Uredba (EU) 2024/1263 o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) določa, da bi morala Komisija „[z]a zagotovitev učinkovitega izvajanja in ustreznega spremljanja [navedene] uredbe […] po zaprosilu za mnenje Ekonomsko-finančnega odbora pravočasno zagotoviti smernice o informacijah, ki jih morajo države članice zagotoviti v svojih nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtih in letnih poročilih o napredku. Te smernice bi bilo treba objaviti.“ To obvestilo vsebuje take smernice. Ekonomsko-finančni odbor je mnenje izdal 7. junija 2024, Komisija pa se je z njim seznanila.

Namen teh smernic je pomagati državam članicam pri uporabi Uredbe (EU) 2024/1263. Sodišče Evropske unije je edino pristojno za uradno razlago prava Unije.

DEL A

ZAHTEVE GLEDE INFORMACIJ ZA SREDNJEROČNE FISKALNO-STRUKTURNE NAČRTE

1.   Uvod

Te smernice se nanašajo na določbe Uredbe o vsebini nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni načrti ali preprosto načrti). Z njimi se državam članicam zagotovijo smernice za pripravo njihovih načrtov, zlasti glede: načina, kako pripraviti načrte tako, da se zagotovita ustrezna politična zavezanost in nacionalno lastništvo, hkrati pa omeji breme poročanja; informacij, ki jih Komisija potrebuje za oceno, ali fiskalne zaveze izpolnjujejo zahteve iz Uredbe; informacij o naložbenih in reformnih zavezah, ki jih je treba predložiti v podporo podaljšanju fiskalne prilagoditvene poti, ter informacij, ki jih je treba vključiti o odzivu držav članic na specifična priporočila za države (SPD) (tudi v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji) in skupne prednostne naloge EU.

Te smernice o zahtevah glede informacij za srednjeročne načrte bi bilo treba brati v povezavi s smernicami za letna poročila o napredku. Večina preglednic v srednjeročnih načrtih in letnih poročilih o napredku je podobnih, vendar zajemajo različno število let in podatke z različnim statusom (realizacija, ocena, napoved ali politične zaveze) ter vsebujejo več ali manj podrobnosti.

V duhu nacionalnega lastništva v teh smernicah ni predlagana stroga vzorčna struktura načrtov. Države članice se lahko same odločijo o natančni zasnovi in ravni podrobnosti svojih načrtov – saj imajo lahko različne potrebe za svoje nacionalne namene –, načrti pa morajo vsebovati informacije, ki jih zahteva Uredba in so obravnavane v tem obvestilu. Da bi te smernice pomagale državam članicam pri pripravi načrtov, vsebujejo pregled elementov, ki jih je treba vključiti in so nepogrešljivi za Komisijo, da lahko ustrezno oceni skladnost z Uredbo, ter predloge za preglednice, ki vključujejo potrebne informacije. Na koncu bi bilo treba v načrtih jasno navesti informacije, ki so potrebne, da lahko Svet in Komisija ugotovita, ali se z načrti spoštujejo cilji in zahteve iz Uredbe, ter da se načrt lahko potrdi s priporočilom Sveta, katerega izvajanje se bo spremljalo (1).

Osrednji element srednjeročnega načrta je zaveza, povezana s stopnjo rasti nacionalno financiranih očiščenih primarnih odhodkov (v nadaljnjem besedilu: očiščeni odhodki). „Očiščeni odhodki“ pomeni javnofinančne odhodke brez odhodkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, odhodkov za programe Unije, ki so v celoti izravnani s prihodki iz skladov Unije, nacionalnih odhodkov za sofinanciranje programov, ki jih financira Unija, cikličnih elementov odhodkov za denarna nadomestila za brezposelnost ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov (2). Države članice se v načrtih zavežejo, da bodo očiščene odhodke v nominalnem smislu ohranile pod letnimi (in posledično tudi kumulativnimi (3)) stopnjami rasti, s katerimi zagotavljajo skladnost z zahtevami glede vzdržnosti dolga in spoštujejo zaščitne ukrepe. Za izpolnitev te zaveze lahko vlada izbira med omejitvijo odhodkov in/ali diskrecijskimi povečanji prihodkov. V srednjeročnem načrtu bi bilo treba razpravljati o ekonomski in fiskalni strategiji (ukrepih na strani prihodkov in/ali odhodkov, naložbah, strukturnih reformah itd.), ki jo namerava država članica izvajati za zagotovitev izpolnjevanja zavez iz načrta. Običajno lahko države članice zagotovijo več podrobnosti o tej strategiji za prva leta načrta (4). V skladu s praksami držav članic se bodo v letnih proračunih nato potrdili ali spremenili in količinsko opredelili natančni instrumenti politike, s katerimi se bo zagotovilo spoštovanje zaveze.

Kontrolni seznam za elemente, ki jih je treba vključiti v načrte

	Pravna podlaga v Uredbi	Zajeto v oddelku:	Zajeto v preglednici:
Večletna pot gibanja očiščenih odhodkov (vključno s spoštovanjem zaščitnih ukrepov za odpornost na primanjkljaj in vzdržnost dolga) ter …	Člena 7 in 8 ter člen 13(a)	Oddelka 2.2 in 2.4	Preglednica načrta 1a in Preglednica načrta 4
… osnovne makroekonomske predpostavke in …	Člen 13(a)	Oddelka 2.2 in 2.3	Preglednica načrta 1b in Preglednica načrta 2
… načrtovani fiskalno-strukturni ukrepi.	Člen 13(a)	Oddelek 2.6	Preglednica načrta 8
Referenčna smer ali tehnične informacije, ki jih posreduje Komisija.	Člen 13(b)	Oddelek 2.9
Kadar nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt vključuje višjo pot gibanja očiščenih odhodkov kot v referenčni smeri, ki jo izda Komisija, trdni in na podatkih temelječi ekonomski argumenti, s katerimi se pojasni razlika.	Člen 13(b)	Oddelek 2.9
Naložbe in reforme v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo, ter obravnavanje skupnih prednostnih nalog Unije.	Člen 13(c)	Oddelek 2.6	Preglednica načrta 8 in Preglednica načrta 9
Ukrepi za upoštevanje specifičnih priporočil za državo, ki so pomembna za postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji (PMN), ter opozoril Komisije/priporočil Sveta.	Člen 13(d)	Oddelek 2.6	Preglednica načrta 8 in Preglednica načrta 9
Učinek že izvedenih naložb in reform.	Člen 13(f)	Oddelka 2.3 in 2.4
Informacije v zvezi z glavnimi makroekonomskimi in proračunskimi predpostavkami …	Člen 13(g)	Oddelki 2.2, 2.3 in 2.4	Preglednica načrta 1b
… implicitnimi in pogojnimi obveznostmi, …	Člen 13(g)	Oddelka 2.5 in 2.7	Preglednica načrta 7
… napovedano ravnjo nacionalno financiranih javnih naložb …	Člen 13(g)	Oddelek 2.4	Preglednica načrta 4
… potrebami po javnih naložbah, vključno s tistimi, povezanimi s skupnimi prednostnimi nalogami Unije …	Člen 13(g)	Oddelek 2.6	Preglednica načrta 10
… posvetovanji z nacionalnimi parlamenti in organiziranim postopkom posvetovanja …	Člen 13(g) in člen 11	Oddelek 2.1
… doslednostjo in po potrebi dopolnjevanjem s skladi kohezijske politike ter načrtom za okrevanje in odpornost zadevne države članice.	Člen 13(g)	Oddelka 2.1 in 2.6	Preglednica načrta 9
Učinek sklopa reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje, na potencial rasti in odpornosti, fiskalno vzdržnost in nacionalno financirane javne naložbe.	Člen 14(2) in člen 13(g)	Oddelek 2.6
Informacije o tem, kako se z reformnimi in naložbenimi zavezami, na katerih temelji podaljšanje, obravnavajo skupne prednostne naloge Unije in ustrezna specifična priporočila za državo (vključno s tistimi, ki so bila izdana v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji), ter …	Člen 14(2)	Oddelek 2.6	Preglednica načrta 8
… jasen opis, časovni okvir in po potrebi kazalniki za vsako od teh reform in naložb.	Člen 14(3) in člen 13(e)	Oddelek 2.6	Preglednica načrta 8
Skladnost sklopa reform in naložb za podaljšanje z zavezami, vključenimi v odobreni načrt za okrevanje in odpornost, ter partnerskim sporazumom, dogovorjenim v okviru večletnega finančnega okvira.	Člen 14(4)	Oddelek 2.6	Preglednica načrta 8
Če se načrt uporablja kot načrt popravljalnih ukrepov v okviru postopka v zvezi s čezmernimi neravnotežji/postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, specifični ukrepi politike, ki so bili (ali bodo) izvedeni, in časovni razpored za navedene ukrepe.	Člen 31	Oddelek 2.8	Preglednica načrta 11
Prehodne ureditve: zaveze iz načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je treba upoštevati	Člen 36	Oddelek 2.6	Preglednica načrta 8 in Preglednica načrta 9

2.   Vsebina načrta

V teh smernicah se pri sklicevanju na obdobje načrtov uporablja več dogovorov. V preglednicah je leto T leto predložitve načrta (leto načrta). Vselej je treba navesti vse podatke za leto T–1 (zadnje leto s podatki o realizaciji, ki se uporablja kot izhodiščno leto) (5). Leto T+1 je prvo polno leto izvajanja načrta. Štiriletni načrt tako zajema leta do T+4 in določa fiskalno zavezo (pot gibanja očiščenih odhodkov) do navedenega leta (6).

Čeprav je standardno obdobje načrtovanja načrta štiri leta, bi morale države članice predložiti načrte, ki zajemajo obdobje pet let, če s tem zagotovijo boljšo usklajenost s svojim zakonodajnim ciklom (člen 2(6)). Zato se po potrebi šteje, da sklici na štiriletne načrte v preostanku tega dokumenta vselej vključujejo tudi petletne načrte (7). Načrt s podaljšano (in s tem bolj postopno) prilagoditveno potjo do sedem let, podprt z reformnimi in naložbenimi zavezami, prav tako vključuje štiri- ali petletno obdobje načrtovanja.

2.1.   Politična potrditev, postopek posvetovanja in dopolnjevanje s skladi EU

Načrt vsebuje informacije o postopku posvetovanja, organiziranem pred njegovo predložitvijo (člen 11 in člen 13(g)). Za okrepitev nacionalnega lastništva bi morale države članice v skladu z nacionalnim okvirom izvesti postopek posvetovanja s civilno družbo, socialnimi partnerji, regionalnimi organi in drugimi ustreznimi deležniki. Vsaka država članica lahko pred predložitvijo načrta zaprosi tudi za mnenje neodvisne fiskalne institucije o načrtu (8) in/ali razpravlja o osnutku načrta v nacionalnem parlamentu. V skladu s prehodnimi določbami iz člena 36(1)(c) lahko države članice za prvi sklop srednjeročnih načrtov izvedejo javno posvetovanje s socialnimi partnerji, regionalnimi organi, organizacijami civilne družbe in drugimi ustreznimi nacionalnimi deležniki.

V načrtu bi bilo treba pojasniti doslednost in po potrebi dopolnjevanje s kohezijskimi skladi ter (v času njegovega trajanja) z načrtom za okrevanje in odpornost (člen 13(g)). Naložbe in reforme v okviru kohezijske politike so dolgoročna naložbena politika proračuna EU, zato bi jih bilo treba ustrezno upoštevati pri pripravi srednjeročnih načrtov. Načrt bi lahko vseboval koristen opis tega, katera področja ukrepanja podpirajo skladi kohezijske politike ter kako načrtovane naložbe in reforme prispevajo h kohezijskim ciljem. V skladu s prehodnimi ureditvami v času trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost bi bilo treba v načrtu pojasniti tudi, kako je skladen z načrtom za okrevanje in odpornost države članice in ga po potrebi dopolnjuje; nove naložbe in reforme v okviru srednjeročnega načrta bi lahko koristno temeljile na tistih, ki se že izvajajo z načrti za okrevanje in odpornost, ali jih izboljšale.

2.2.   Pregled fiskalne zaveze in povzetek glavnih makroekonomskih in proračunskih spremenljivk

Po oceni in potrditvi načrta je pot gibanja očiščenih odhodkov, ki jo Svet določi v svojem priporočilu, enotna operativna referenca za fiskalni nadzor v fazi izvajanja. Osrednja fiskalna zaveza načrta je, da se bodo nacionalno financirani očiščeni primarni odhodki ohranjali pod letnimi (in posledično kumulativnimi) stopnjami rasti, s katerimi se zagotavljata skladnost z zahtevami glede vzdržnosti dolga in spoštujejo zaščitni ukrepi. Pomeni proračunsko omejitev, ki določa okvir nacionalne fiskalne politike v obdobju načrtovanja načrta. Preglednica načrta 1 prikazuje to zavezo (člen 13(a)). Kadar se načrt predloži v letu T (leto načrta), kumulativne stopnje rasti temeljijo na ravni očiščenih odhodkov v letu T–1 (izhodiščno leto), ki je zadnje leto, za katero so nacionalni statistični uradi in Eurostat objavili podatke o realizaciji. V načrtu, ki zajema štiriletno obdobje, bi se tako običajno določila zaveza letnim (in posledično kumulativnim) stopnjam rasti za očiščene odhodke za leto predložitve načrta (T) in naslednja štiri leta: T+1, T+2, T+3 in T+4 (9). Kadar načrt vključuje višjo pot gibanja očiščenih odhodkov kot referenčna smer, ki jo izda Komisija, bi morala država članica v njem navesti trdne in na podatkih temelječe ekonomske argumente, s katerimi pojasni razliko (glej tudi oddelek 2.9).

Preglednica z zavezami je dopolnjena s preglednico, v kateri so povzete projekcije za glavne makroekonomske in proračunske spremenljivke (člen 13(a) in (g)). Natančneje, v Preglednici načrta 1b so združene glavne spremenljivke, ki so navedene v drugih preglednicah načrta (glej spodaj) in potrebne za oceno, ali se s potjo gibanja očiščenih odhodkov, predlagano v načrtu, dosegajo cilji glede vzdržnosti dolga in upoštevajo zaščitni ukrepi.

Preglednica načrta 1a

fiskalna zaveza

Opombe:

Nacionalno financirane očiščene primarne odhodke bi bilo treba sporočiti v nominalnem smislu.

Preglednica načrta 1b

glavne spremenljivke

Opombe:

Na podlagi glavnih spremenljivk v Preglednici načrta 1b lahko Komisija in Svet spremljata, ali se s potjo gibanja očiščenih odhodkov, predlagano v načrtu, dosegajo cilji in upoštevajo zaščitni ukrepi za vzdržnost dolga. Enotna operativna referenca za fiskalno zavezo države članice je izražena v smislu stopenj rasti nacionalno financiranih očiščenih primarnih odhodkov (glej Preglednico načrta 1a).

2.3.   Makroekonomske predpostavke

Srednjeročni načrt bi moral vsebovati informacije o projekcijah in predpostavkah v zvezi s ključnimi makroekonomskimi spremenljivkami, ki so potrebne za oceno, ali se spoštujejo pravne zahteve glede vzdržnosti dolga in zaščitni ukrepi (člen 13(a)). To vključuje projekcije za potencialno rast BDP (10) ter predpostavke v zvezi z deflatorjem BDP in obrestnimi merami.

V načrtu bi bilo treba predstaviti tudi osrednji in verjeten scenarij za (realno in nominalno) rast BDP, po možnosti pa lahko vsebuje dodatne podrobnosti o sestavi projekcij BDP. Osrednji in verjeten scenarij bi moral biti skladen s predpostavkami iz načrta (navedenimi zgoraj), ekonomsko in fiskalno strategijo, opisano v načrtu, ter zlasti s fiskalno prilagoditvijo, ki izhaja iz zaveze za očiščene odhodke. Navedba dodatnih podrobnosti o pričakovani sestavi projekcij BDP je neobvezna in le okvirna, saj bo sestava rasti odvisna od podrobne opredelitve ukrepov, ki morda ni v celoti znana za vsa leta načrta (11).

Makroekonomske predpostavke, tudi v zvezi z rastjo BDP, inflacijo in obrestnimi merami, bi morale biti preudarne. Realna in nominalna rast BDP bi morali odražati povezave med fiskalno prilagoditvijo in gospodarsko rastjo ter odpravo proizvodnih vrzeli. V primeru odklonov od predpostavk, uporabljenih v referenčni smeri Komisije, bi bilo treba predložiti dokaze ali tehtno utemeljitev. Zlasti če države članice za določitev svojih predpostavk o obrestnih merah in inflaciji uporabijo novejše ali sicer drugačne podatke, bi morale to storiti dosledno pri vseh spremenljivkah v načrtu.

Način, kako se v projekcijah potencialne rasti upoštevajo nedavno izvedene strukturne reforme, bi moral biti preudaren. Zaradi s tem povezanih učinkov bo morda treba v načrte vključiti podrobno razpravo, zlasti če projekcije potencialne rasti znatno odstopajo od projekcij, uporabljenih v referenčni smeri Komisije. V takem primeru je treba te odklone podpreti s trdnimi in na podatkih temelječimi dokazi, da se okrepi verodostojnost načrta.

Pričakovani učinek reform in naložb (vključno s tistimi, na katerih temelji podaljšanje obdobja fiskalne prilagoditve), ki še niso bile izvedene, na gospodarsko dejavnost se v ocenah potencialnega BDP ne bi smel upoštevati. Uredba (člen 13 in uvodna izjava 34) določa, da se bo učinek naložb in reform, ko bodo vključene v srednjeročne načrte, v prihodnosti ustrezno upošteval, tudi pri oblikovanju poznejših načrtov. Učinek reform in naložb, ki še niso bile izvedene, se v ocenah potencialnega BDP ne bi smel upoštevati. Čeprav je potencialni BDP ena najpomembnejših spremenljivk pri določanju razpoložljivega fiskalnega manevrskega prostora, bodo navedene reforme in naložbe, ki še niso bile izvedene, prispevale k postopnejši fiskalni prilagoditvi, ko bodo izpolnile merila za podaljšanje prilagoditvenega obdobja iz člena 14. Vendar bi bilo treba informacije o pričakovanem učinku reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, obravnavati ločeno (glej oddelek 2.6) ob upoštevanju, da je zanesljive ocene učinka reform na potencialno rast vselej težko oblikovati, še toliko bolj pa preden se reforme v celoti opredelijo (običajno šele po koncu zadevnega zakonodajnega postopka).

Preglednica načrta 2

makroekonomski scenarij

Opomba:

Če se načrt predloži, preden Eurostat in nacionalni statistični uradi objavijo podatke o realizaciji za leto T–1, bi moralo biti izhodiščno leto T–2 (namesto T–1). „mrd. NV“ se nanaša na nacionalno valuto v milijardah.

V srednjeročnem načrtu bi bilo treba navesti zunanje predpostavke, na katerih temeljijo makroekonomske in proračunske projekcije (Preglednica načrta 3).

Preglednica načrta 3

zunanje predpostavke

2.4.   Proračunske projekcije

Kot je navedeno zgoraj, se osrednja zaveza načrta za srednjeročno fiskalno politiko nanaša na stopnjo rasti očiščenih odhodkov. Letne (in posledično kumulativne) stopnje rasti, ki se jim vlada zaveže v načrtu, pomenijo proračunsko omejitev, ki določa okvir nacionalne fiskalne politike v obdobju načrtovanja načrta. Zato bo stopnja rasti očiščenih odhodkov enotna operativna referenca za ocenjevanje izvajanja in uvedbo izvršilnih ukrepov (12).

V besedilu načrta bi bilo treba razpravljati o ekonomski in fiskalni strategiji, na kateri temelji povezana fiskalna prilagoditev, za obdobje, ki ga zajema načrt. Države članice bi morale zlasti opisati splošno sestavo fiskalne prilagoditve ter širše politike prihodkov in odhodkov, ki jih nameravajo izvajati, da bi dosegle prilagoditev, kadar je mogoče pa navesti tudi okvirni sklop ukrepov politike, in sicer z vsemi podrobnostmi, ki so na voljo v času predložitve (13). Države članice morda lahko navedejo specifične ukrepe na strani odhodkov in prihodkov, s katerimi bodo zagotovile izpolnitev zaveze za očiščene odhodke v obdobju, ki ga zajema načrt, morda pa tega ne morejo navesti. Čeprav bo ocena načrta temeljila na rasti očiščenih odhodkov in spoštovanju zahtev iz Uredbe, bi se s podrobnostmi o okvirnem sklopu ukrepov politike okrepila verodostojnost načrta in zmanjšala tveganja pri izvajanju. O ekonomski in fiskalni strategiji iz načrta ter morebitnih podrobnostih o okvirnih ukrepih politike se razpravlja v okviru tehničnih dialogov s Komisijo. Natančna opredelitev ustreznih ukrepov politike se nato potrdi ali prilagodi in količinsko opredeli v letnih proračunih.

Proračunske projekcije v načrtu bi morale biti osredotočene na ključne proračunske parametre (kot sta nominalni primanjkljaj in dolg)  (14). Ti parametri bi morali biti skladni s proračunskimi obveznostmi in glavnimi makroekonomskimi predpostavkami (kot so potencialni BDP, BDP, gibanje cen, obrestne mere itd.). V srednjeročnem načrtu bi bilo treba poleg stopnje rasti očiščenih odhodkov, primanjkljaja in dolga poročati tudi o načrtovanih nacionalno financiranih javnih naložbah (člen 13(g)) in odhodkih za obresti. V Preglednici načrta 4 in Preglednici načrta 5 bi bilo treba za leti T–1 in T navesti tudi ocenjeni učinek ukrepov na strani prihodkov (15) in enkratnih ukrepov (na strani prihodkov in odhodkov) na proračun. V Preglednici načrta 5 se lahko vključijo tudi ukrepi na strani odhodkov (razen enkratnih ukrepov), vendar je to neobvezno. V besedilu načrta bi bilo treba dokaj podrobno opisati tudi enkratne ukrepe.

Očiščeni odhodki ne vključujejo nacionalnih odhodkov za sofinanciranje programov, ki jih financira Unija. Nacionalno sofinanciranje programov, ki jih financira Unija, se nanaša na tiste sklade EU, s katerimi se financirajo programi, ki jih sofinancirajo države članice, kadar zadevna uredba o ustanovitvi sklada vključuje zahtevo po nacionalnem sofinanciranju, zaradi katere nastanejo javnofinančni odhodki, kot so knjiženi v nacionalnih računih. V sedanjem večletnem finančnem okviru (2021–2027) nacionalno sofinanciranje, ki ustreza navedeni opredelitvi in je pomembno za izvajanje Uredbe, obsega nacionalne javnofinančne odhodke za sofinanciranje programov v okviru osmih skladov, zajetih z uredbo o skupnih določbah (16), Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Instrumenta za povezovanje Evrope. To ne vpliva na strukturo prihodnjih večletnih finančnih okvirov. Navedenih deset skladov skupaj predstavlja makroekonomsko pomembne odhodke za nacionalno sofinanciranje, ki jih ima sektor država. Nacionalno sofinanciranje, ki ga zagotovi zasebni sektor, ni pomembno za izključitev iz kazalnika očiščenih odhodkov. Raven nacionalnega sofinanciranja, pomembna za Uredbo (tj. zneski, ki se odštejejo od agregata očiščenih odhodkov), bi morala temeljiti na podatkih o realizaciji, ki jih potrdi Eurostat, in biti omejena na obveznosti nacionalnega sofinanciranja, določene v ustreznih sporazumih med državami članicami in institucijami EU. Poročanje o nacionalnem sofinanciranju za leto T–1 v Preglednici načrta 4 bi se moralo ujemati z zneski, ki so bili sporočeni Eurostatu in jih je ta potrdil (17).

Preglednica načrta 4

proračunske projekcije

Opomba:

Če se načrt predloži, preden Eurostat in nacionalni statistični uradi objavijo podatke o realizaciji za leto T–1, bi moralo biti izhodiščno leto T–2 (namesto T–1). Za vrstico 30 Rast nacionalno financiranih očiščenih primarnih odhodkov se lahko uporabi naslednja enačba: , pri čemer je e t rast nacionalno financiranih očiščenih primarnih odhodkov (Preglednica načrta 4, vrstica 30) za leto t, in so nacionalno financirani očiščeni primarni odhodki (z ukrepi na strani prihodkov) kot delež BDP v letu t oziroma t–1 (Preglednica načrta 4, vrstica 29), so ukrepi na strani prihodkov kot delež BDP v letu t (Preglednica načrta 4, vrstica 10), g t pa je stopnja rasti nominalnega BDP v letu t (Preglednica načrta 2, vrstica 3).

Preglednica načrta 5

ocenjeni učinek diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov

Opomba:

Brez ukrepov, ki jih financira EU. O ukrepih bi bilo treba poročati na podlagi prirastkov. Enkratne ukrepe bi bilo treba vedno beležiti, kot da imajo učinek +/–X v letu prvega učinka na proračun in –/+X v naslednjem letu, tj. skupni učinek na raven prihodkov ali odhodkov v dveh zaporednih letih znaša nič. Povečanje (zmanjšanje) odhodkov in prihodkov bi bilo treba sporočiti s pozitivnim (negativnim) predznakom. Če se načrt predloži, preden Eurostat in nacionalni statistični uradi objavijo podatke o realizaciji za leto T–1, bi moralo biti izhodiščno leto T–2 (namesto T–1).

Države članice so tudi pozvane, naj v skladu s svojo okvirno ekonomsko in fiskalno strategijo v preglednici (Preglednica načrta 6) navedejo ukrepe na strani prihodkov in odhodkov, ki jih nameravajo izvajati. Države članice lahko vključijo tudi količinsko opredelitev pričakovanih fiskalnih učinkov, kadar je na voljo; te količinske opredelitve se bodo nato potrdile ali revidirale v letnih proračunih.

Preglednica načrta 6

okvirni ukrepi na strani prihodkov in odhodkov, predvideni v načrtu

2.5.   Projekcije dolga

Komisija bi morala pri ocenjevanju načrtov za vse države članice preučiti, ali je zaveza v zvezi z očiščenimi odhodki v skladu z zahtevami in zaščitnimi ukrepi, vključenimi v zakonodajo, oziroma ali se z njo zagotavlja, da dolg in primanjkljaj srednjeročno ostaneta na preudarni ravni (člen 16). V okviru tega (in v skladu s členom 13) bi bilo treba v načrtih (Preglednica načrta 7a) sporočiti projekcije dolga in primanjkljaja ter ključne osnovne makroekonomske predpostavke za obdobje do deset let po koncu prilagoditvenega obdobja (T+14 za štiriletne načrte; do T+17 v primeru podaljšanja).

Preglednica načrta 7a

projekcije dolga in nominalnega salda ter ključne osnovne predpostavke (na podlagi načrtovane fiskalne poti)

Za vse države članice

Opomba:

Če se načrt predloži, preden Eurostat in nacionalni statistični uradi objavijo podatke o realizaciji za leto T–1, bi moralo biti izhodiščno leto T–2 (namesto T–1).

Za države članice, za katere Komisija pripravi referenčno smer, bi morali načrti vključevati tudi analizo občutljivosti, ki dokazuje, da se predvideni dolg dovolj verjetno zmanjšuje ali ostaja na preudarni ravni. Ta analiza občutljivosti bi morala temeljiti na skupni metodologiji (tj. standardnih determinističnih obremenitvenih testih in stohastični analizi – člen 10) (Preglednica načrta 7b) (18).

Preglednica načrta 7b

projekcije dolga in ključne obremenjene spremenljivke, deterministični scenariji in stohastične simulacije

Samo za države članice, za katere Komisija pripravi referenčno smer

Opomba:

Če se načrt predloži, preden Eurostat in nacionalni statistični uradi objavijo podatke o realizaciji za leto T–1, bi moralo biti izhodiščno leto T–2 (namesto T–1).

Če so v načrtu navedene višje stopnje rasti očiščenih odhodkov kot v referenčni smeri ali tehničnih informacijah ali če so osnovne predpostavke ugodnejše od skupnih predpostavk  (19) , bi morale države članice vključiti podrobnejši opis osnovnih makroekonomskih predpostavk. To dodatno poročanje je potrebno, da lahko Komisija preveri, ali lahko trdni in na podatkih temelječi ekonomski argumenti pojasnijo razliko v primerjavi z referenčno smerjo (člen 13) ali bolj splošno v primerjavi z okvirom za projekcijo srednjeročnega dolga državnega sektorja (uvodna izjava 25), ter ustrezno preuči, ali so zahteve izpolnjene (člen 16). To vključuje (i) informacije o izhodišču „brez spremembe fiskalne politike“, na katerem temelji načrt (Preglednica načrta 7c), tj. izhodiščni smeri brez prilagoditve, kar pomeni stalen primarni strukturni saldo brez sprememb stroškov zaradi staranja od prvega polnega leta izvajanja načrta (20), ter (ii) informacije o osnovnih predpostavkah v zvezi s strukturo zapadlosti dolga, stopnjo odplačila in zapadlostmi novih izdaj dolga (Preglednica načrta 7d) (21). To dodatno poročanje je potrebno za ponovljivost projekcij držav članic, na podlagi katere lahko Komisija oceni, ali so zahteve iz člena 15 izpolnjene in ali so razlike v primerjavi z referenčnimi smermi ali odkloni od skupnih predpostavk utemeljeni.

Preglednica načrta 7c

projekcije dolga in nominalnega salda ter osnovne predpostavke (na podlagi izhodišča „brez spremembe fiskalne politike“ )

Samo za države članice z višjo potjo gibanja očiščenih odhodkov kot v referenčni smeri ali tehničnih informacijah ali v primerih, ko so osnovne predpostavke ugodnejše od skupnih predpostavk.

Opomba:

Če se načrt predloži, preden Eurostat in nacionalni statistični uradi objavijo podatke o realizaciji za leto T–1, bi moralo biti izhodiščno leto T–2 (namesto T–1).

Preglednica načrta 7d

projekcije dolga in dodatne predpostavke (na podlagi predvidene fiskalne poti)

Samo za države članice z višjo potjo gibanja očiščenih odhodkov kot v referenčni smeri ali tehničnih informacijah ali v primerih, ko so osnovne predpostavke ugodnejše od skupnih predpostavk.

Opomba:

Če se načrt predloži, preden Eurostat in nacionalni statistični uradi objavijo podatke o realizaciji za leto T–1, bi moralo biti izhodiščno leto T–2 (namesto T–1).

2.6.   Informacije o reformah in naložbah

Vse države članice bi morale v načrtu navesti informacije o ključnih reformah in naložbah za prihodnja leta (člen 13). V načrtu bi bilo treba pojasniti, kako se bo z njim zagotovilo izvajanje naložb in reform v odziv na ustrezna (22) specifična priporočila za državo, naslovljena na zadevno državo članico (po potrebi tudi na priporočila, izdana v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji), ter naložb in reform, s katerimi se obravnavajo skupne prednostne naloge Unije (23) in po potrebi opozorila Komisije ali priporočila Sveta v skladu s členom 121(4) PDEU. Te vključujejo na primer ukrepe na socialnem področju ter področju zdravstva, izobraževanja in usposabljanja, pokojnin in trga dela, reforme proizvodnega trga, davčne reforme, raziskave in razvoj, spodbujanje politik ali velike naložbe v zeleni in digitalni prehod (24), zlasti tiste, ki so jih države članice predstavile v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter nacionalnih strateških časovnih načrtih za digitalno desetletje. V načrtu bi bilo treba predstaviti, kako se s temi reformami in naložbami odziva na ustrezna specifična priporočila za državo in se obravnavajo ustrezne skupne prednostne naloge Unije. Za dopolnitev tega bi bilo treba v načrtu opisati potrebe po javnih naložbah, vključno s tistimi, ki so povezane s skupnimi prednostnimi nalogami Unije (člen 13(g)). Države članice se tudi spodbuja, naj v posebnem delu načrta obravnavajo učinek reform in naložb na gospodarsko dejavnost, odpornost in vzdržnost (25).

Načrt bi moral po potrebi vsebovati dodatne podrobnosti o ključnih reformah in naložbah, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, vključno s fiskalno-strukturnimi ukrepi (člen 13) (26). Te so lahko navedejo poleg reform in naložb, predstavljenih v skladu s členom 13, ali kot njihov podsklop. Izpolnjevati bi morale tudi specifična dodatna merila za podaljšanje iz člena 14. Vključijo se lahko na primer ukrepi na področju zdravstva, pokojnin, trga dela ter znanj in spretnosti, reforme za povečanje konkurence, davčna preusmeritev ali ukrepi za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, raziskave in razvoj, spodbujanje politik ali naložb v zeleni in digitalni prehod. Besedilo načrta bi moralo vključevati naslednje elemente za dokazovanje skladnosti s členom 14:

i.

oceno učinka sklopa reform in naložb, na katerih temelji zahteva za podaljšanje, na (a) trajno izboljšanje potenciala rasti in odpornosti gospodarstva zadevne države članice na podlagi verodostojnih in preudarnih predpostavk, (b) podpiranje fiskalne vzdržnosti s strukturnim izboljšanjem javnih financ v srednjeročnem obdobju, kot je zmanjšanje deleža javnih odhodkov v BDP ali povečanje deleža javnih prihodkov v BDP, ter (c) zagotavljanje, da načrtovana skupna raven nacionalno financiranih javnih naložb v času trajanja srednjeročnega načrta ni nižja od srednjeročne ravni pred obdobjem, ki ga zajema navedeni načrt, ob upoštevanju področja in obsega specifičnih izzivov posamezne države, vključno s podatki in projekcijami, kadar je ustrezno (27);

ii.	obrazložitev, kako bo načrtovani sklop reform in naložb prispeval k obravnavanju skupnih prednostnih nalog Unije in specifičnih priporočil za državo (po potrebi tudi priporočil, izdanih v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji);

iii.	informacije o glavnem cilju vsakega ukrepa, ključne korake, ki bi jih bilo treba sprejeti za dosego cilja, povezane časovne okvire in po potrebi kazalnike ali druge elemente, ki lahko podprejo oceno izvajanja;

iv.	obrazložitev, kako je sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, skladen z zavezami, vključenimi v programe na podlagi partnerskih sporazumov, dogovorjenih v okviru večletnega finančnega okvira (28).

O ustreznih reformah in naložbah bi bilo treba poročati v eni od dveh preglednic. O reformah in naložbah, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja v skladu s členom 14, bi bilo treba poročati v Preglednici načrta 8. O vseh drugih reformah in naložbah, predstavljenih v skladu s členom 13, bi bilo treba poročati v Preglednici načrta 9 (29). Preglednica načrta 8 in Preglednica načrta 9 bi morali vsebovati poseben stolpec, v katerem je navedeno, ali je posamezna reforma ali naložba podprta v okviru partnerskih sporazumov.

V načrtu bi bilo treba opisati ukrepe, ki jih država članica izvaja, da bi upoštevala specifična priporočila za državo, izdana v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji (člen 13(d)). V načrtu bi bilo treba po potrebi jasno, povezano in enostavno prepoznavno opisati ukrepe, ki jih država članica izvaja ali jih namerava izvesti, da bi odpravila svoja neravnotežja ali čezmerna neravnotežja.

Načrt bi moral vsebovati informacije o povezavah med načrtovanimi reformami in naložbami ter tistimi, ki so že vključene v načrte za okrevanje in odpornost. Da bi se zagotovila skladnost in dopolnjevanje z načrti za okrevanje in odpornost, bi bilo treba v načrtu pojasniti povezave med načrtovanimi reformami in naložbami ter tistimi, ki so že vključene v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost.

V času trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost se pri podaljšanju prilagoditvenega obdobja pod določenimi pogoji upoštevajo zaveze iz odobrenega načrta za okrevanje in odpornost (člen 36(1)(d)). V načrtu bi bilo treba zlasti pojasniti tudi, kako je sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, skladen z zavezami, vključenimi v odobreni načrt za okrevanje in odpornost (člen 14(4)). Srednjeročni načrti lahko ponujajo tudi priložnost za nadaljnjo krepitev reformnih in naložbenih zavez iz načrta za okrevanje in odpornost. V času trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost bi bilo treba v Preglednici načrta 8 in Preglednici načrta 9 poročati tudi o tem, ali je posamezna reforma ali naložba vključena v načrt za okrevanje in odpornost (v posebnem stolpcu o partnerskih sporazumih).

Preglednica načrta 8

reforme in naložbe, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja

Opomba:

V stolpcu „RRF/PS“ bi bilo treba navesti „RRF“, če je reforma/naložba vključena tudi v načrt za okrevanje in odpornost države članice, „PS“, če je reforma/naložba podprta v okviru partnerskega sporazuma države članice, sicer pa bi moral ostati prazen. Za reforme in naložbe, ki izhajajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, bi moral stolpec „RRF/PS“ vključevati tudi sklic na ukrepe v zadevnem izvedbenem sklepu Sveta.

Preglednica načrta 9

druge reforme in naložbe

Opomba:

V stolpcu „RRF/PS“ bi bilo treba navesti „RRF“, če je reforma/naložba vključena tudi v načrt za okrevanje in odpornost države članice, „PS“, če je reforma/naložba podprta v okviru partnerskega sporazuma države članice, sicer pa bi moral ostati prazen. Za reforme in naložbe, ki izhajajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, bi moral stolpec „RRF/PS“ vključevati tudi sklic na ukrepe v zadevnem izvedbenem sklepu Sveta.

Srednjeročni načrt bi moral vključevati tudi preglednico (Preglednica načrta 10) z informacijami o potrebah po naložbah, povezanih s skupnimi prednostnimi nalogami Unije (člen 13(g)(v)). Metodologijo za opredelitev in količinsko opredelitev potreb po naložbah v okviru vsake od skupnih prednostnih nalog bo treba pravočasno izpopolniti.

Preglednica načrta 10

potrebe po naložbah

2.7.   Informacije o implicitnih in pogojnih obveznostih

Načrt bi moral vključevati informacije o implicitnih in pogojnih obveznostih, ki lahko močno vplivajo na državne proračune (člen 13(g)). Te bi lahko vključevale zlasti državna poroštva, nedonosna posojila in obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja javnih družb, vključno z njihovim obsegom, ter informacije o pogojnih obveznostih, povezanih z nesrečami, podnebjem in naravo, kolikor je mogoče. Ker so razmere raznovrstne, v teh smernicah ni predlagana standardna preglednica za ta namen.

2.8.   Poročanje v primeru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem

Država članica, za katero se uvede postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011, predloži revidiran načrt, ki se bo uporabljal tudi kot načrt popravljalnih ukrepov (člen 31) (30). V načrtu bi bilo treba navesti specifične ukrepe politike za odpravo čezmernih neravnotežij na podlagi priporočila Sveta ter časovni razpored za navedene ukrepe. V takem primeru bi moral načrt vključevati dodatno preglednico (Preglednica načrta 11), v katerem so opisani specifični ukrepi politike za odpravo čezmernih neravnotežij in časovni okvir za njihovo izvajanje, kot se zahteva z Uredbo (EU) št. 1176/2011. Kadar se srednjeročni načrt uporablja tudi kot načrt popravljalnih ukrepov, je ključno, da se v njem jasno opredelijo ukrepi iz načrta, s katerimi se obravnavajo čezmerna neravnotežja, in navede, kako se po mnenju države članice z načrtom upošteva priporočilo Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem (člen 7(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011).

Preglednica načrta 11

reforme in naložbe za odpravo čezmernih neravnotežij (načrt popravljalnih ukrepov)

2.9.   Priloge, ki se priložijo srednjeročnim načrtom

Načrt bi moral po potrebi vključevati prilogo, v kateri je navedena referenčna smer ali tehnične informacije, ki jih je posredovala Komisija (člen 13(b)). Kot je pojasnjeno zgoraj, kadar načrt vključuje višjo pot gibanja očiščenih odhodkov kot referenčna smer, ki jo izda Komisija, bi morala država članica v njem navesti trdne in na podatkih temelječe ekonomske argumente, s katerimi pojasni razliko.

Načrt bi moral vključevati tudi prilogo z mnenjem nacionalnih neodvisnih fiskalnih institucij o makroekonomskih projekcijah in predpostavkah, na katerih temelji pot gibanja očiščenih odhodkov, kadar je na voljo (člen 11(2)). Države članice lahko za tako mnenje zaprosijo ustrezno neodvisno fiskalno institucijo, pri čemer ji zagotovijo dovolj časa, da ga pripravi. Ustrezna neodvisna fiskalna institucija bi morala tako mnenje izdati od 1. maja 2032, če ima zadostne zmogljivosti.

DEL B

ZAHTEVE GLEDE INFORMACIJ ZA LETNA POROČILA O NAPREDKU

3.   Uvod

Letna poročila o napredku (LPN) so ključni dokumenti za spremljanje izvajanja priporočil Sveta, s katerimi se potrdijo srednjeročni fiskalno-strukturni načrti. V njih bi morali biti predstavljeni podatki o realizaciji in opisani izvedbeni ukrepi, ki so bili izvedeni ali se izvajajo. V letnih poročilih o napredku bi bilo treba poročati o očiščenih odhodkih in o tem, ali je bila pot gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je Svet določil v svojem priporočilu, upoštevana, o izvajanju reform in naložb, ki jih je Svet navedel kot reforme in naložbe, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, o izvajanju širših reform in naložb v državah članicah ter njihovih pobudah politike (31). Vsebujejo tudi posodobljene informacije o ukrepih, ki so bili vključeni v letne proračune, kot so podrobnosti o diskrecijskih ukrepih na strani prihodkov in njihovem ocenjenem učinku na proračun. Poleg tega letna poročila o napredku vključujejo posodobitve nekaterih makroekonomskih napovedi. Preglednice v teh poročilih so čim bolj usklajene s preglednicami iz srednjeročnih načrtov.

V letnih poročilih o napredku se osrednje politične zaveze iz srednjeročnih načrtov ne obravnavajo znova. Osrednje politične zaveze potrdi Svet in so izrecno navedene v priporočilu Sveta. Čeprav so letna poročila o napredku v bistvu upravni in faktografski dokumenti, usmerjeni v preteklost, jih lahko države članice uporabijo tudi, da napovejo nove ustrezne pobude politike, zlasti na področju strukturnih reform in naložb.

Letna poročila o napredku so ključen prispevek za več postopkov v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik. V skladu s prakso nacionalnih reformnih programov bi bilo treba v letnih poročilih o napredku poročati o napredku pri izvajanju specifičnih priporočil za državo in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij, napredku pri uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic (vključno z nacionalnimi cilji glede zaposlovanja, spretnosti in zmanjšanja revščine do leta 2030), ciljih trajnostnega razvoja in napredku pri odzivanju na druge skupne prednostne naloge EU (32). V času trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost bi bilo treba v letnih poročilih o napredku poročati tudi o napredku pri izvajanju vseh reform in naložb iz načrtov za okrevanje in odpornost, ki so vključene v srednjeročne načrte (glej oddelek 4.6).

V duhu nacionalnega lastništva v teh smernicah ni predlagana stroga vzorčna struktura za letna poročila o napredku. Države članice se lahko same odločijo o natančnem opisu in ravni podrobnosti svojega letnega poročila o napredku (države članice imajo lahko različne potrebe za svoje nacionalne namene), tako poročilo pa mora vsebovati informacije, ki jih zahteva Uredba. Da bi te smernice pomagale državam članicam pri pripravi letnih poročil o napredku, vsebujejo pregled elementov, ki jih je treba vključiti in so nepogrešljivi za Komisijo, da lahko ustrezno oceni skladnost z Uredbo, ter predloge za preglednice, v katerih se sporočijo potrebne informacije.

4.   Informacije, ki jih je treba vključiti v letna poročila o napredku

V letnem poročilu o napredku bi morali biti predstavljeni podatki o realizaciji in opisani izvedbeni ukrepi, ki so bili izvedeni ali se izvajajo. Načeloma bi moralo biti letno poročilo o napredku osredotočeno na predhodno leto in zajemati obdobje od predhodnega letnega poročila o napredku ali od predložitve srednjeročnega načrta (33). Ker pa se lahko podatki in druge informacije spremenijo, bi morale preglednice v letnem poročilu o napredku zajemati celotno obdobje od predložitve srednjeročnega načrta. V skladu s tem v tem delu smernic za preglednice velja, da leto T pomeni leto predložitve letnega poročila o napredku (leto letnega poročila o napredku). Število let izvajanja, o katerih se poroča v letnem poročilu o napredku, je v preglednicah zajeto s „T–X“, ki pomeni izhodiščno leto, uporabljeno v priporočilu Sveta  (34). Če se na primer srednjeročni načrt predloži jeseni 2024, se bodo v letnih poročilih o napredku v prihodnjih letih vselej sporočali podatki od leta 2023.

Letno poročilo o napredku bi moralo vsebovati informacije o napredku pri izvajanju poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je Svet določil v svojem priporočilu (oddelek 4.2). Vsebovati bi moralo tudi dodatne podrobnosti o makroekonomskih gibanjih in zunanjem razvoju (oddelek 4.3) ter o proračunskih gibanjih (oddelek 4.4).

V letnem poročilu o napredku bi bilo treba poročati tudi o izvajanju ukrepov politike za uresničevanje specifičnih priporočil za državo, skupnih prednostnih nalog Unije, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, in ciljev trajnostnega razvoja. Po potrebi bi bilo treba poročati zlasti o izvajanju reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje obdobja fiskalne prilagoditve, ter o izvajanju vseh drugih reform in naložb iz srednjeročnega načrta za obravnavanje skupnih prednostnih nalog Unije in specifičnih priporočil za državo (oddelek 4.6). Celovite priloge bi morale vsebovati dodatne podrobnosti o izvajanju ukrepov politike za izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic in skupnih prednostnih nalog Unije ter o ukrepih politike za doseganje ciljev trajnostnega razvoja (oddelek 4.8).

Po potrebi bi bilo treba v letnem poročilu o napredku poročati tudi o odzivu države članice na priporočila in sklepe v okviru drugih postopkov, in to v skladu z veljavnimi zahtevami. V praksi to pomeni, da se različni tokovi poročanja vselej, kadar je časovni okvir dovolj usklajen, vključijo v enoten dokument, tj. letno poročilo o napredku. Takšno poročanje se lahko med drugim nanaša na način, kako se država članica odziva na priporočila ali sklepe v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (35), priporočila v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ali opozorila Komisije ali priporočila Sveta v skladu s členom 121(4) PDEU. V primeru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem bi bilo treba v letnem poročilu o napredku pojasniti, kako so proračunska gibanja, navedena v standardnih preglednicah, povezana s prilagoditveno potjo v okviru navedenega postopka. V primeru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem bi moralo letno poročilo o napredku vključevati dodatno preglednico za poročanje o napredku v zvezi z načrtom popravljalnih ukrepov (glej oddelek 4.7).

4.1.   Postopek posvetovanja

Letno poročilo o napredku bi moralo po potrebi vsebovati informacije o razpravah z ustreznimi deležniki o poročilu o napredku (člen 21(5)). Če je država članica od neodvisne fiskalne institucije zahtevala, da zagotovi oceno skladnosti podatkov o realizaciji proračuna iz letnega poročila o napredku s potjo gibanja očiščenih odhodkov (člen 23), bi moralo letno poročilo o napredku vsebovati informacije o tem. Po potrebi bi bilo treba v letnem poročilu o napredku zagotoviti tudi informacije o sodelovanju ključnih institucionalnih akterjev in drugih ustreznih deležnikov (nacionalnega parlamenta, regionalnih/lokalnih organov, socialnih partnerjev in deležnikov civilne družbe) pri pripravi in izvajanju reform in naložb.

4.2.   Informacije o spoštovanju poti gibanja očiščenih odhodkov

V letnih poročilih o napredku bi bilo treba poročati o napredku pri izvajanju poti gibanja očiščenih odhodkov, določeni v priporočilu Sveta. Preglednica LPN 1a kaže to priporočilo ter vsebuje podatke o realizaciji za preteklo/-a leto/-a ter projekcije za tekoče in naslednje leto. Preglednica LPN 1a vsebuje osnovne informacije za oceno, ali se pot gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je Svet določil v svojem priporočilu, upošteva. V letnem poročilu o napredku bi bilo treba količinsko opredeliti in pojasniti morebitne odklone (dejanske ali v projekcijah (36)) navzgor od poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je Svet določil v svojem priporočilu. Podatki o očiščenih odhodkih v Preglednici LPN 1a so dopolnjeni s preglednico, v kateri so povzete realizacije in projekcije za glavne proračunske spremenljivke (Preglednica LPN 1b). Preglednica zlasti združuje glavne spremenljivke, sporočene v Preglednici LPN 4. Podatki iz letnega poročila o napredku in zlasti Preglednice LPN 1a so vhodni podatki za kontrolni račun, ki ga vzpostavi in upravlja Komisija za spremljanje kumulativnih odklonov zabeleženih očiščenih odhodkov navzdol od poti gibanja očiščenih odhodkov, kot jo je določil Svet (člen 22(2)). Komisija redno (vsaj enkrat letno) objavlja kontrolni račun za vsako državo članico.

Preglednica LPN 1a

enotna operativna referenca za fiskalni nadzor

Preglednica LPN 1b

glavne spremenljivke

Opomba:

Glavne spremenljivke, prikazane v Preglednici LPN 1b, niso osrednji element srednjeročnega načrta. Enotna operativna referenca za fiskalni nadzor je izražena v smislu stopenj rasti nacionalno financiranih očiščenih primarnih odhodkov (glej Preglednico LPN 1a).

4.3.   Makroekonomska gibanja

V letnih poročilih o napredku bi bilo treba poročati o makroekonomskih gibanjih in zunanjem razvoju med izvajanjem načrta. Preglednice bi morale vključevati podatke do leta T, projekcije za leto T+1 pa so neobvezne. Preglednice o makroekonomskih gibanjih in zunanjem razvoju bi morale vsebovati najnovejše razpoložljive napovedi (37).

Preglednica LPN 2

makroekonomska gibanja

Preglednica LPN 3

zunanji razvoj

4.4.   Proračunska gibanja

Pot gibanja očiščenih odhodkov, ki jo Svet določi v svojem priporočilu, je enotna operativna referenca za fiskalni nadzor v fazi izvajanja. Priporočene letne (in posledično kumulativne) stopnje pomenijo proračunsko omejitev, ki določa okvir nacionalne fiskalne politike v obdobju načrta. Rast očiščenih odhodkov je zato enotna operativna referenca za oceno obstoja odklona in uvedbo izvršilnih ukrepov. V letnem poročilu o napredku bi se lahko poročalo o vseh pogojnih obveznostih, ki so se uresničile, ter o morebitnih novih pogojnih obveznostih, ki se štejejo za pomembne, tudi v zvezi s podnebjem in naravo.

Letno poročilo o napredku bi moralo vključevati proračunske projekcije za T in jih lahko vključuje tudi za T+1. Podatki za T in T+1 niso normativni – to so napovedi, pri katerih se upoštevajo politike, ki so bile verodostojno in dovolj podrobno napovedane ob predložitvi letnega poročila o napredku, in ne cilji politike. Ti podatki za T in T+1 lahko prispevajo k zgodnjemu odkrivanju odklonov od poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet.

V letnem poročilu o napredku bi bilo treba poročati o diskrecijskih ukrepih na strani prihodkov in enkratnih ukrepih, ki so prispevali k proračunskim rezultatom in projekcijam. Poročanje o ukrepih na strani odhodkov je neobvezno. V nasprotju s srednjeročnimi načrti mora biti poročanje o diskrecijskih ukrepih na strani prihodkov in enkratnih ukrepih za obdobje do leta T (Preglednica LPN 5) izčrpno, saj so take informacije nepogrešljive za izračun očiščenih odhodkov in zadevnih stopenj rasti. Poleg tega bi morale države članice v zaporednih letnih poročilih o napredku zagotoviti popolno in posodobljeno sliko, da se lahko točno izračunajo kumulativni odkloni v kontrolnem računu. To zlasti pomeni, da bi morale predložiti tudi revidirane ocene učinka ukrepov politike, o katerih so predhodno poročale v svojih osnutkih proračunskih načrtov (za države članice euroobmočja) ali prejšnjih letnih poročilih o napredku. Vključi se lahko tudi poročanje o ukrepih na strani odhodkov (razen enkratnih ukrepov), vendar ni obvezno, saj take informacije niso potrebne za izračun očiščenih odhodkov. Ukrepe, katerih ocenjeni učinek na proračun je večji od 0,1 % BDP, bi bilo treba podrobno opisati, ukrepe, katerih učinek na proračun ne dosega tega praga, pa je treba opredeliti in navesti njihov skupni učinek na proračun. Poleg tega bi bilo treba opredeliti in pojasniti vse enkratne ukrepe (na strani prihodkov in odhodkov), vključene v letno poročilo o napredku. Ustrezno bi bilo treba opisati tudi osnovne predpostavke, uporabljene za oceno učinka posameznih ukrepov na proračun (npr. prožnost ali razvoj davčne osnove). O vsakem ukrepu z dodatnim učinkom na račune za leto T je treba poročati jeseni T–1, ko se pripravi proračun, ter ga po potrebi revidirati spomladi T in jeseni T med izvrševanjem proračuna ter spomladi T+1. Po poročanju spomladi T+1 bodo službe Komisije oceno diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov (in enkratnih ukrepov), ki vplivajo na leto T, štele za stabilno, razen če obstajajo specifični razlogi za nadaljnjo revizijo (to se lahko zgodi na primer v primeru znatnih revizij podatkov nacionalnih računov, ki vplivajo na več let).

Upoštevati je treba, da se ukrepi na strani odhodkov in prihodkov obravnavajo različno. Kot je navedeno zgoraj, okvir ekonomskega upravljanja ne daje prednosti ukrepom na strani prihodkov pred ukrepi na strani odhodkov ali obratno. Vendar so rezultati ukrepov politike, povezanih z odhodki (povečanje ali zmanjšanje odhodkov ali preusmerjanje proračunskih odobritev z nekaterih kategorij porabe na druge), na koncu izraženi v več spremenljivkah odhodkov, ki jih zbirajo nacionalni statistični uradi in Eurostat, diskrecijske ukrepe na strani prihodkov pa je treba oceniti predhodno pri pripravi nacionalnih proračunov (za države članice euroobmočja pa tudi v osnutkih proračunskih načrtov), med izvrševanjem in naknadno. V letnem poročilu o napredku bi bilo treba poročati tudi o nacionalnih odhodkih za sofinanciranje programov, ki jih financira Unija, in o cikličnih elementih nadomestila za brezposelnost (v Preglednici LPN 4) (38).

Preglednica LPN 4

proračunska gibanja

Opombe:

Za vrstico 30 Rast nacionalno financiranih očiščenih primarnih odhodkov se lahko uporabi naslednja enačba: , pri čemer je e t rast nacionalno financiranih očiščenih primarnih odhodkov (Preglednica LPN 4, vrstica 30) za leto t, in so nacionalno financirani očiščeni primarni odhodki (z ukrepi na strani prihodkov) kot delež BDP v letu t oziroma t–1 (Preglednica LPN 4, vrstica 29), so ukrepi na strani prihodkov kot delež BDP v letu t (Preglednica LPN 4, vrstica 10), g t pa je stopnja rasti nominalnega BDP v letu t (Preglednica LPN 2, vrstica 3).

Preglednica LPN 5

ocenjeni učinek diskrecijskih ukrepov na strani odhodkov in prihodkov

Opomba:

Brez ukrepov, ki jih financira EU. O ukrepih bi bilo treba poročati na podlagi prirastkov. Enkratne ukrepe bi bilo treba vedno beležiti, kot da imajo učinek +/–X v letu prvega učinka na proračun in –/+X v naslednjem letu, tj. skupni učinek na raven prihodkov ali odhodkov v dveh zaporednih letih mora znašati nič. Povečanje (zmanjšanje) odhodkov in prihodkov bi bilo treba sporočiti s pozitivnim (negativnim) predznakom.

4.5.   Nepovratna sredstva in posojila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost

V času trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost bi bilo treba v letnih poročilih o napredku še naprej poročati o odhodkih in drugih stroških, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi in posojili iz navedenega mehanizma.

Preglednica LPN 6

nepovratna sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost

Preglednica LPN 7

posojila iz mehanizma za okrevanje in odpornost

4.6.   Informacije o reformah in naložbah

Države s podaljšanim prilagoditvenim obdobjem do sedem let bi morale v letnih poročilih o napredku izrecno poročati o izvajanju reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje, kot je navedeno v priporočilu Sveta. Država članica mora zadovoljivo izpolniti sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje, sicer lahko Svet na podlagi priporočila Komisije priporoči revidirano pot gibanja očiščenih odhodkov s krajšim prilagoditvenim obdobjem (člen 20). Države članice bi morale v Preglednici LPN 8 poročati o stanju izvajanja vsakega od izvedbenih ukrepov (v skladu z načrtom, zamuda, dokončan ali ni dokončan). Država članica bi morala za vsak dokončani ukrep v besedilu letnega poročila o napredku pojasniti, zakaj meni, da je dokončan, v skladu z zadevnimi kazalniki in ciljem. Za vsak ukrep, ki še ni dokončan, bi morala v besedilu letnega poročila o napredku pojasniti sedanje stanje glede na časovni okvir, določen v priporočilu Sveta. Pri poročanju o morebitnih zamudah je treba navesti podrobna pojasnila, vključno s tem, ali obstajajo objektivne okoliščine, ki preprečujejo izvedbo do roka, predvidenega v priporočilu Sveta. Podobno bi bilo treba v letnem poročilu o napredku navesti podrobna pojasnila v primeru prilagoditve reforme ali naložbe v primerjavi s prvotno dogovorjeno ter v primeru kakršne koli opustitve, razveljavitve ali nedokončanja (39). Komisija bo predloženo pojasnilo ocenila ter lahko zahteva dodatna pojasnila in/ali sprejme nadaljnje ukrepe.

Preglednica LPN 8

napredek pri reformah in naložbah, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja

Opombe:

V stolpcih bi bilo treba ponoviti informacije iz priporočila Sveta, razen v stolpcu „Status izvajanja ukrepa“. V stolpcu „RRF/PS“ bi bilo treba navesti „RRF“, če je reforma/naložba podprta v okviru načrta za okrevanje in odpornost države članice, „PS“, če je reforma/naložba vključena tudi v partnerski sporazum države članice, sicer pa bi moral ostati prazen. Za reforme in naložbe, ki izhajajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, bi moral stolpec „RRF/PS“ vključevati tudi sklic na ukrepe v zadevnem izvedbenem sklepu Sveta. „Načrtovani datum izvedbe“ bi moral ustrezati načrtovanemu datumu izvedbe za vsak ukrep, kot je vključen v priporočilo Sveta, s katerim se potrdi srednjeročni načrt. V skladu s kategorijami poročanja v orodju FENIX bi bilo treba v stolpcu „Status izvajanja ukrepa“ za vsak korak navesti, ali izvajanje ukrepa poteka „v skladu z načrtom“ (ukrep naj bi bil dokončan do načrtovanega datuma izvedbe) ali je prišlo do „zamude“ (ukrep bo dokončan po načrtovanem datumu izvedbe, ki ob poročanju še ni potekel) ali je ukrep „dokončan“ (ukrep je bil dokončan) ali pa „ni dokončan“ (načrtovani datum izvedbe je do poročanja potekel, vendar so se pri izvajanju ukrepa pojavile zamude ali pa ga ni mogoče dokončati/ne bo dokončan).

V letnem poročilu o napredku bi bilo treba poročati o izvajanju drugih reform in naložb, vključenih v srednjeročni načrt. Letna poročila o napredku bi morala vključevati Preglednico LPN 9, ki zajema reforme in naložbe, navedene v srednjeročnih načrtih, ki naj bi prispevale k obravnavanju skupnih prednostnih nalog Unije in specifičnih priporočil za državo (40). Ker so v srednjeročnem načrtu opisani ukrepi zadevne države članice za odpravo neravnotežij v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji z obravnavanjem ustreznih specifičnih priporočil za državo, bi bilo treba v letnem poročilu o napredku poročati tudi o napredku pri odpravljanju navedenih neravnotežij (41). Poročanje o vseh ukrepih, s katerimi se obravnavajo specifična priporočila za državo, bi se moralo nadaljevati tudi prek vmesnika CeSaR (42). Zaradi preglednosti bi bilo treba letnemu poročilu o napredku priložiti zbirno poročilo o izvajanju specifičnih priporočil za državo, ustvarjeno v CeSaR (glej preglednico I Priloge k tem smernicam). Pri poročanju v besedilu bi se bilo treba osredotočiti na tiste ukrepe, pri katerih so bili od predložitve zadnjega letnega poročila o napredku sprejeti novi ukrepi politike, pri čemer bi se bilo treba izogniti ponavljanju razvoja, o katerem se je že poročalo. Kadar je naložba ali reforma v Preglednici LPN 9 na novo označena kot „dokončana“, „zamuda“, ali „ni dokončana“, bi moralo besedilo letnega poročila o napredku vključevati kratko samostojno pojasnilo spremembe statusa. Dodatne pomembne podrobnosti je treba vključiti v besedilo le, kolikor niso že sporočene v podatkovni zbirki CeSaR. V primeru zamud, prilagoditev ali nedokončanja bi bilo treba v besedilu letnega poročila o napredku pojasniti tudi, kako namerava država članica še vedno doseči cilje, ki se obravnavajo z reformami in naložbami.

Preglednica LPN 9

napredek pri reformah in naložbah

Opombe:

V stolpcu „RRF/PS“ bi bilo treba navesti „RRF“, če je reforma/naložba vključena tudi v načrt za okrevanje in odpornost države članice, „PS“, če je reforma/naložba podprta v okviru partnerskega sporazuma države članice, sicer pa bi moral ostati prazen. Za reforme in naložbe, ki izhajajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, bi moral stolpec „RRF/PS“ vključevati tudi sklic na ukrepe v zadevnem izvedbenem sklepu Sveta. V skladu s kategorijami poročanja v orodju FENIX bi bilo treba v stolpcu „Status izvajanja“ navesti, ali izvajanje naložbe/reforme poteka „v skladu z načrtom“ (reforma/naložba naj bi bila dokončana v skladu z načrti) ali je prišlo do „zamude“ (reforma/naložba bo dokončana pozneje, kot je bilo načrtovano, in načrtovani datum dokončanja ob poročanju še ni potekel) ali je naložba/reforma „dokončana“ (reforma/naložba je bila dokončana) ali pa „ni dokončana“ (načrtovani datum dokončanja je do poročanja potekel, vendar so se pri izvajanju reforme/naložbe pojavile zamude in je ni mogoče dokončati/ne bo dokončana), pri čemer bi morale države članice izbrati kategorijo, ki po njihovem mnenju najbolj ustreza sedanjemu stanju.

V času trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost bi bilo treba v letnih poročilih o napredku poročati tudi o izvajanju vseh reform in naložb iz načrtov za okrevanje in odpornost, ki so vključene v srednjeročne načrte (člen 36) (43). Spremljanje teh reformnih in naložbenih zavez v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost se bo vsekakor nadaljevalo. Prek vmesnika FENIX bi bilo treba v zvezi s prošnjami za plačilo in v okviru polletnega poročanja na podlagi člena 27 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost podrobneje poročati o izvajanju reform in naložb iz načrta za okrevanje in odpornost kot v Preglednici LPN 8 in Preglednici LPN 9. Države članice so pozvane, naj letnemu poročilu o napredku priložijo zbirno poročilo, pridobljeno iz vmesnika FENIX, vključno z najnovejšimi informacijami iz polletnih poročil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (glej preglednico II Priloge k tem smernicam) (44). Kar zadeva reforme in naložbe, zajete s Preglednico LPN 8 in Preglednico LPN 9, bi se bilo treba pri poročanju v besedilu osredotočiti na tiste ukrepe, pri katerih so bili od predložitve zadnjega letnega poročila o napredku (v primeru prvega letnega poročila o napredku pa od predložitve srednjeročnega načrta) sprejeti novi ukrepi politike, pri čemer bi se bilo treba izogniti nepotrebnemu ponavljanju razvoja, o katerem se je že poročalo. Kadar je naložba ali reforma v letnem poročilu o napredku označena kot „dokončana“, „zamuda“, ali „ni dokončana“, bi moralo besedilo vključevati samostojno, vendar kratko pojasnilo. V skladu z zgoraj navedenim pristopom, uporabljenim za poročanje prek CeSaR, je treba v besedilu letnega poročila o napredku poleg kratkega pojasnila navesti dodatne podrobnosti (o reformah ali naložbah, na katerih temelji podaljšanje in ki so dokončane ali se je pri njih pojavila zamuda ali niso dokončane) le, kolikor niso take informacije že sporočene prek vmesnika FENIX.

4.7.   Poročanje v primeru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem

V primeru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji bi bilo treba v letnem poročilu o napredku poročati o izvajanju ukrepov politike, namenjenih odpravljanju čezmernih neravnotežij (Preglednica LPN 10). V primeru uvedbe postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem se revidirani srednjeročni načrt uporablja tudi kot načrt popravljalnih ukrepov, predviden v okviru navedenega postopka (člen 31(3)). V načrtu bi bilo treba navesti specifične ukrepe politike za odpravo čezmernih neravnotežij na podlagi priporočila Sveta, ki vključuje časovni razpored za navedene ukrepe. V letnem poročilu o napredku bi bilo treba za vsakega od teh ukrepov poročati o doseženem napredku, zlasti od zadnjega letnega poročila o napredku (v primeru prvega letnega poročila o napredku pa od predložitve srednjeročnega načrta), in pojasniti, ali se izvajajo v skladu z načrti, ali so se pri njih pojavile zamude ali so dokončani oziroma ali niso dokončani. Država članica bi morala za vsak dokončani ukrep v besedilu letnega poročila o napredku utemeljiti, zakaj meni, da je ta reforma ali naložba dokončana, v skladu z zadevnim ciljem. Za vsak ukrep, pri katerem se pojavi zamuda ali ki ni dokončan, bi bilo treba v besedilu letnega poročila o napredku pojasniti, (i) zakaj je prišlo do zamude ali nedokončanja, (ii) ali so obstajale objektivne okoliščine, ki lahko pojasnijo te zamude, (iii) kakšni so načrti, s katerimi naj bi se nadoknadila zamuda ali nedokončanje, ter ustrezni časovni okvir, poleg tega pa (iv) opisati morebitna druga prizadevanja, ki zadostno prispevajo k cilju problematičnega ukrepa. Z letnim poročilom o napredku se zagotovi letni pregled stanja, spremljanje in povezano poročanje, ki se nanašata na postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem, pa se lahko izvajata tudi zunaj okvira letnega poročila o napredku.

Preglednica LPN 10

napredek pri reformah in naložbah za odpravo čezmernih neravnotežij (načrt popravljalnih ukrepov)

4.8.   Priloge, ki se priložijo letnemu poročilu o napredku

Letno poročilo o napredku bi moralo vključevati dovolj celovito poročanje o izvajanju ukrepov politike pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in evropskega stebra socialnih pravic ter v odziv na druge skupne prednostne naloge EU  (45). Priporoča se, da se te informacije navedejo v prilogah, vendar se lahko države članice odločijo, da jih bodo vključile v samo letno poročilo o napredku. Te informacije bi morale dopolnjevati poročanje o izvajanju reform in naložb, ki je bilo obravnavano zgoraj. Z njimi bi bilo treba zagotoviti dovolj celovit pregled odziva politike države članice na glavne izzive na področju zaposlovanja, izobraževanja in spretnosti ter socialne izzive (kot so opredeljeni v najnovejšem poročilu o državi in skupnem poročilu o zaposlovanju, vključno z analizo Komisije o tveganjih za navzgor usmerjeno socialno konvergenco), ki prispeva k izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic. Ta pregled bi bilo treba dopolniti z informacijami, ki jih je treba navesti v preglednici III Priloge k tem smernicam. Priloge bi morale vključevati tudi dovolj celovit pregled izvedenih naložb in reform iz nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic, ki se razlikujejo po petih razsežnosti energetske unije (razogljičenje, energijska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije, raziskave, inovacije in konkurenčnost), ter po potrebi njihov (ocenjeni) učinek na razogljičenje. Da bi se upravno breme čim bolj zmanjšalo, bi bilo treba v te priloge k letnemu poročilu o napredku vključiti sklic na dvoletna poročila o napredku v zvezi z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, saj so pomembni za skupno prednostno nalogo EU glede zelenega in energetskega prehoda ter nacionalne strateške časovne načrte za digitalno desetletje, ali na morebiten novejši dokument, v katerem se poroča o ustreznih politikah in ukrepih. Države članice so tudi pozvane, naj v teh prilogah poročajo o specifičnem učinku ukrepov podnebne politike in ukrepov za doseganje ciljev digitalnega desetletja, ki so bili sprejeti v okviru zavez na podlagi srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov. V zvezi s poročanjem o napredku, doseženem na področju digitalnega prehoda, bi morale države članice zagotoviti skladnost s svojim poročanjem Komisiji o digitalnem napredku za potrebe indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) ter spremljanje digitalnega desetletja. Poleg tega se države članice spodbuja, naj v teh prilogah navedejo sklic na najnovejše podatke o izvajanju skladov kohezijske politike, poslane Komisiji, in poročajo o napredku pri odpravljanju glavnih neskladij, izpostavljenih v okviru evropskega semestra.

CeSaR se bo še naprej uporabljal za spremljanje izvajanja specifičnih priporočil za državo v državah članicah v okviru evropskega semestra. Letnemu poročilu o napredku bi bilo treba priložiti zbirno poročilo o izvajanju specifičnih priporočil za državo, ki se ustvari v CeSaR (glej preglednico I Priloge k smernicam). Podobno so v času trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost države članice pozvane, naj letnemu poročilu o napredku priložijo zbirno poročilo, pridobljeno iz FENIX (glej preglednico II Priloge k tem smernicam).

---

(1)  Države članice lahko prek Instrumenta za tehnično podporo zaprosijo za pomoč za krepitev zmogljivosti in strokovnega znanja na področjih javnofinančnega poslovodenja, pomembnih za pripravo njihovih načrtov. Ta lahko med drugim vključujejo prakse srednjeročnega proračunskega načrtovanja, preglede porabe, analizo vzdržnosti dolga ter pripravo fiskalne in makroekonomske statistike.

(2)  Glej člen 2(2) Uredbe.

(3)  Komisija bo v skladu s členom 22(2) Uredbe vzpostavila kontrolni račun, s katerim se spremljajo kumulativni odkloni zabeleženih očiščenih odhodkov navzgor in navzdol od poti gibanja očiščenih odhodkov, kot jo je določil Svet, ter ki se ponastavi po tem, ko Svet potrdi nov srednjeročni fiskalno-strukturni načrt.

(4)  Kadar se načrt predloži približno hkrati s predlogom letnega proračuna za prihodnje leto, bi morali biti podatki, navedeni v načrtu, skladni s podrobnostmi iz predloga letnega proračuna.

(5)  Če se načrt predloži na začetku leta, na primer med januarjem in marcem leta T, ter preden Eurostat in nacionalni statistični uradi objavijo podatke o realizaciji za leto T–1, je primerno, da se kumulativne stopnje rasti določijo na podlagi ravni iz leta T–2. V takih primerih bi moralo biti izhodiščno leto v preglednicah, navedenih v teh smernicah, T–2 (namesto T–1).

(6)  V načrtu bi bilo treba navesti presečni datum podatkov in drugih informacij, ki se upoštevajo za makroekonomske in proračunske projekcije, ter uporabiti najnovejše objavljene podatke, ki so na voljo na navedeni presečni datum.

(7)  V skladu s členom 15(1) lahko načrt v nekaterih primerih zajema krajše obdobje: „Država članica lahko najpozneje 12 mesecev pred iztekom tekočega nacionalnega srednjeročnega fiskalnega strukturnega načrta zahteva, da Komisiji predloži revidiran nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt pred iztekom obdobja, ki ga zajema nacionalni srednjeročni fiskalni strukturni načrt, če obstajajo objektivne okoliščine, ki preprečujejo njegovo izvedbo v tem obdobju. V tem primeru revidiran nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt zajema obdobje, ki traja do izteka prvotnega obdobja načrta.“

(8)  Če je mnenje neodvisne fiskalne institucije na voljo, bi ga bilo treba priložiti ob predložitvi srednjeročnega načrta Komisiji (glej oddelek 2.9).

(9)  Če se načrt predloži na začetku leta, na primer med januarjem in marcem leta T, se lahko leto T uporabi tudi kot prvo leto fiskalne prilagoditve, v tem primeru pa bi se v načrtu določila zaveza stopnjam rasti očiščenih odhodkov za obdobje od leta T do T+3.

(10)  Ob upoštevanju izjemnega vpliva nedavnih gospodarskih šokov in trenutne negotovosti na ocene potencialne rasti lahko države članice za prvo skupino načrtov uporabijo stabilnejše časovne vrste od tistih, ki izhajajo iz skupno dogovorjene metodologije, če je taka uporaba utemeljena z ekonomskimi argumenti in če kumulirana rast v obdobju projekcij ostaja na splošno skladna (člen 36).

(11)  Službe Komisije lahko še naprej zahtevajo tehnične podrobnosti o takih spremenljivkah v okviru drugih postopkov, kot so tehnične izmenjave z državami članicami v okviru napovedi Komisije.

(12)  Odkloni od poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo priporoči Svet, bodo evidentirani v kontrolnem računu, ki ga upravlja Komisija.

(13)  Države članice, ki zahtevajo izjemo od klavzule, ki ne dovoljuje zamika proti koncu obdobja (člen 36(1)(e)), bi morale poročati tudi o načrtovanih odhodkih, ki se financirajo s posojili iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

(14)  Pri primerjavi zadevnih podatkov je treba upoštevati različni naravi podatkov o nominalnem primanjkljaju in dolgu v načrtih za leta do T+4 in podatkov iz napovedi Komisije. Službe Komisije v napoved Komisije vključijo samo učinek ukrepov, ki so dovolj podrobno opredeljeni in verodostojno napovedani. V načrtih je treba količinsko opredeliti le fiskalne prilagoditve (morebitna količinska opredelitev podrobnih politik prihodkov in odhodkov je neobvezna). To pomeni, da proračunske projekcije v načrtih temeljijo na fiskalni prilagoditvi, še preden se opredelijo in napovejo podrobni ukrepi.

(15)  Podatki o diskrecijskih ukrepih na strani odhodkov po definiciji niso potrebni za izračun kazalnika rasti očiščenih odhodkov. Očiščeni odhodki se izračunajo na podlagi gibanja skupnih odhodkov brez ukrepov na strani prihodkov. Zato so ukrepi na strani prihodkov izrecno navedeni v preglednicah za poročanje. Vendar to ne pomeni, da se v novem okviru privzeto prednostno obravnava prilagoditev, izvedena prek prihodkov ali odhodkov. To je preprosto posledica opredelitve očiščenih odhodkov (ki so odhodki brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov).

(16)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko UL L 231, 30.6.2021, str. 159..

(17)  Eurostat in statistična skupnost bosta v tesnem sodelovanju z nacionalnimi proračunskimi organi vzpostavila okvir za sporočanje statističnih podatkov s strani držav članic o nacionalnem sofinanciranju programov, financiranih s strani Unije, ki so potrebni za izvajanje Uredbe in jih Eurostat ob objavi tega obvestila še ne zbira. Do vzpostavitve okvira za zbiranje in zagotavljanje takih podatkov se lahko države članice oprejo na ocene.

(18)  Komisija projekcije in predpostavke, na katerih temeljijo referenčne smeri, sporoči skupaj z referenčnimi smermi.

(19)  V skladu s členom 9(1), točki (a) in (b), Komisija v predhodnih smernicah posreduje svoje osnovne predpostavke vsem državam članicam.

(20)  Glej dogovor na začetku oddelka 2.

(21)  Te projekcije in predpostavke so vključene v preglednice, ki jih zagotovi Komisija.

(22)  Specifična priporočila za državo bi bilo treba šteti za „ustrezna“, če država članica še ni dosegla „celotnega“ ali „bistvenega“ napredka pri njihovi obravnavi v smislu dejavnosti nadzora v okviru evropskega semestra.

(23)  V skladu s členom 13(c) Uredbe bi bilo treba v načrtu pojasniti, kako se bodo z njim obravnavale naslednje skupne prednostne naloge Unije: (i) pravičen zeleni in digitalni prehod, vključno s skladnostjo z evropskimi podnebnimi pravili; (ii) socialna in gospodarska odpornost, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic; (iii) energetska varnost ter (iv) po potrebi krepitev obrambnih zmogljivosti.

(24)  Države članice lahko za vse navedeno zaprosijo za pomoč pri oblikovanju in izvajanju prek Instrumenta za tehnično podporo.

(25)  V zvezi s tem, kako bi bilo treba učinek reform in naložb vključiti v projekcije potencialnega BDP oziroma kako se ga ne bi smelo vključiti, glej oddelka 2.3 in 2.4 zgoraj.

(26)  Vsaka od reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, bi morala izpolnjevati merila iz člena 14(3) ter med drugim biti pripravljena dovolj podrobno, predvidena na začetku obdobja, časovno omejena in preverljiva.

(27)  Referenčno obdobje za srednjeročno raven naložb bi moralo biti zadnja štiri leta pred začetkom srednjeročnega načrta, razen če se v načrtu na podlagi tehtne utemeljitve zagovarja uporaba drugega časovnega obdobja. V besedilu načrta bi bilo zato treba navesti to obdobje.

(28)  V teh smernicah sklici na partnerske sporazume vključujejo programe na podlagi teh sporazumov, saj ti zagotavljajo podrobnejši in posodobljen pregled reform in naložb.

(29)  Da bi se preprečilo dvojno poročanje, se reforme in naložbe, vključene v Preglednico načrta 8, ne bi smele vključiti v Preglednico načrta 9.

(30)  Pozneje bodo morda potrebne dodatne smernice o zahtevah za take načrte popravljalnih ukrepov.

(31)  Za države članice euroobmočja bodo k spremljanju izvajanja priporočil Sveta, s katerimi se potrdijo srednjeročni načrti, prispevala tudi mnenja Komisije o osnutkih proračunskih načrtov (člen 7 Uredbe (EU) št. 473/2013).

(32)  Države članice se tudi spodbuja, naj poročajo o napredku pri izvajanju zelenega proračunskega načrtovanja.

(33)  Za prva letna poročila o napredku, ki jih je treba predložiti do 30. aprila 2025, se države članice spodbuja, naj poročajo o izvajanju politike v obdobju od nacionalnega reformnega programa za leto 2023, vključno s skladnostjo s specifičnimi priporočili za državo za leto 2024.

(34)  Izhodiščno leto v priporočilu Sveta je zadnje leto, za katero so v času priporočila na voljo podatki o rezultatih.

(35)  Na primer, če časovni okvir to omogoča, bi se lahko v letno poročilo o napredku koristno vključilo poročilo o učinkovitih ukrepih v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(36)  Podatki projekcij za T in T+1 iz Preglednice LPN 1 niso normativni. Morali bi biti napovedi, pri katerih se upoštevajo politike, ki so bile verodostojno in dovolj podrobno napovedane ob predložitvi letnega poročila o napredku, in ne cilji politike.

(37)  Navesti bi bilo treba presečni datum napovedi.

(38)  Za opredelitev nacionalnega sofinanciranja programov, ki jih financira Unija, glej oddelek 2.4.

(39)  Države članice se spodbuja, naj v primeru dvoma pred predložitvijo poročila o napredku opravijo razpravo s Komisijo na tehnični ravni.

(40)  Za države članice s podaljšanjem obdobja fiskalne prilagoditve Preglednica LPN 9 vključuje reforme in naložbe, ki niso tiste, na katerih temelji podaljšanje, kot so navedene v priporočilu Sveta, s katerim se potrdi srednjeročni načrt, in ki so zajete v Preglednici LPN 8.

(41)  V primeru čezmernih neravnotežij glej naslednji oddelek.

(42)  Vmesnik CeSaR je dostopen na: https://webgate.ec.europa.eu/csr. V času trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost bi moralo biti poročanje v CeSaR osredotočeno na tista specifična priporočila za državo, ki niso zajeta z načrti za okrevanje in odpornost.

(43)  Informacije iz letnih poročil o napredku ne vplivajo na oceno izpolnjevanja specifičnih zahtev na podlagi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki jo opravi Komisija. Če so v letnem poročilu o napredku navedene spremembe ukrepov, ki so že bili pozitivno ocenjeni v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, so države članice pozvane, naj pred predložitvijo letnega poročila o napredku obvestijo Komisijo o takih spremembah.

(44)  Priložiti bi bilo treba standardno zbirno poročilo, pridobljeno iz vmesnika FENIX, ki vključuje vse reforme in naložbe iz načrta za okrevanje in odpornost (ne le tistih, ki so vključene v srednjeročne fiskalno-strukturne načrte).

(45)  Te se nanašajo na naslednje prednostne naloge: (i) pravičen zeleni in digitalni prehod, vključno s skladnostjo z evropskimi podnebnimi pravili; (ii) socialna in gospodarska odpornost, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic; (iii) energetska varnost ter (iv) po potrebi krepitev obrambnih zmogljivosti.