE bi morala zadoščati kot dokaz o skladnosti proizvoda z značilnostmi in zahtevami, določenimi v tej uredbi. Države članice zato na svoje trge ne bi smele dodajati ovir, povezanih z značilnostmi in zahtevami, ki niso vključene v harmonizirano območje.

(35a)

Oznake, ki niso oznaka CE, vključno z zasebnimi, lahko vsebujejo dodatne informacije, ki bi lahko bile uporabnikom v pomoč pri sprejemanju informirane odločitve o tem, kateri proizvod bi bil najprimernejši za potrebe njihovih gradbenih del.

(35b)

V skladu z Uredbo (EU) 2019/1020 bi bilo treba zagotoviti postopkovne pravice vseh gospodarskih subjektov in fizičnih ali pravnih oseb, ki delujejo v njihovem imenu, v zvezi z ukrepi, odločitvami ali odredbami, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi. Države članice bi morale zagotoviti, da so vzpostavljeni ustrezni pritožbeni postopki zoper take ukrepe, odločbe ali odredbe.

(36)

Da bi se zagotovile varnost, funkcionalnost in trajnostnost gradbenih izdelkov ter posledično gradbenih objektov, bi morali vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da dajo na trg ali omogočijo dostopnost na trgu le tistih gradbenih izdelkov , ki so v skladu z zavezujočimi zahtevami Unije. Da bi se izboljšala pravna jasnost, je treba izrecno določiti obveznosti gospodarskih subjektov.

(36)

Da bi se zagotovile varnost, funkcionalnost in trajnostnost gradbenih proizvodov ter posledično gradbenih objektov, bi morali vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v dobavni verigi, sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da dajo na trg ali omogočijo dostopnost na trgu le tistih gradbenih proizvodov , ki so v skladu z zavezujočimi zahtevami Unije. Da bi se izboljšala pravna jasnost, je treba izrecno določiti obveznosti gospodarskih subjektov.

(38)

Da bi se izognili zavajajočim trditvam, bi morale vse trditve proizvajalcev gradbenih izdelkov temeljiti na metodi ocenjevanja iz harmoniziranih tehničnih specifikacij ali, če take metode ocenjevanja ni, na metodah, ki predstavljajo najboljše razpoložljive tehnike, če taka metoda ocenjevanja iz harmoniziranih tehničnih specifikacij ne obstaja.

(39)

Tehnična dokumentacija o gradbenih izdelkih , ki jo pripravi proizvajalec, organom in priglašenim organom olajša preverjanje navedenih izdelkov glede na zahteve Unije. Da bi se izboljšal dostop do celovitih informacij, bi morala navedena tehnična dokumentacija vključevati oceno okoljske trajnostnosti gradbenega izdelka .

(39)

Tehnična dokumentacija o gradbenih proizvodih , ki jo pripravi proizvajalec, organom in priglašenim organom olajša preverjanje navedenih proizvodov glede na zahteve Unije. Da bi se izboljšal dostop do celovitih informacij, bi morala navedena tehnična dokumentacija vključevati bistvene značilnosti, povezane z življenjskim ciklom gradbenega proizvoda .

(40)

Da bi se zagotovila preglednost za uporabnike gradbenih izdelkov in preprečila neustrezna uporaba navedenih izdelkov , bi moral proizvajalec natančno opredeliti gradbene izdelke in njihovo predvideno uporabo. Iz istega razloga bi moral proizvajalec jasno navesti , ali so gradbeni izdelki namenjeni samo za poklicno uporabo ali tudi za uporabo s strani potrošnikov . Da bi se zagotovila sledljivost gradbenih izdelkov , bi bilo treba proizvajalce navesti na izdelku ali, kadar to ni mogoče, na primer zaradi velikosti ali površine izdelka , na njegovi embalaži ali, kadar tudi to ni mogoče, v dokumentu, ki mu je priložen.

(40)

Da bi se zagotovila preglednost za uporabnike gradbenih proizvodov in preprečila neustrezna uporaba navedenih proizvodov , bi moral proizvajalec natančno opredeliti gradbene proizvode in njihovo predvideno uporabo. Iz istega razloga bi moral proizvajalec pojasniti , ali so gradbeni proizvodi namenjeni samo poklicni uporabi, zlasti kadar je za uporabo proizvoda potrebno strokovno znanje . Da bi se zagotovila sledljivost gradbenih proizvodov , bi bilo treba informacije, ki omogočajo identifikacijo proizvajalcev, navesti na proizvodu ali, kadar to ni mogoče, na primer zaradi velikosti ali površine proizvoda , na njegovi embalaži ali, kadar tudi to ni mogoče, v dokumentu, ki mu je priložen.

(42)

Da bi se optimiziralo uresničevanje ciljev evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, bi morali biti proizvajalci zavezani k  doseganju ustrezne ravni okoljske trajnostnosti pri svojih izdelkih in pri proizvodnji . Ta obveznost zahteva odločitve o kompromisu med različnimi okoljskimi vidiki ter med okoljskimi in varnostnimi vidiki, pri čemer se lahko okoljski in varnostni vidiki nanašajo na izdelek kot tak ali na gradbeni objekt. Da bi se proizvajalcem zagotovila varnost pri sprejemanju teh kompromisnih odločitev, bi bilo treba v tej uredbi določiti jasna pravila o kompromisu.

(42)

Da bi se optimiziralo uresničevanje ciljev evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, bi morali biti proizvajalci zavezani k  zagotavljanju, da tako njihovi proizvodi kot proizvodnja pomembno prispevajo k podnebnim in okoljskim ciljem Unije z občutnim izboljšanjem okoljskega odtisa svojih proizvodov . Ta obveznost zahteva odločitve o kompromisu med različnimi okoljskimi vidiki ter med okoljskimi in varnostnimi vidiki, pri čemer se lahko okoljski in varnostni vidiki nanašajo na proizvod kot tak ali na gradbeni objekt. Da bi se proizvajalcem zagotovila varnost pri sprejemanju teh kompromisnih odločitev, bi bilo treba v tej uredbi določiti jasna pravila o kompromisu.

(43)

Zaradi ciljev zagotavljanja trajnostnosti in trajnosti gradbenih izdelkov bi morali proizvajalci zagotoviti, da se izdelki lahko uporabljajo zelo dolgo . Tako dolga uporaba zahteva ustrezno zasnovo, uporabo zanesljivih delov, popravljivost izdelkov , razpoložljivost informacij o popravilu in dostop do nadomestnih delov.

(43)

Zaradi ciljev zagotavljanja trajnostnosti in trajnosti gradbenih proizvodov bi morali proizvajalci zagotoviti, da se proizvodi lahko uporabljajo čim dlje . Tako dolga uporaba zahteva ustrezno zasnovo, uporabo zanesljivih delov, popravljivost proizvodov , razpoložljivost informacij o popravilu in dostop do nadomestnih delov.

(44)

Da bi se povečala krožnost gradbenih izdelkov v skladu s cilji akcijskega načrta za krožno gospodarstvo , bi morali proizvajalci spodbujati ponovno uporabo , predelavo in recikliranje svojih izdelkov. Za (pripravo za) ponovno uporabo, predelavo in recikliranje je potrebna določena zasnova , ki omogoča ločevanje sestavnih delov in materialov v poznejši fazi recikliranja ter preprečuje mešanje, sestavljanje ali združevanje materialov. Ker ni nujno, da bodo običajna navodila za uporabo dosegla gospodarske subjekte, odgovorne za (pripravo za) ponovno uporabo, predelavo in recikliranje, morajo biti potrebne informacije v zvezi s tem poleg navodil za uporabo na voljo v  zbirkah podatkov o izdelkih ali sistemih izdelkov in na spletnih straneh proizvajalca .

(44)

Da bi se povečala krožnost gradbenih proizvodov v skladu s cilji akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in hierarhije ravnanja z odpadki , bi morali proizvajalci preprečevati nastajanje odpadkov z omogočanjem in dajanjem prednosti popravilu , ponovni uporabi in predelavi. Proizvajalci bi morali z ustrezno uporabo stranskih proizvodov povečati učinkovitost rabe virov in ob koncu življenjske dobe proizvodov poskrbeti za recikliranje svojih proizvodov. Za (pripravo za) ponovno uporabo, predelavo in recikliranje je potrebna izbira specifične zasnove , ki omogoča ločevanje proizvodov, sestavnih delov in materialov ob odstranitvi, razgradnji in rušenju in v  poznejši fazi recikliranja ter preprečuje mešanje, sestavljanje ali združevanje materialov in snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost .

(45)

Da bi se zagotovili varni, funkcionalni in okoljsko trajnostni gradbenih izdelki , je treba za proizvajalce določiti celovite obveznosti glede trajnostnosti in varnosti. Zaradi pomena teh obveznosti in doseganja pravega ravnovesja med funkcionalnostjo, varnostjo in trajnostnostjo bi morala biti Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti določi pogoje, pod katerimi so te obveznosti za določeno družino ali kategorijo izdelkov izpolnjene ali se šteje, da so izpolnjene.

(45)

Da bi se zagotovili varni, funkcionalni in okoljsko trajnostni gradbenih proizvodi , je treba za proizvajalce določiti celovite obveznosti glede trajnostnosti in varnosti. Zaradi pomena teh obveznosti bi morale splošne zahteve glede postopnega izboljševanja okoljske učinkovitosti, prednostne uporabe okolju prijaznih materialov, obveznosti glede vsebnosti recikliranih materialov in razpoložljivosti informacij o uporabi, popravilu, predelavi ali recikliranju proizvodov veljati za vse proizvajalce. Da bi določili tovrstne zahteve za določene družine ali kategorije proizvodov, pa tudi določili dodatne zahteve in dosegli pravo ravnovesje med funkcionalnostjo, varnostjo in trajnostnostjo bi morala biti Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti določi pogoje, pod katerimi so te obveznosti za določeno družino ali kategorijo proizvodov izpolnjene ali se šteje, da so izpolnjene.

(47)

Da bi lahko uporabniki gradbenih izdelkov sprejemali premišljene odločitve, bi morali biti dovolj dobro obveščeni o okoljski učinkovitosti izdelkov , njihovi skladnosti z okoljskimi zahtevami in stopnji izpolnjevanja okoljskih obveznosti proizvajalca v zvezi s tem. Zato je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da določi posebne zahteve za označevanje , ki lahko vključujejo zlahka razumljivo označevanje s semaforjem .

(47)

Da bi lahko uporabniki gradbenih proizvodov sprejemali premišljene odločitve, bi morali biti dovolj dobro obveščeni o okoljski učinkovitosti proizvodov , njihovi skladnosti z okoljskimi zahtevami in stopnji izpolnjevanja okoljskih obveznosti proizvajalca v zvezi s tem. Zato je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da določi posebne zahteve za označevanje.

(50)

Za gospodarski subjekt, ki spremeni izdelek tako, da bi to lahko vplivalo na njegove lastnosti ali varnost, bi morale veljati obveznosti proizvajalcev, da se zagotovi preverjanje, ali so lastnosti ali varnost izdelka še vedno enaki. Vendar se ta obveznost ne bi smela naložiti gospodarskemu subjektu, ki izdelke prepakira, da bi bili na voljo v drugi državi članici, saj bi bila sicer ovirana sekundarna trgovina in s tem prosti pretok izdelkov, prepakiranje pa načeloma ne bi smelo vplivati na lastnosti ali varnost gradbenega izdelka. Da bi se ohranili lastnosti in varnost izdelkov, bi moral biti gospodarski subjekt, ki izvaja prepakiranje, odgovoren za pravilno izvedbo teh postopkov, da se zagotovi, da se izdelek ne poškoduje in da so uporabniki še vedno pravilno obveščeni v jeziku, ki ga določi država članica, v kateri so izdelki na voljo.

(50)

Za gospodarski subjekt, ki shrani ali spremeni proizvod tako, da bi to lahko vplivalo na njegove lastnosti ali varnost, bi morale veljati obveznosti proizvajalcev, da se zagotovi preverjanje, ali so lastnosti ali varnost proizvoda še vedno enaki.

(51)

Da bi se povečala skladnost proizvajalcev z obveznostmi iz te uredbe ter prispevalo k obravnavanju opredeljenih pomanjkljivosti in izboljšanju nadzora trga, bi bilo treba ponudnike storitev, spletne tržnice in posrednike pooblastiti za preverjanje nekaterih zlahka preverljivih lastnosti izdelkov in njihovih proizvajalcev, kot sta določitev tipa izdelka in priprava celovite tehnične dokumentacije, ter od njih zahtevati, da to storijo, morali pa bi tudi dejavno prispevati k zagotavljanju, da do uporabnikov pridejo le skladni izdelki .

(51)

Da bi se povečala skladnost proizvajalcev z obveznostmi iz te uredbe ter prispevalo k obravnavanju opredeljenih pomanjkljivosti in izboljšanju nadzora trga, bi bilo treba ponudnike storitev odpremnih skladišč , spletne tržnice , prodajalce in posrednike pooblastiti za preverjanje na ravni dokumentacije, ali so proizvajalci ravnali v skladu s svojimi obveznostmi glede tehnične dokumentacije, ter od njih zahtevati, da to storijo, morali pa bi tudi prispevati k zagotavljanju, da do uporabnikov pridejo le skladni proizvodi .

(52)

Da bi se preprečila uporaba tridimenzionalnega tiska za izogibanje obveznostim iz te uredbe , bi morale za ponudnike storitev tridimenzionalnega tiska veljati nekatere obveznosti obveščanja.

(52)

Da bi preprečili izogibanje obveznostim iz te uredbe v primerih, ko bi proizvodna tehnologija, na primer tridimenzionalni tisk, lahko vključevala več različnih akterjev, ki prispevajo k načrtovanju in proizvodnji gradbenega proizvoda, je treba jasno opredeliti vlogo proizvajalca. Fizična in pravna oseba, ki tiska gradbeni proizvod, bi morala v skladu s to uredbo prevzeti odgovornost za celoten proizvod, razen če obstaja druga oseba , ki da proizvod na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali ki prevzame odgovornost za proizvod z izdajo izjave o lastnostih in skladnosti

(54)

Lastnosti in varnost izdelkov so odvisni tudi od uporabljenih sestavnih delov in storitev, ki jih zagotavljajo kalibratorji ali drugi ponudniki storitev za njihovo načrtovanje in izdelavo. Zato bi bilo treba določiti nekatere obveznosti za dobavitelje sestavnih delov in ponudnike storitev, ki sodelujejo pri proizvodnji izdelkov. Kadar bi neskladnost ali tveganje lahko povzročil dobavljeni sestavni del ali storitev določenega gospodarskega subjekta, bi moral dobavitelj ali ponudnik storitev o tem obvestiti svoje druge stranke, ki so prejele enak sestavni del ali storitev, da bi se lahko neskladnosti in tveganja učinkovito odpravili tudi za druge izdelke.

(55)

Nekatere vrste blaga, ki se uporabljajo v gradbeništvu, imajo več možnih namenov. Njihovi proizvajalci bi morali imeti možnost, da se svobodno odločijo, ali je to blago namenjeno gradnji ali ne, tudi zato, da ne bi bilo treba opraviti ocenjevanja lastnosti in ugotavljanja skladnosti, kadar to ni potrebno. Če se odločijo, da določena vrsta blaga ni namenjena gradnji, čeprav bi se lahko zanjo uporabljala (v nadaljnjem besedilu: psevdoizdelek), bi morali proizvajalci in drugi gospodarski subjekti zagotoviti, da se ne uporablja v gradbenih objektih. V nasprotnem primeru bi nekatere vrste blaga končale v gradbeništvu, čeprav ne bi izpolnjevale zahtev iz te uredbe.

(55)

Nekatere vrste blaga, ki se uporabljajo v gradbeništvu, imajo več možnih namenov. Njihovi proizvajalci bi morali imeti možnost, da se svobodno odločijo, ali je to blago namenjeno gradnji ali ne, tudi zato, da ne bi bilo treba opraviti ocenjevanja lastnosti in ugotavljanja skladnosti, kadar to ni potrebno. Če se odločijo, da določena vrsta blaga ni namenjena gradnji, čeprav bi se lahko zanjo uporabljala , se označi z „Ni za gradnjo“, proizvajalci in drugi gospodarski subjekti pa bi morali zagotoviti, da se ne uporablja v gradbenih objektih. V nasprotnem primeru bi nekatere vrste blaga končale v gradbeništvu, čeprav ne bi izpolnjevale zahtev iz te uredbe.

(58)

Digitalne tehnologije, ki gospodarskim subjektom in javnim organom zagotavljajo velik potencial za zmanjšanje upravnega bremena in stroškov ter hkrati spodbujajo inovativne in nove poslovne priložnosti in modele, se hitro razvijajo. Uvajanje digitalnih tehnologij bo tudi pomembno prispevalo k doseganju ciljev pobude „val prenove“, vključno z energijsko učinkovitostjo, ocenami življenjskega cikla in spremljanjem stavbnega fonda. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da z izvedbenimi akti izkoristi nadaljnje priložnosti digitalizacije.

(58)

Digitalne tehnologije, ki gospodarskim subjektom in javnim organom zagotavljajo velik potencial za zmanjšanje upravnega bremena in stroškov ter hkrati spodbujajo inovativne in nove poslovne priložnosti in modele, se hitro razvijajo. Uvajanje digitalnih tehnologij bo tudi pomembno prispevalo k doseganju ciljev pobude „val prenove“, vključno z energijsko učinkovitostjo, ocenami življenjskega cikla in spremljanjem stavbnega fonda.

(59)

Ker so harmonizirani standardi, razviti za gradbene izdelke (v nadaljnjem besedilu: standardi za gradbene izdelke) večinoma obvezni, bi morali biti ti standardi za zagotovitev pravne varnosti skladni z ustreznimi zahtevami za standardizacijo in s to uredbo, pa tudi s splošnimi načeli prava Unije.

(60)

Da bi se zagotovilo pravočasno navajanje sklicev na standarde za gradbene izdelke v Uradnem listu Evropske unije, bi morala biti Evropska komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti omeji področje uporabe ali razveljavi pomanjkljive standarde za namene pravnih učinkov na podlagi te uredbe, namesto da zavrne navajanje njihovih sklicev v Uradnem listu Evropske unije.

(61a)

Komisija bi morala smernice o ustrezni obliki in vsebini standardov pripraviti na podlagi pomembnega dela, že opravljenega v okviru smernic Komisije za harmonizirane evropske standarde v skladu z uredbo o gradbenih proizvodih z dne 28. junija 2018, ki jih je predstavila v okviru skupne pobude o standardizaciji.

(65)

Da bi se odzvali na znaten odstotek priglasitev, ki so temeljile na nepopolnih ali napačnih ocenah, zlasti kadar so bili priglašeni pravni subjekti brez lastne notranje tehnične usposobljenosti, je treba okrepiti zmogljivost virov priglasitvenih organov, in sicer z določitvijo minimalnih zahtev; natančneje določiti zahteve za priglašene organe, in sicer glede njihove neodvisnosti, prenosa pooblastil na druge pravne subjekte in lastne sposobnosti za izvajanje; zahtevati, da imajo priglašeni organi ustrezno usposobljeno osebje, in preverjati ustreznost osebja, za kar se je kot najučinkovitejše izkazalo orodje matrike kvalifikacij; zagotoviti in preveriti , da priglašeni organ dejansko nadzoruje osebje, dodeljevanje zunanjih strokovnjakov, postopke, merila in sprejemanje odločitev ter da ni podizvajalec , hčerinska družba ali druga družba iz iste družine družb; in razširiti dokumentacijo, ki jo morajo organi predložiti ob predložitvi vloge za imenovanje za priglašeni organ, da se priglasitvenim organom zagotovi globlja in sorazmerno pravičnejša podlaga za odločanje.

(65)

Da bi se odzvali na znaten odstotek priglasitev, ki so temeljile na nepopolnih ali napačnih ocenah, zlasti kadar so bili priglašeni pravni subjekti brez lastne notranje tehnične usposobljenosti, je treba okrepiti zmogljivost virov priglasitvenih organov, in sicer z določitvijo minimalnih zahtev; natančneje določiti zahteve za priglašene organe, in sicer glede njihove neodvisnosti, prenosa pooblastil na druge pravne subjekte in lastne sposobnosti za izvajanje; zahtevati, da imajo priglašeni organi ustrezno usposobljeno osebje, in preverjati ustreznost osebja, zagotoviti, da ima priglašeni organ ustrezno in neodvisno osebje , in razširiti dokumentacijo, ki jo morajo organi predložiti ob predložitvi vloge za imenovanje za priglašeni organ, da se priglasitvenim organom zagotovi globlja in sorazmerno pravičnejša podlaga za odločanje.

(68)

Da bi se preprečilo sodelovanje med osebjem priglašenih organov in proizvajalcev, bi morali priglašeni organi zagotoviti kroženje osebja, ki opravlja različne naloge ugotavljanja skladnosti.

(68)

Da bi se preprečilo sodelovanje med osebjem priglašenih organov in proizvajalcev, bi morali imeti priglašeni organi možnost, da dovolijo kroženje osebja, ki opravlja različne naloge ugotavljanja skladnosti.

(71)

Da bi se vzpostavili enaki konkurenčni pogoji za priglašene organe in proizvajalce, bi bilo treba okrepiti usklajevanje med priglašenimi organi. Ker le polovica sedanjih priglašenih organov na lastno pobudo sodeluje pri dejavnostih že obstoječe skupine za usklajevanje dela priglašenih organov, bi moralo sodelovanje v njej postati obvezno .

(71)

Da bi se vzpostavili enaki konkurenčni pogoji za priglašene organe in proizvajalce, bi bilo treba okrepiti usklajevanje med priglašenimi organi. Ker le polovica sedanjih priglašenih organov na lastno pobudo sodeluje pri dejavnostih že obstoječe skupine za usklajevanje dela priglašenih organov, bi morale države članice zagotoviti sodelovanje bodisi neposredno bodisi prek pooblaščenih predstavnikov .

(72)

Poskusi uvedbe poenostavljenih postopkov za mala in srednje velika podjetja v Uredbi (EU) št. 305/2011 ter s tem zmanjšanje bremena in stroškov za MSP in mikropodjetja niso bili povsem učinkoviti in so se pogosto napačno razumeli ali pa se niso uporabljali zaradi pomanjkanja ozaveščenosti ali nejasnosti glede njihove uporabe. Z obravnavanjem ugotovljenih pomanjkljivosti in nadgrajevanjem predhodno vzpostavljenih pravil je treba pojasniti in olajšati njihovo uporabo ter tako doseči cilj glede podpore MSP ob zagotavljanju lastnosti, varnosti in okoljske trajnostnosti gradbenih izdelkov .

(72)

Poskusi uvedbe poenostavljenih postopkov za mikropodjetja v Uredbi (EU) št. 305/2011 ter s tem zmanjšanje bremena in stroškov za mikropodjetja niso bili povsem učinkoviti in so se pogosto napačno razumeli ali pa se niso uporabljali zaradi pomanjkanja ozaveščenosti ali nejasnosti glede njihove uporabe. Z obravnavanjem ugotovljenih pomanjkljivosti in nadgrajevanjem predhodno vzpostavljenih pravil je treba pojasniti in olajšati njihovo uporabo ter tako doseči cilj glede podpore mikropodjetjem ob zagotavljanju lastnosti, varnosti in okoljske trajnostnosti gradbenih proizvodov .

(74)

Da bi se zagotovila pravna varnost v primeru težav z varnostjo ali lastnostmi, bi moralo biti tako priznavanje dovoljeno le, če se oba vključena gospodarska subjekta in oba vključena priglašena organa zavežeta k sodelovanju in če gospodarski subjekt, ki pridobi certifikat, tehnično obvlada izdelek .

(74)

Da bi se zagotovila pravna varnost v primeru težav z varnostjo ali lastnostmi, bi moralo biti tako priznavanje dovoljeno le, če ocenjevani in preverjeni gospodarski subjekti soglašajo, da bodo sodelovali s priznanim priglašenim organom in si z njim izmenjevali podatke .

(75)

Ocena Uredbe (EU) št. 305/2011 je pokazala, da se dejavnosti nadzora trga, ki se izvajajo na nacionalni ravni, zelo razlikujejo po kakovosti in učinkovitosti. Poleg ukrepov iz te uredbe za boljši nadzor trga bi bilo treba olajšati skladnost gospodarskih subjektov, organov in izdelkov s to uredbo tudi z vključevanjem tretjih oseb, na primer z možnostjo, da vsaka fizična ali pravna oseba prek portala za pritožbe predloži informacije o  morebitnih neskladnostih.

(75)

Ocena Uredbe (EU) št. 305/2011 je pokazala, da se dejavnosti nadzora trga, ki se izvajajo na nacionalni ravni, zelo razlikujejo po kakovosti in učinkovitosti. Poleg ukrepov iz te uredbe in ustreznega prava Unije za boljši nadzor trga bi bilo treba olajšati skladnost gospodarskih subjektov, organov in proizvodov s to uredbo tudi z vključevanjem tretjih oseb, na primer z možnostjo, da vsaka fizična ali pravna oseba prek portala za pritožbe , ki ga vzpostavi in vzdržuje Komisija, predloži informacije o neskladnostih.

(76)

Da bi se odpravile ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom trga v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011, bi morala ta uredba vsebovati več pooblastil za organe držav članic in Komisijo, ki bi morala organom omogočiti ukrepanje v vseh morebitnih problematičnih okoliščinah.

(76)

Da bi se odpravile ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom trga v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011, bi morala ta uredba vsebovati več utemeljenih pooblastil za organe držav članic in Komisijo, ki bi morala organom omogočiti ukrepanje v vseh morebitnih problematičnih okoliščinah.

(78)

Da bi se zagotovilo učinkovito izvrševanje zahtev in okrepil nadzor trga v državah članicah ter zagotovila uskladitev z uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da se določi najmanjše število pregledov, ki jih morajo opraviti organi za nadzor trga za določeno skupino ali družino izdelkov ali v zvezi s posebnimi zahtevami, in da se določijo minimalne zahteve glede virov.

(79)

Poleg tega je treba za okrepitev povprečno šibkih zmogljivosti organov za nadzor trga na področju nadzora trga in za nadaljnjo uskladitev z uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov zagotoviti podrobnejšo podporo pri upravnem usklajevanju in zadevnim organom zagotoviti pravico, da od gospodarskih subjektov izterjajo stroške pregledov in preskušanj.

(79)

Poleg tega je treba za okrepitev povprečno šibkih zmogljivosti organov za nadzor trga na področju nadzora trga in za nadaljnjo uskladitev z uredbo o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke zagotoviti podrobnejšo podporo pri upravnem usklajevanju in zadevnim organom zagotoviti pravico, da od gospodarskih subjektov izterjajo stroške pregledov in preskušanj , če imajo v lasti neskladne proizvode .

(81)

Da bi se bolje odzvale na potrebe gospodarskih subjektov, bi morale biti kontaktne točke za izdelke za gradbeništvo učinkovitejše in bi zato morale pridobiti več sredstev. Da bi gospodarskim subjektom olajšali delo, bi bilo treba naloge kontaktnih točk za izdelke za gradbeništvo natančno prilagoditi in razširiti tako, da bi vključevale informacije o določbah te uredbe in aktov, sprejetih v skladu z njo, ki se nanašajo na izdelke .

(81)

Da bi se bolje odzvale na potrebe gospodarskih subjektov, bi morale biti kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo učinkovitejše in bi zato morale pridobiti več sredstev. Da bi gospodarskim subjektom olajšali delo, bi bilo treba naloge kontaktnih točk za proizvode za gradbeništvo natančno prilagoditi in razširiti tako, da bi vključevale informacije o določbah te uredbe in aktov, sprejetih v skladu z njo, ki se nanašajo na proizvode . Države članice bi morale gospodarske subjekte tudi ozaveščati o kontaktnih točkah za proizvode v gradbeništvu na svojem ozemlju.

(84)

Centralizirana registracija informacij o  izdelkih povečuje preglednost v korist varnosti izdelkov ter varstva okolja in varovanja zdravja ljudi, hkrati pa zmanjšuje upravno breme in stroške za gospodarske subjekte. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 291 PDEU, da vzpostavi centralizirano zbirko podatkov ali sistem Unije za gradbene izdelke. Trenutno ni mogoče oceniti prednosti in slabosti možnih rešitev, zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da po potrebi nadaljuje katero koli od teh poti.

(84)

Centralizirana registracija informacij o  proizvodih povečuje preglednost v korist varnosti proizvodov ter varstva okolja in varovanja zdravja ljudi, hkrati pa zmanjšuje upravno breme in stroške za gospodarske subjekte. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 291 PDEU, da vzpostavi centraliziran digitalni potni list Unije za gradbene proizvode in register potnih listov za gradbene proizvode .

(87)

Poslovanje z gradbenimi izdelki počasi, a vztrajno postaja vse bolj mednarodno. Zato se pojavljajo primeri, ko je treba preprečiti tudi neskladnosti gospodarskih subjektov s sedežem zunaj Unije. Ker so tretje države redko pripravljene podpirati izvrševanje prava Unije na svojem ozemlju, če jim Unija v zameno ne zagotovi možnosti za pomoč, bi bilo treba v  tej uredbi predvideti nekatera pooblastila za mednarodno sodelovanje .

(87)

Poslovanje z gradbenimi proizvodi počasi, a vztrajno postaja vse bolj mednarodno. Zato se pojavljajo primeri, ko je treba preprečiti tudi neskladnosti gospodarskih subjektov s sedežem zunaj Unije. Ker so tretje države redko pripravljene podpirati izvrševanje prava Unije na svojem ozemlju, če jim Unija v zameno ne zagotovi možnosti za pomoč, bi bilo treba v  to uredbo vključiti nekatere določbe, v skladu s katerimi bi Komisija delovala na mednarodni ravni .

(88)

Nekatere tretje države uporabljajo zakonodajo Unije o  izdelkih ali vsaj priznavajo certifikate, izdane v skladu z njo, bodisi na podlagi mednarodnih sporazumov bodisi enostransko, kar je oboje v interesu Unije. Da bi te tretje države spodbudili k nadaljevanju te prakse, druge tretje države pa k njeni uporabi, bi bilo treba tretjim državam, ki uporabljajo zakonodajo Unije o  izdelkih ali priznavajo certifikate, izdane v skladu z njo, zagotoviti nekatere dodatne možnosti. Zato bi bilo treba omogočiti podporo tem posebej sodelujočim tretjim državam, tako da se jim omogoči udeležba na nekaterih usposabljanjih in sodelovanje v zbirki podatkov ali sistemu EU za gradbene izdelke , v informacijskem sistemu za usklajeno odločanje in pri izmenjavi informacij med organi. Poleg tega bi moralo biti iz istega razloga omogočeno obveščanje teh posebej sodelujočih tretjih držav o neskladnih ali tveganih izdelkih .

(88)

Nekatere tretje države uporabljajo zakonodajo Unije o  proizvodih ali vsaj priznavajo certifikate, izdane v skladu z njo, bodisi na podlagi mednarodnih sporazumov bodisi enostransko, kar je oboje v interesu Unije. Da bi te tretje države spodbudili k nadaljevanju te prakse, druge tretje države pa k njeni uporabi, bi bilo treba tretjim državam, ki uporabljajo zakonodajo Unije o  proizvodih ali priznavajo certifikate, izdane v skladu z njo, zagotoviti nekatere dodatne možnosti. Zato bi bilo treba po posvetovanju z državami članicami omogočiti podporo tem posebej sodelujočim tretjim državam, tako da se jim omogoči udeležba na nekaterih usposabljanjih in sodelovanje v zbirki podatkov EU za gradbene proizvode , v informacijskem sistemu za usklajeno odločanje in pri izmenjavi informacij med organi. Poleg tega bi moralo biti iz istega razloga omogočeno obveščanje teh posebej sodelujočih tretjih držav o neskladnih ali tveganih proizvodih .

(90)

Da bi se povečala uporaba trajnostnih gradbenih izdelkov in preprečilo izkrivljanje trga ter dosegla uskladitev z uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov , se morajo države članice pri javnem naročanju osredotočiti na najbolj trajnostne med skladnimi izdelki . Zahteve, ki se uporabljajo za pogodbe o izvedbi javnega naročila in so določene z izvedbenimi akti , bi bilo treba določiti v skladu z objektivnimi, preglednimi in nediskriminatornimi merili .

(90)

Da bi se povečala uporaba trajnostnih gradbenih proizvodov in preprečilo izkrivljanje trga ter dosegla uskladitev z uredbo o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke , se morajo države članice pri javnem naročanju osredotočiti na najbolj trajnostne med skladnimi proizvodi . Komisija bi morala na podlagi objektivnih, preglednih in nediskriminatornih meril določiti zahteve, ki se uporabljajo za pogodbe o izvedbi javnega naročila , ki se posebej objavljajo kot zelene pogodbe, določene v delegiranih aktih , pri čemer bi morala upoštevati posebne omejitve malih lokalnih organov in potrebe MSP .

(91)

Javno naročanje obsega 14 % BDP Unije. Da bi se prispevalo k cilju doseganja podnebne nevtralnosti, izboljšanja energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov ter prehoda na krožno gospodarstvo, ki varuje javno zdravje in biotsko raznovrstnost, bi bilo treba od javnih naročnikov po potrebi zahtevati , da svoja javna naročila uskladijo s posebnimi merili ali cilji zelenega javnega naročanja , ki se določijo v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s to uredbo. Merila ali cilji , določeni v delegiranih aktih za posamezne skupine izdelkov , bi se morali upoštevati pri neposrednem naročanju takih izdelkov na podlagi javnih naročil blaga, pa tudi pri javnih naročilih gradenj in storitev, če bodo taki izdelki uporabljeni pri dejavnostih, ki so del vsebine navedenih javnih naročil . V primerjavi s prostovoljnim pristopom se bo z obveznimi merili ali cilji zagotovila največjo učinkovitost vzvoda javne porabe pri povečanju povpraševanja po učinkovitejših izdelkih. Merila bi morala biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna.

(91)

Javno naročanje obsega 14 % BDP Unije. Da bi se prispevalo k cilju doseganja podnebne nevtralnosti, izboljšanja energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov ter prehoda na krožno gospodarstvo, ki varuje javno zdravje in biotsko raznovrstnost, bi bilo treba javne naročnike po potrebi spodbujati , da svoja javna naročila uskladijo s posebnimi merili za zeleno javno naročanje , ki se določijo v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s to uredbo. Trajnostna merila bi lahko bila v obliki obveznih tehničnih specifikacij ali ravni uspešnosti ali po potrebi meril za izbor , meril za oddajo javnega naročila ali klavzul o izvedbi naročila, javnim naročnikom pa bi bilo treba omogočiti, da sami odločajo o vseh merilih, potrebnih za javno naročilo. Trajnostna merila, določena v delegiranih aktih za posamezne skupine proizvodov , bi se lahko uporabljala pri neposrednem naročanju takih proizvodov na podlagi javnih naročil blaga, pa tudi pri javnih naročilih gradenj in storitev, če bodo taki proizvodi uporabljeni pri dejavnostih, ki so del vsebine navedenih javnih naročil. Merila bi morala biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna.

(92)

Da bi se upoštevala tehnični napredek in znanje ali novi znanstveni dokazi, zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga, olajšal dostop do informacij in zagotovilo homogeno izvajanje pravil, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo in spremembo tehničnih določb in zahtev za posamezne izdelke ; opredelitvijo veljavnih sistemov ocenjevanja in preverjanja; določitvijo pogojev, pod katerimi obveznosti iz druge zakonodaje Unije izpolnjujejo nekatere obveznosti iz te uredbe; spremembo vzorca izjave o lastnostih in izjave o skladnosti; določitvijo dodatnih obveznosti za proizvajalce; pregledom in dopolnitvijo postopkovnih pravil za pripravo evropskih ocenjevalnih dokumentov; določitvijo minimalnih zahtev za organe za nadzor trga; vzpostavitvijo zbirke podatkov ali sistema Unije za gradbene izdelke; določitvijo zahtev za zelena javna naročila in opredelitvijo minimalnih kazni . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (41). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(92)

Da bi se upoštevala tehnični napredek in znanje ali novi znanstveni dokazi, zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga, olajšal dostop do informacij in zagotovilo homogeno izvajanje pravil, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo in spremembo tehničnih določb in zahtev za posamezne proizvode ; določitvijo veljavnih sistemov ocenjevanja in preverjanja iz Priloge V ; določitvijo pogojev, pod katerimi obveznosti iz druge zakonodaje Unije izpolnjujejo nekatere obveznosti iz te uredbe; spremembo vzorca izjave o lastnostih in izjave o skladnosti; določitvijo dodatnih okoljskih obveznosti za proizvajalce; pregledom in dopolnitvijo postopkovnih pravil za pripravo evropskih ocenjevalnih dokumentov; določitvijo zahtev za zelena javna naročila. To pooblastilo bi moralo biti omejeno na to, kar je potrebno za izpolnitev opredeljenih potreb držav članic in vključenih v delovni načrt . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (41). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Komisija bi si morala pri pripravi teh aktov prizadevati za zmanjšanje upravnega bremena za podjetja in upoštevati potrebe MSP.

(93)

Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev načinov posredovanja informacij; zagotavljanje podrobnosti o tem, kako izvajati obveznosti in pravice gospodarskih subjektov; sprejetje oblike evropske tehnične ocene ; določitev minimalnih virov, ki jih potrebujejo priglašeni organi, in omogočanje dostopa organom tretjih držav do informacijskih sistemov za usklajeno odločanje, do zbirke podatkov ali sistema EU za gradbene izdelke ter do usposabljanj v okviru te uredbe. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (42).

(93)

Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev načinov posredovanja informacij; sprejetje oblike evropske tehnične ocene ter usposabljanj v okviru te uredbe. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (42).

(98)

Da bi zagotovile visoko raven skladnosti s to uredbo, bi morale države članice določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo v primeru neskladnosti, in zagotoviti izvajanje teh pravil. Predvidene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Da bi se zagotovili ti cilji in harmonizirane kazni, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da z akti, sprejetimi v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, določi najnižje kazni.

(98)

Da bi zagotovile visoko raven skladnosti s to uredbo, bi morale države članice določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo v primeru neskladnosti, in zagotoviti izvajanje teh pravil. Predvidene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(100)

Da bi se vzpostavila pravna varnost, bi bilo treba pojasniti, kako dolgo lahko izdelki, dani na trg na podlagi evropskih ocenjevalnih dokumentov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011, ostanejo v distribucijski verigi in so tako še naprej dostopni na trgu. Podobno kot v primeru druge zakonodaje o izdelkih se za ustrezno obdobje šteje pet let po izteku veljavnosti evropske tehnične ocene, na podlagi katere so bili dani na trg. Tako bodo šest let po začetku veljavnosti harmonizirane tehnične specifikacije, sprejete v skladu s to uredbo, vsi izdelki, prodani uporabnikom, skladni z navedeno harmonizirano tehnično specifikacijo in to uredbo.

(a)

pravil o načinu izražanja okoljske učinkovitosti, vključno s podnebno , in varnostnih lastnosti gradbenih izdelkov glede na njihove bistvene značilnosti;

(a)

harmoniziranih pravil o načinu izražanja okoljske učinkovitosti, vključno z oceno življenjskega kroga , in varnostnih lastnosti gradbenih proizvodov glede na njihove bistvene značilnosti;

(b)

okoljskih, vključno s podnebnimi, funkcionalnih in varnostnih zahtev za gradbene izdelke .

(b)

okoljskih, funkcionalnih in varnostnih zahtev za gradbene proizvode .

(a)

nabore podatkov za tridimenzionalni tisk, dane na trg za omogočanje tridimenzionalnega tiskanja gradbenih izdelkov, zajetih v tej uredbi, ter tridimenzionalno natisnjene gradbene izdelke in kalupe ;

(a)

tridimenzionalno natisnjene gradbene proizvode ;

(b)

materiale, namenjene za uporabo pri tridimenzionalnem tiskanju gradbenih izdelkov na gradbišču ali v njegovi bližini ali za izdelavo z uporabo kalupov na gradbišču ali v njegovi bližini;

(c)

gradbene izdelke, proizvedene na gradbišču za takojšnjo vgradnjo v gradbene objekte, brez ločenega komercialnega postopka za dajanje na trg;

(f)

sklope ali sestave, če je njihova sestava določena in zajeta v harmoniziranih tehničnih specifikacijah ali evropskih ocenjevalnih dokumentih;

(g)

montažne enodružinske hiše z manj kot 180 m2 tlorisne površine z eno etažo ali z manj kot 100 m2 tlorisne površine v dveh etažah.

(b)

gospodarski subjekt je spremenil predvideno uporabo navedenih rabljenih gradbenih izdelkov ali blaga glede na predvideno uporabo, ki jo je navedenim gradbenim izdelkom ali drugemu blagu dodelil prvotni proizvajalec, in sicer na drug način kot z omejitvijo lastnosti ali predvidenih uporab ali zgolj za okrasne namene , pri čemer so navedeni nameni opredeljeni z odsotnostjo kakršne koli konstrukcijske funkcije za gradbene objekte ;

(b)

gospodarski subjekt je spremenil predvideno uporabo navedenih rabljenih gradbenih proizvodov ali blaga glede na predvideno uporabo, ki jo je navedenim gradbenim proizvodom ali drugemu blagu dodelil prvotni proizvajalec, in sicer na drug način kot z omejitvijo lastnosti ali predvidenih uporab ali zgolj za okrasne namene;

(da)

gospodarski subjekt prvič daje rabljeni gradbeni proizvod na trg;

(db)

kadar obveznosti gospodarskih subjektov, ki odstranjujejo rabljene proizvode za ponovno uporabo ali se ukvarjajo z njimi, niso izpolnjene;

(b)

kotle , cevi, rezervoarje in pomožne izdelke ter druge izdelke , ki naj bi bili v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi;

(b)

higienske lastnosti kotlov , cevi, rezervoarjev in pomožnih proizvodov  ter drugih proizvodov , ki naj bi bili v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi;

(c)

sisteme za čiščenje odpadnih voda;

(d)

sanitarne naprave;

(e)

izdelke za prometno signalizacijo.

(ea)

svetila, za katere veljajo direktive 2014/35/EU, 2014/53/EU ali 2001/95/ES;

(eb)

električni in elektronski proizvodi, za katere veljajo direktive 2014/35/EU, 2014/30/EU, 2014/53/EU, direktiva o omejevanju uporabe energije iz obnovljivih virov ali [XXX] uredba o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke.

—

proizvodnjo in trženjem gradbenih izdelkov in/ali drugega blaga, ki jih zajema ta uredba, ter

—

odstranjevanjem, pripravo za ponovno uporabo, predelavo in ravnanjem z rabljenimi gradbenimi izdelki ali drugim blagom iz te uredbe.

(1)

„gradbeni izdelek“ pomeni vsako oblikovano ali brezoblično fizično blago, vključno z embalažo in navodili za uporabo, ali sklop ali sestav , ki združuje tako blago, ki je dano na trg ali proizvedeno za trajno vgradnjo v gradbene objekte ali njihove dele v Uniji, razen blaga, ki mora biti najprej vključeno v sklop , sestav ali drug gradbeni izdelek, preden je trajno vgrajeno v gradbeni objekt ;

(1)

„gradbeni proizvod“ pomeni vsak proizvod ali sklop, ki je proizveden in dan na trg ali dobavljen na gradbišče za trajno vgradnjo v gradbene objekte ali njihove dele v Uniji, vključno s tridimenzionalno natisnjenimi proizvodi in drugim blagom , vključenim v to uredbo v skladu s členom 2(1), (2) in (3) ;

(2)

„trajno“ pomeni za obdobje dveh let ali več ;

(2)

„trajno“ pomeni vgrajeno ali nameščeno na tak način, da lahko znatno vpliva na osnovne zahteve za objekt, ter je namenjeno temu, da ostane v gradbenem objektu ali njegovih delih, in ga po končanem postopku gradnje ali obnove brez orodja ali mehanske sile ni mogoče odstraniti ;

(3)

„izdelek“ pomeni gradbeni izdelek ali drugo blago, ki ga zajema ta uredba v skladu s členom 2(1), (2) in (3);

(5)

„neposredna vgradnja“ pomeni vgradnjo izdelka v gradbeni objekt stranke brez predhodne dostopnosti na trgu ali postavitev enodružinske hiše, ki jo zajema ta uredba, ne glede na to, ali v okviru opravljanja storitve ali ne;

(7)

„bistvene značilnosti“ pomenijo tiste značilnosti izdelka , ki se nanašajo na osnovne zahteve za gradbene objekte iz Priloge I, del A, točka 1 , ali so navedene v Prilogi I, del  A, točka 2 ;

(7)

„bistvene značilnosti“ pomeni tiste značilnosti proizvoda , ki se nanašajo na osnovne zahteve za gradbene objekte iz Priloge I, del A, ali okoljske značilnosti , ki so navedene v Prilogi I, del  B ;

(8)

„zahteve za izdelke“ pomenijo mejno vrednost ali drugo značilnost, ki jo mora izdelek izpolnjevati , preden se lahko da na trg ali neposredno vgradi , vključno s tistimi zahtevami v  zvezi z označevanjem in navodili za uporabo ali drugimi informacijami , ki jih je treba zagotoviti ;

(8)

„zahteve za proizvode“ pomeni mejno vrednost ali drugo značilnost, navedeno v Prilogi I , dela C1 in C2 , ter določeno v  skladu s členom 5, ki jo mora gradbeni proizvod dosegati oz. imeti , preden se lahko da na trg ;

(9)

„gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, pooblaščenega zastopnika, uvoznika, distributerja, ponudnika storitev odpremnih skladišč, ponudnika storitev tridimenzionalnega tiska, proizvajalca, uvoznika ali distributerja materialov, namenjenih za tridimenzionalno tiskanje izdelkov, spletnega prodajalca, posrednika, dobavitelja, ponudnika storitev, označevalca z lastno blagovno znamko ali katero koli drugo fizično ali pravno osebo, razen organov, priglašenih organov, organov za tehnično ocenjevanje in kontaktnih točk za izdelke za gradbeništvo, za katero velja ta uredba v zvezi s proizvodnjo, odstranitvijo za ponovno uporabo, predelavo ali prepakiranjem izdelkov ali omogočanjem dostopnosti navedenih izdelkov na trgu ali vgradnjo navedenih izdelkov neposredno v skladu s to uredbo , ter gospodarske subjekte, kot so opredeljeni členu 3, točka 13, Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta ; (44)

(9)

„gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, pooblaščenega zastopnika, uvoznika, distributerja, ponudnika storitev odpremnih skladišč, proizvajalca, uvoznika ali distributerja materialov, namenjenih za tridimenzionalno tiskanje proizvodov, spletnega prodajalca, posrednika, dobavitelja, ponudnika storitev, označevalca z lastno blagovno znamko ali drugo fizično ali pravno osebo, za katero velja ta uredba v zvezi s proizvodnjo, odstranitvijo za ponovno uporabo, predelavo proizvodov ali omogočanjem dostopnosti navedenih proizvodov na trgu v skladu s to uredbo;

(10)

„ponudnik storitev tridimenzionalnega tiska“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki v okviru gospodarske dejavnosti ponuja eno od naslednjih storitev: najem ali zakup tiskalnikov za tridimenzionalni tisk, tiskanje naborov podatkov za tridimenzionalni tisk ali posredovanje ene od teh storitev, ne glede na to, ali navedena oseba zagotovi material za tiskanje ali ne;

(15)

„stavbe“ pomenijo objekte, razen zabojnikov, ki dajejo zavetje ljudem, živalim ali predmetom in ki so trajno pritrjeni na tla ali jih je mogoče prevažati le s posebno opremo, pri čemer imajo površino tal vsaj 20 m2 na eni ali več ravneh;

(16)

„raven“ pomeni rezultat ocenjevanja lastnosti izdelka v zvezi z njegovimi bistvenimi značilnostmi, izražen v numerični vrednosti ;

(16)

„raven“ pomeni izraz lastnosti brez razvrstitve potencialne lastnosti ali navedene najnižje ali najvišje vrednosti ;

(17)

„razred“ pomeni območje ravni lastnosti izdelka od najnižje do najvišje vrednosti ;

(17)

„razred“ pomeni izraz lastnosti v sistematični delitvi potencialnih lastnosti ;

(22)

„sestav izdelkov“ pomeni sestav najmanj dveh ločenih elementov, od katerih je eden izdelek;

(a)

ni bil predmet postopka, ki presega popravilo, čiščenje ali redno vzdrževanje, kot ga je določil prvotni proizvajalec v svojih navodilih za uporabo ali ki je v skladu s splošnim znanjem s področja gradbeništva priznan kot potreben;

(a)

ni bil predmet postopka, ki presega popravilo, čiščenje ali redno vzdrževanje, kot ga je določil prvotni proizvajalec v svojih navodilih za uporabo ali ki je v skladu z najnovejšim inženirskim znanjem o ustrezni vsebini priznan kot potreben;

(25)

„predvidena uporaba“ pomeni uporabo, ki jo je predvidel proizvajalec , vključno s pogoji za uporabo , kot so določeni v tehnični dokumentaciji, na oznakah, v navodilih za uporabo ali v promocijskem gradivu, pri čemer so uporabe, navedene le v  enem od teh, že del „predvidene uporabe“ ;

(25)

„predvidena uporaba“ pomeni predvideno uporabo, ki jo je določil proizvajalec gradbenega proizvoda , kot je opredeljeno v  veljavni harmonizirani tehnični specifikaciji ;

(26)

„popravilo“ pomeni postopek povrnitve okvarjenega izdelka v stanje, ki omogoča njegovo predvideno uporabo;

(26)

„popravilo“ pomeni postopek popravila okvarjenega proizvoda ali nadomestitev njegovih pokvarjenih sestavnih delov, da bi proizvod vrnili v stanje, ki omogoča njegovo predvideno uporabo;

(27)

„vzdrževanje“ pomeni dejavnost, ki se izvaja za ohranjanje izdelka v stanju, ki omogoča njegovo ustrezno delovanje ;

(27)

„vzdrževanje“ pomeni dejavnost, ki se izvaja za ohranjanje proizvoda v stanju, ki omogoča njegovo delovanje, kot je določeno ;

(31)

„tip izdelka“ pomeni abstraktni model posameznih izdelkov, ki ga določata predvidena uporaba in sklop značilnosti , ki izključujejo kakršno koli odstopanje glede lastnosti ali izpolnjevanja zahtev za izdelke, določene v tej uredbi ali v skladu z njo, in je proizveden v posameznem proizvodnem procesu z uporabo določene kombinacije surovin ali sestavnih delov, pri čemer tudi enaki izdelki različnih proizvajalcev spadajo v različne tipe izdelkov;

(31)

„tip proizvoda“ pomeni abstraktni model posameznih proizvodov , opredeljenih z istim sklopom navedenih lastnosti;

(32)

„najsodobnejše stanje“ pomeni način doseganja določenega cilja, ki je bodisi najučinkovitejši in najnaprednejši bodisi mu je blizu in tako presega povprečje načinov, ki jih je mogoče izbrati;

(32)

„najsodobnejše stanje“ pomeni način doseganja določenega cilja, ki je bodisi najučinkovitejši in najnaprednejši bodisi mu je blizu in tako presega povprečje načinov, ki jih je mogoče izbrati , ali način doseganja lastnosti, ki ustreza temu, kar je trenutno mogoče doseči z uporabo splošnih tehnologij, tudi če to ni tehnološko najnaprednejša rešitev ;

(38)

„harmonizirano območje“ pomeni področje, ki ga skupaj zajemajo ta uredba, harmonizirane tehnične specifikacije in splošni akti Komisije, sprejeti na podlagi te uredbe;

(38)

„harmonizirano območje“ pomeni področje, ki ga skupaj zajemajo ta uredba, harmonizirane tehnične specifikacije in splošni akti Komisije v zvezi z gradbenimi proizvodi , ki so sprejeti na podlagi te uredbe;

(39)

„pravo Unije“ pomeni PEU, PDEU, splošna pravna načela, splošne akte iz drugega, tretjega in četrtega odstavka člena 288 PDEU ter vse mednarodne sporazume, katerih pogodbenica je Unija ali katerih pogodbenice so Unija in njene države članice;

(42)

„individualno proizveden“ pomeni, da zaradi specifikacij stranke obstaja razlika v načinu proizvodnje v primerjavi z vsemi drugimi izdelki , ki jih zadevni gospodarski subjekt proizvaja za druge stranke;

(42)

„individualno proizveden“ pomeni, da je treba zaradi specifikacij stranke proizvodno opremo za proizvodnjo proizvoda prilagoditi v primerjavi z vsemi drugimi proizvodi , ki jih zadevni gospodarski subjekt proizvaja za druge stranke;

(44)

„izdelan po naročilu“ pomeni, da zaradi specifikacij stranke obstaja razlika v velikosti ali materialu v primerjavi z vsemi drugimi izdelki, ki jih zadevni gospodarski subjekt proizvaja za druge stranke;

(45a)

„nosilec podatkov“ pomeni linearno črtno kodo, dvodimenzionalni simbol ali drug medij za samodejno prepoznavanje in zajemanje podatkov, ki je strojno berljiv;

(46)

„harmonizirane tehnične specifikacije“ pomenijo standarde za gradbene izdelke , določene v skladu s členom 4(2), sklic na katere je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 34, zaradi česar so postali obvezni za namene uporabe te uredbe, ter delegirane akte, sprejete v skladu s členom 4(3) in (4), členom 5( 2 ) ali členom 22(4), ki vsebujejo tehnične predpise;

(46)

„harmonizirane tehnične specifikacije“ pomenijo standarde za gradbene proizvode , določene v skladu s členom 4(2), ter delegirane akte, sprejete v skladu s členom 4(3) in (4), členom 5( 1 ) ali členom 22(4), ki vsebujejo tehnične predpise;

(48)

„izdelek z dvojno uporabo“ pomeni izdelek , ki ga proizvajalec namerava uporabljati kot izdelek in kot blago z drugo predvideno uporabo, ki ne bi spadalo na področje uporabe te uredbe, če bi imelo samo to drugo predvideno uporabo;

(48)

„proizvod z dvojno uporabo“ pomeni proizvod , ki ga proizvajalec namerava uporabljati kot proizvod ali kot blago z drugo uporabo, ki ne bi spadalo na področje uporabe te uredbe, če bi imelo samo to drugo predvideno uporabo;

(51)

„ekvivalent polnega delovnega časa“ pomeni delovno moč ene osebe, zaposlene s polnim delovnim časom, kot je opredeljena v zadevni državi članici, ali delovno moč več oseb, zaposlenih s krajšim delovnim časom, ki skupaj delajo enako število ur na dan ali teden;

(57)

„posrednik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki opravlja posredniške storitve za dajanje izdelkov na trg ali njihovo neposredno vgradnjo ;

(57)

„posrednik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki opravlja posredniške storitve za dajanje proizvodov na trg;

(69)

„organ“ pomeni Evropsko komisijo, njene agencije in kateri koli priglasitveni organ, organ za imenovanje ali organ za nadzor trga, razen če je v zadevni določbi določeno drugače: ne glede na to, v kateri državi članici ima sedež;

(70)

„izdelek , ki predstavlja tveganje“ pomeni izdelek , ki lahko kadar koli v svojem celotnem življenjskem ciklu in tudi kadar je ustvarjen posredno, negativno vpliva na zdravje in varnost ljudi, okolje ali izpolnjevanje osnovnih zahtev za gradbene objekte, kadar je vgrajen v navedene objekte, in sicer v obsegu, ki ob upoštevanju najsodobnejšega stanja presega tisto, kar se šteje za razumno in sprejemljivo glede na predvideno uporabo in v običajnih ali razumno predvidljivih pogojih uporabe;

(70)

„proizvod , ki predstavlja tveganje“ pomeni proizvod , ki lahko kadar koli v svojem celotnem življenjskem ciklu negativno vpliva na zdravje in varnost ljudi, okolje ali izpolnjevanje osnovnih zahtev za gradbene objekte, kadar je vgrajen v navedene objekte, in sicer v obsegu, ki ob upoštevanju najsodobnejšega stanja presega tisto, kar se šteje za razumno in sprejemljivo glede na predvideno uporabo in v običajnih ali razumno predvidljivih pogojih uporabe;

(71a)

„okrasni nameni“ pomeni namene, za katere je značilna odsotnost vsakršne konstrukcijske funkcije ali osnovnih zahtev za gradbene objekte, navedenih v Prilogi I;

(71b)

„stranski proizvod“ pomeni stranski proizvod v pomenu iz člena 5 Direktive 2008/98/ES.

(71c)

„možnost recikliranja“ pomeni zmožnost odpadnih materialov ali proizvodov, da se pri pripravi za recikliranje uspešno in učinkovito ločijo, zbirajo, sortirajo in združujejo kot določeni tokovi odpadkov ter nato z ustreznimi industrijskimi postopki reciklirajo in ponovno predelajo v reciklirane materiale ali proizvode, pri čemer je izguba kakovosti ali funkcionalnosti v primerjavi z izvirnim materialom ali proizvodom čim manjša;

(-a)

Komisija je od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahtevala, naj pripravijo osnutek harmoniziranega standarda za zahteve, a njene zahteve nobena od evropskih organizacij za standardizacijo ni sprejela;

(a)

evropske organizacije za standardizacijo neupravičeno zamujajo pri sprejemanju nekaterih standardov iz prvega pododstavka člena 4(2), pri čemer se za neupravičeno zamudo šteje, kadar evropska organizacija za standardizacijo ne predloži standarda v roku, določenem v zahtevi za standardizacijo;

(a)

evropske organizacije za standardizacijo neupravičeno in brez utemeljitve zamujajo pri sprejemanju nekaterih standardov iz prvega pododstavka člena 4(2), pri čemer se za neupravičeno zamudo šteje, kadar evropska organizacija za standardizacijo ne predloži standarda v roku, določenem v zahtevi , vendar ne pozneje kot v dveh letih po prejetju zahteve za standardizacijo;

(b)

nujno je treba sprejeti bolj harmonizirane tehnične specifikacije, tega pa ni mogoče storiti le na podlagi standardov iz prvega pododstavka člena 4(2);

(c)

ena ali več bistvenih značilnosti, ki se nanašajo na osnovne zahteve za objekte, določene v Prilogi I, del A, točka 1, ali vključene v Prilogo I, del  A, točka 2 , niso zajete v standardih iz prvega pododstavka člena 4(2), sklici na katere so že objavljeni v Uradnem listu Evropske unije;

(c)

ena ali več bistvenih značilnosti, ki se nanašajo na osnovne zahteve za objekte, določene v Prilogi I, del A, ali vključene v Prilogo I, del B , niso zajete v standardih iz prvega pododstavka člena 4(2), sklici na katere so že objavljeni v Uradnem listu Evropske unije , hkrati pa evropske organizacije za standardizacijo zadevnega standarda do predpisanega roka niso želele revidirati ali spremeniti ;

(d)

za standarde iz prvega pododstavka člena 4(2) se iz drugih razlogov šteje, da ne zadostujejo za pokritje regulativnih potreb držav članic ali potreb gospodarskih subjektov;

(da)

standard iz prvega pododstavka člena 4(2) je treba revidirati ali spremeniti, da se zadovoljijo regulativne potrebe držav članic ali zaradi uskladitve s cilji Unije glede varnosti, okolja, krožnosti in podnebja, evropske organizacije za standardizacijo pa zadevnega standarda do predpisanega roka niso želele ali mogle revidirati ali spremeniti;

(e)

standardi iz prvega pododstavka člena 4(2) niso v skladu s podnebno in okoljsko zakonodajo ter ambicijami EU;

(f)

sklicev na standarde iz prvega pododstavka člena 4 ( 2 ) ni mogoče objaviti v Uradnem listu Evropske unije zaradi razlogov iz člena 34(4) ali drugih pravnih razlogov ;

(f)

standard ali njegov del, ki ga je sprejela evropska organizacija za standardizacijo, je treba prilagoditi, vendar ga v skladu s členom 6a ( 8 ) ni mogoče objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

(g)

sklici na standarde iz prvega pododstavka člena 4(2) so bili umaknjeni iz Uradnega lista Evropske unije ali so bili objavljeni z omejitvijo.

(a)

ugotovi, da je predpis ali upravni ukrep ustrezno utemeljen glede na nujne razloge v zvezi z zdravjem, varnostjo ali varstvom okolja iz odstavka 4;