—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1951 in njenih dodatnih protokolov,

—

ob upoštevanju Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (SOLAS) in Mednarodne konvencije o iskanju in reševanju na morju iz leta 1979 (Konvencija SAR), kakor sta bili spremenjeni, ter z njima povezanih resolucij Mednarodne pomorske organizacije (IMO), zlasti resolucije MSC.167(78) z dne 20. maja 2004 z naslovom Smernice o ravnanju z osebami, rešenimi na morju,

—

ob upoštevanju 5. poglavja Mednarodne konvencije o iskanju in reševanju na morju, in sicer o operativnih postopkih,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

—

ob upoštevanju člena 1, člena 2(1), člena 3, člena 6, člena 18, člena 19 in člena 24(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

—

ob upoštevanju člena 67(1), člena 77(1) in člena 77(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 656/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi pravil za varovanje zunanjih morskih meja v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (1),

—

ob upoštevanju globalnega dogovora OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in o beguncih, sprejetega 19. decembra 2018,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (2),

—

ob upoštevanju predlogov Komisije z dne 23. septembra 2020 o novem paktu o migracijah in azilu (COM(2020)0609),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. oktobra 2020 v zvezi s smernicami o izvajanju pravil EU o opredelitvi in preprečevanju pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o varstvu človekovih pravic in zunanji migracijski politiki EU (4),

—

ob upoštevanju priporočila komisarke Sveta Evrope za človekove pravice iz junija 2019 z naslovom Lives saved. Rights protected. Bridging the protection gap for refugees and migrants in the Mediterranean (Rešena življenja, zaščitene pravice. Premostitev vrzeli v zaščiti beguncev in migrantov v Sredozemlju), njenega poročila iz leta 2021 z naslovom A distress call for human rights – The widening gap in migrant protection in the Mediterranean (Klic v sili za človekove pravice – vse večje razlike pri zaščiti migrantov v Sredozemlju) in njene pripombe v zvezi s človekovimi pravicami iz septembra 2022 z naslovom For the rights of the living, for the dignity of the dead – Time to end the plight of missing migrants in Europe (Za pravice preživelih, za dostojanstvo umrlih – čas, da se konča stiska pogrešanih migrantov v Evropi),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2022 o krčenju prostora za civilno družbo v Evropi (5),

—

ob upoštevanju poročila visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 11. oktobra 2022 z naslovom Nowhere but back: Assisted return, reintegration and the human rights protection of migrants in Libya (Samo nazaj: podpora pri vračanju, reintegracija in varstvo človekovih pravic migrantov v Libiji),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta EU za osrednje Sredozemlje z dne 21. novembra 2022,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta EU za zahodnosredozemsko in atlantsko pot z dne 6. junija 2023,

—

ob upoštevanju poročila neodvisne misije OZN za ugotavljanje dejstev v Libiji z dne 20. marca 2023,

—

ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 6. julija 2023 z naslovom Six steps to prevent future tragedies at sea (Šest ukrepov za preprečevanje prihodnjih tragedij na morju),

—

ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.

ker je bilo po podatkih Mednarodne organizacije za migracije od leta 2014 v Sredozemlju zabeleženih 27.633 pogrešanih oseb (domnevno mrtvih); ker je bilo število smrtnih žrtev največje v osrednjem Sredozemlju, saj Mednarodna organizacija za migracije poroča o več kot 17.000 smrtnih primerih in izginotjih; ker je bilo v letu 2022 zabeleženih 2.406 mrtvih ali pogrešanih oseb, za leto 2023 pa je ta številka že dosegla 1.875 mrtvih ali pogrešanih oseb; opozarja, da je ta pot le ena od številnih smrtonosnih poti, ki jih uporabljajo osebe, ki želijo priti v Evropo;

B.

ker je med tistimi, ki poskušajo priti v Evropo prek Sredozemskega morja, veliko število ranljivih oseb, kot so ženske in mladoletniki brez spremstva; ker mnogi od njih tvegajo, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi in izkoriščanja, zato potrebujejo takojšnjo zaščito;

C.

ker je reševanje življenj predvsem dejanje solidarnosti do ljudi, ki so ogroženi, pa tudi pravna obveznost tako v skladu s pravom Unije kot mednarodnim pravom, saj je v členu 98 Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu, ki so jo ratificirale vse države članice in tudi sama Unija, določeno, da morajo države zagotoviti pomoč vsem osebam v stiski na morju;

D.

ker v skladu s členom 19(2)(g) Konvencije OZN o pomorskem pravu v povezavi z njenim členom 17 velja, da ima tuja ladja pravico neškodljivega prečkanja teritorialnega morja držav podpisnic Konvencije, in se šteje, da prehod tuje ladje posega v mir, red ali varnost obalne države, če ladja v teritorialnem morju opravlja nakladanje ali razkladanje kakršnega koli blaga, denarja ali vkrcevanje ali izkrcevanje osebe v nasprotju s carinskimi, fiskalnimi, imigracijskimi ali zdravstvenimi zakoni in predpisi obalne države;

E.

ker mednarodno pravo morja in pomorsko pravo od držav zahteva, da sprejmejo preventivne ukrepe, ukrepe zgodnjega obveščanja in ukrepe odzivanja za zmanjšanje tveganja smrtnih žrtev na morju, vključno z izvajanjem ustreznih in učinkovitih storitev iskanja in reševanja; ker evropska zakonodaja o človekovih pravicah od držav zahteva, da izpolnjujejo pozitivne naloge v zvezi z varovanjem življenj oseb, ki so pod njihovo jurisdikcijo, in da sprejmejo preventivne ukrepe za preprečevanje resničnih in takojšnjih tveganj za človeško življenje;

F.

ker v primeru, da center za usklajevanje reševanja na morju, pristojen za območje iskanja in reševanja, ne prevzame odgovornosti za operacijo, tudi takrat, ko te odgovornosti sistematično ne prevzema, se po smernicah Odbora za pomorsko varnost Mednarodne pomorske organizacije iz leta 2004 o ravnanju z osebami, rešenimi na morju, šteje, da je za operacijo odgovorno prvo koordinacijsko središče za reševanje, ki je bilo o tem obveščeno;

G.

ker mednarodno pomorsko pravo in pravo o človekovih pravicah ter pravo Unije določajo, da je treba rešene osebe izkrcati na varen kraj; ker je v zakonodaji Unije varen kraj opredeljen kot lokacija, kjer se šteje, da se operacije reševanja končajo in kjer varnost življenja preživelih oseb ni ogrožena, kjer je mogoče zadovoljiti njihove osnovne človeške potrebe in od koder se lahko zagotovi prevoz do naslednjega ali končnega namembnega kraja preživelih oseb, ob upoštevanju temeljnih pravic teh oseb v skladu z načelom nevračanja;

H.

ker morajo vsa plovila, ki plujejo v Sredozemskem morju, tudi če sodelujejo v operacijah reševanja, spoštovati ustrezne mednarodne konvencije in druge veljavne predpise;

I.

ker morajo v skladu s smernicami Komisije o izvajanju pravil EU o opredelitvi in preprečevanju pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju vsi, ki sodelujejo pri dejavnostih iskanja in reševanja, v skladu s splošnimi načeli in veljavnimi pravili mednarodnega pomorskega prava in prava človekovih pravic pri posredovanju v dogodkih iskanja in reševanja upoštevati navodila, ki jih prejmejo od usklajevalnega organa; nadalje opozarja, da kriminalizacija nevladnih organizacij ali katerih koli drugih nedržavnih akterjev, ki izvajajo operacije iskanja in reševanja ob upoštevanju ustreznega pravnega okvira, pomeni kršitev mednarodnega prava in je zato pravo EU ne dovoljuje;

J.

ker se od zaključka operacije Mare Nostrum 31. oktobra 2014 v osrednjem Sredozemlju ne izvaja nikakršno proaktivno iskanje in reševanje, ki bi ga vodile države;

K.

ker je Svet 20. marca 2023 sklenil podaljšati mandat operacije EU EUNAVFOR MED IRINI v okviru skupne varnostne in obrambne politike do 31. marca 2025, med drugim za podporo krepitvi zmogljivosti in usposabljanju libijske obalne straže in mornarice;

L.

ker agencija Frontex v Sredozemlju trenutno izvaja operacije Themis (ki podpira Italijo v osrednjem Sredozemlju), Poseidon (ki podpira Grčijo na grški morski meji s Turčijo) in Indalo (ki podpira Španijo v zahodnem Sredozemlju);

M.

ker libijska obalna straža še naprej prestreza ali rešuje veliko število ljudi na morju; ker skupni center za usklajevanje reševanja v Libiji v več primerih ni v celoti izpolnil svojih obveznosti v skladu z mednarodnim pomorskim pravom glede usklajevanja operacij reševanja, se pogosto ne odziva na klice v sili, ovira plovila nevladnih organizacij pri reševanju življenj ter pri reševanju ali prestrezanju ljudi na morju ogroža njihova življenja; ker so bile prek sredstev agencije Frontex libijskemu centru za usklajevanje reševanja na morju posredovane informacije o osebah v stiski na morju;

N.

ker so osebe, ki jih prestreže libijska obalna straža, premeščene v centre za pridržanje, kjer so sistematično samovoljno pridržane v nečloveških razmerah in kjer so mučenje in drugo slabo ravnanje, vključno s posilstvom, ter samovoljni uboji in izkoriščanje zelo razširjeni; ker visoki komisar OZN za begunce meni, da Libija ne izpolnjuje meril, da bi jo lahko šteli za varen kraj za namene izkrcanja po reševanju na morju;

O.

ker sta tihotapljenje migrantov in trgovina z njimi ločena pojava, ki ju obravnavajo različni pravni okviri na ravni Unije in na mednarodni ravni; ker trgovina z ljudmi vključuje novačenje, prevoz ali sprejemanje oseb z uporabo nasilja, prevaro ali zlorabo z namenom izkoriščanja, medtem ko tihotapljenje migrantov v skladu s Protokolom proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku (protokol OZN proti tihotapljenju) pomeni posredovanje pri nezakonitem vstopu osebe v državo pogodbenico, ki ni njen državljan ali nima stalnega prebivališča v njej, z namenom pridobitve neposredne ali posredne finančne ali druge premoženjske koristi;

P.

ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji zavzel stališče, da je stalen, zanesljiv in učinkovit odziv Unije v operacijah iskanja in reševanja na morju bistvenega pomena za preprečevanje naraščajočega števila smrtnih žrtev med migranti, ki poskušajo prečkati Sredozemsko morje; ker bi bilo treba za zmanjšanje nedovoljenih migracij in smrtnih žrtev v Sredozemlju vzpostaviti zakonite in varne poti;

Q.

ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 18. aprila 2018 o napredku pri globalnih dogovorih OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in o beguncih pozval, naj se povečajo zmogljivosti za iskanje in reševanje ljudi v stiski, naj vse države dajo na voljo več zmogljivosti in naj se prizna pomen podpore, ki jo zagotavljajo zasebni akterji in nevladne organizacije pri izvajanju operacij reševanja na morju in na kopnem;

R.

ker je močan in stalen solidarnostni mehanizem med državami članicami ključna prednostna naloga za zagotovitev pravične delitve odgovornosti na ravni Unije po izkrcanju migrantov po operaciji iskanja in reševanja;