a)

v visokošolskem izobraževanju bi moralo izkušnjo učne mobilnosti v tujini imeti vsaj 23 % diplomantov;

b)

v poklicnem izobraževanju in usposabljanju bi moralo izkušnjo učne mobilnosti v tujini imeti vsaj 12 % učečih se.

—

predlog Komisije o posodobljeni metodologiji za zbiranje podatkov za visokošolsko izobraževanje;

—

prihodnji pregled strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju;

a)

s prizadevanjem, da bi do leta 2027 skupaj dosegli vsaj 20-odstotni delež ljudi z manj priložnostmi med vsemi učečimi se, ki sodelujejo v učni mobilnosti v tujini (28);

b)

z razmislekom o določitvi cilja na ravni EU, ki ga je treba doseči do leta 2030, in sicer na podlagi predloga, ki ga Komisija predloži do leta 2026 v zvezi z metodologijo zbiranja podatkov za merjenje deleža ljudi z manj priložnostmi med vsemi učečimi se, ki sodelujejo v učni mobilnosti v tujini v sektorjih izobraževanja in usposabljanja ter mladinskem in športnem sektorju;

a)

razmislijo o možnosti, da učna mobilnost v tujini postane sestavni del sistemov šolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vajeništva, visokošolskega izobraževanja ter izobraževanja in usposabljanja odraslih, in sicer s prizadevanjem za vključitev priložnosti za obdobja učne mobilnosti v tujini prek prožnih obdobij mobilnosti, izbirnih predmetov in drugih možnosti;

b)

izobraževalne ustanove in izvajalce usposabljanja podprejo pri razvoju in izvajanju vse večjega števila čezmejnih skupnih dejavnosti, vključno s skupnimi programi, ki vodijo do skupnih diplom, s čim boljšim izkoriščanjem evropskih pobud, zlasti zavezništev evropskih univerz, centrov poklicne odličnosti, nacionalnih skupin za poklicno izobraževanje in usposabljanje, koalicij za inovacije in učiteljskih akademij Erasmus+, ter nadgradijo izkušnje zavezništev evropskih univerz, katerih cilj je 50-odstotna mobilnost med študenti z možnostmi za fizično, virtualno in kombinirano mobilnost;

c)

spodbujajo vhodno in izhodno učno mobilnost v neformalnem in priložnostnem učenju, mladinskem delu in prostovoljstvu ter jo vključijo vanje kot dragoceno in izvedljivo možnost mobilnosti za vse učeče se, izobraževalce in osebje, med drugim z ozaveščanjem, terenskim delom in drugo podporo pri izvajalcih neformalnega in priložnostnega učenja, lokalnih in regionalnih organih ter organizacijah na področju mladinskega dela in civilne družbe;

d)

podprejo uporabo meril kakovosti za pripravo, izvajanje in spremljanje dejavnosti učne mobilnosti, med drugim z opiranjem na standarde kakovosti, razvite v okviru programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota ter drugih programov učne mobilnosti, ter z osredotočanjem na dostopnost in inkluzijo takšnih dejavnosti;

e)

spodbujajo sodelovanje med organi, ki upravljajo in izvajajo instrumente financiranja na ravni EU ter mednarodni, nacionalni in regionalni ravni, da zagotovijo usklajene dejavnosti, ki podpirajo in spodbujajo učno mobilnost, hkrati pa preprečijo prekrivanja in čim bolj povečajo učinek virov;

a)

okrepijo učenje jezikov na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja, pa tudi v mladinskem in športnem sektorju, kjer je to mogoče, da se povečajo možnosti in priložnosti za učno mobilnost;

b)

podprejo dostop do jezikovnega izobraževanja in učenja, tudi za učeče se odrasle, da se izboljšajo večjezične kompetence ter se državljanom in državljankam omogoči, da v celoti izkoristijo učno mobilnost in povečajo svoje zaposlitvene možnosti;

a)

oblikujejo kulturo vseživljenjske učne mobilnosti v vseh učnih fazah izobraževanja in usposabljanja ter v neformalnem in priložnostnem učenju, mladinskem delu, prostovoljstvu in športnih okoljih. Ukrepi, ki jih je treba v zvezi s tem sprejeti, lahko vključujejo:

b)

spodbujajo sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi organi, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, mladinskim in športnim sektorjem, organizacijami civilne družbe, nevladnimi organizacijami in zasebnimi organi za pospeševanje in podpiranje izhodne učne mobilnosti, tudi za ljudi z manj priložnostmi, ter ustvarjajo prijazno okolje za udeležence vhodne učne mobilnosti iz tujine;

c)

organe in organizacije, ki upravljajo programe mobilnosti, tako v vlogi pošiljateljev kot gostiteljev, spodbujajo k zmanjšanju upravnega bremena za organizacije in udeležence ter nudenju jasnih navodil v celotnem prijavnem postopku;

d)

podprejo prožne oblike učne mobilnosti, ki lahko povečajo raznolikost nabora udeležencev in so odskočna deska za daljša obdobja mobilnosti, med drugim dejavnosti skupinske mobilnosti, kratkoročno mobilnost, kombinirane intenzivne programe ter vse druge učne izkušnje, ki lahko vodijo do mikrodokazil, v skladu z evropskim pristopom k mikrodokazilom za vseživljenjsko učenje in zaposljivost;

e)

ovrednotijo delo izobraževalcev, osebja in mladinskih delavcev, ki pripravljajo in izvajajo projekte in dejavnosti učne mobilnosti, tako da te vključijo v njihov poklic, ter priznavajo dodano vrednost mobilnosti osebja;

a)

po potrebi uvedejo promotorje učne mobilnosti – koordinatorje, kontaktne točke, ambasadorje ali posebne informacijske centre za učno mobilnost – na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, da delijo svoje strokovno znanje z izvajalci izobraževanja in usposabljanja, mladinskim in športnim sektorjem, organizacijami civilne družbe in zasebnimi organi, podprejo sodelovanje v dejavnostih učne mobilnosti ter se povezujejo na nacionalni ravni in znotraj EU;

b)

učečim se ponudijo ciljno usmerjene informacije o priložnostih za učno mobilnost skozi celotno vseživljenjsko učenje, med drugim v šolah, mladinskem in delovnem okolju, pri izvajalcih poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter učenja odraslih, izvajalcih na področju mladinskega dela in prostovoljstva, v visokošolskih ustanovah in pri delodajalcih, na podlagi sodelovanja s promotorji učne mobilnosti ter vključitve informacij o priložnostih za učno mobilnost v študijsko in karierno svetovalno delo;

c)

promovirajo koristi obdobij mobilnosti v tujini ter nudijo nasvete, namige in mentorstvo, zlasti učečim se z manj priložnostmi, med drugim s čim boljšim izkoriščanjem aplikacije Erasmus+;

d)

organizacije gostiteljice spodbujajo, da poskrbijo za nemoten sprejem prihajajočih učečih se, med drugim z dajanjem na voljo zlahka dostopnih informacij in ustreznega gradiva;

e)

zagotovijo informacije o možnostih za mobilnost z optimizacijo uporabe in delovanja mrež Euroguidance in Eurodesk;

f)

zagotovijo informacije o življenjskih in delovnih razmerah v državah gostiteljicah z uporabo informacij, ki so na voljo na portalu EURES (o življenjskih in delovnih razmerah v vseh državah članicah in državah Efte) ter v ustreznem razdelku Kotička EU za učenje, med drugim s povezovanjem teh informacij z nacionalnimi portali za učno mobilnost;

a)

sprejmejo potrebne ukrepe za doseganje avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih kvalifikacij in izidov učnih obdobij v tujini na visokošolski ravni ter dosežejo znaten napredek v smeri avtomatičnega vzajemnega priznavanja kvalifikacij višjega sekundarnega izobraževanja in usposabljanja, ki omogočajo dostop do visokošolskega izobraževanja, in izidov učnih obdobij v tujini v višjem sekundarnem izobraževanju in usposabljanju, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, tudi v okviru virtualnega in kombiniranega učenja, in sicer z nudenjem svetovanja in usposabljanja za izvajalce izobraževanja in usposabljanja ter z zagotavljanjem doslednosti pri odločanju o priznavanju;

b)

v celoti izkoristijo programe in orodja, ki so na voljo in lahko podprejo priznavanje učnih rezultatov, vključno s spodbujanjem doslednih nacionalnih pristopov k avtomatičnemu vzajemnemu priznavanju in zagotavljanjem, da zunanji sistem zagotavljanja kakovosti izvajajo neodvisne agencije za zagotavljanje kakovosti, vpisane v EQAR;

c)

ustanove za izobraževanje in usposabljanje spodbujajo k evidentiranju odločitev o priznavanju učnih izidov, ob upoštevanju pravil o varstvu podatkov, da se zagotovita doslednost in preglednost odločanja skozi čas in med različnimi organizacijskimi strukturami ustanov, z namenom zagotoviti razumevanje koncepta in opredelitve avtomatičnega vzajemnega priznavanja;

d)

sprejmejo ukrepe za priznavanje kompetenc, pridobljenih z učno mobilnostjo v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, mladinskega dela in prostovoljstva, s spodbujanjem sodelovanja pri ureditvah vrednotenja med zadevnimi organi v vseh sektorjih izobraževanja in usposabljanja, izvajalci neformalnega učenja in organizacijami civilne družbe, da se lahko izidi neformalnega in priložnostnega učenja lažje uporabijo v formalnem izobraževanju in usposabljanju ter na trgu dela;

e)

izvajalce izobraževanja in usposabljanja ter organizatorje dejavnosti učne mobilnosti za mlade, mladinskega dela in prostovoljstva podprejo pri sistematični uporabi okvirov in instrumentov EU, med drugim Europassa, večjezične klasifikacije evropskih spretnosti, kompetenc in poklicev, evropskih digitalnih dokazil o učenju, evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, Europass mobilnosti, Youthpassa, in/ali nacionalnih okvirov, da se podprejo opredeljevanje, dokumentiranje, ocenjevanje in – kjer je ustrezno – certificiranje kompetenc, pridobljenih z učno mobilnostjo;

f)

razmislijo o sprejetju ukrepov za ratifikacijo Unescove Globalne konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij, da se izboljša pravično in pregledno priznavanje kvalifikacij iz tretjih držav ter delnega študija in predhodnega izobraževanja; javno objavijo informacije o postopkih priznavanja kvalifikacij iz tretjih držav;

g)

s sodelovanjem na področju politik, zlasti s svetovnim dialogom o politikah v okviru bolonjskega procesa ter sodelovanjem med organi za priznavanje in agencijami za zagotavljanje kakovosti, razvijajo zmogljivosti visokošolskih ustanov v tretjih državah in usklajujejo postopke zagotavljanja kakovosti, da se čim bolj izkoristijo učni izidi študentov iz tretjih držav, pridobljeni v okviru izkušenj mobilnosti, in se zagotovi polno priznavanje obdobij mobilnosti zadevnih študentov za pridobitev diplom v njihovih domačih državah;

a)

olajšajo prehod z učne mobilnosti na delovno mobilnost, pri čemer mobilnim učečim se ter izobraževalcem in osebju ter mladinskim delavcem pomagajo pri dostopu do podpore za iskalce zaposlitve, ki jo nudijo javne službe za zaposlovanje in EURES;

b)

prek programa Erasmus+ pomagajo učečim se, vključno z mladimi diplomanti, opraviti pripravništvo v tujini, da razvijajo podjetniške, inovativne, ustvarjalne in medkulturne spretnosti;

c)

zadevne organizacije spodbujajo h gostitvi pripravnikov iz tujine, med drugim z ozaveščanjem in dostopnimi informacijami;

a)

razvijejo namenske ukrepe za podporo mobilnosti ljudi z manj priložnostmi v sistemih izobraževanja in usposabljanja ter v mladinskem in športnem sektorju;

b)

odpravijo ovire za ljudi z manj priložnostmi in obravnavajo njihove potrebe že v zgodnjih fazah načrtovanja učnih dejavnosti;

c)

nudijo podporo za dostopnost učne mobilnosti ljudem z manj priložnostmi ter podporo organizacijam, ki jih gostijo, na primer z zagotavljanjem ustreznega financiranja na nacionalni ali regionalni ravni ter spodbujanjem sinergij med različnimi instrumenti financiranja na ravni EU ter mednarodni, nacionalni in regionalni ravni;

d)

zagotovijo dostopne, najnovejše in pravočasne informacije o razpoložljivih sredstvih za financiranje učne mobilnosti, časovnem razporedu plačil in drugi podpori, ki je na voljo učečim se;

e)

mobilnim učečim se pomagajo z odpravljanjem pomanjkanja študentskih stanovanj v sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi;

f)

v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo udeležencem učne mobilnosti, zlasti mladoletnim, vključno z vajenci, pripravniki, mladimi raziskovalci, mladinskimi delavci in prostovoljci, zagotovijo ustrezno zaščito v smislu zavarovanja, delovnih standardov, zahtev glede zdravja in varnosti, davkov in socialne varnosti, vključno z dostopom do zdravstvenega varstva, ter – kjer je ustrezno – možnostjo zbiranja pokojninskih pravic;

a)

kjer je ustrezno, uporabijo bolj trajnostna prevozna sredstva za potovanje iz destinacij učne mobilnosti in do njih ter med obdobji mobilnosti in zagotovijo smernice v zvezi s trajnostnem potovanjem;

b)

izvajalcem izobraževanja in usposabljanja, mladinskemu in športnemu sektorju ter organizacijam civilne družbe, ki organizirajo dejavnosti učne mobilnosti, z usposabljanjem, smernicami in izmenjavo dobrih praks pomagajo trajnostne prakse vključiti v njihove vsakodnevne dejavnosti;

c)

izvajalce izobraževanja in usposabljanja ter mladinski in športni sektor na organizacijski ravni podpirajo pri prizadevanjih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz potovanj v okviru učne mobilnosti;

a)

spodbujajo razvoj in uporabo interoperabilnih IT sistemov, ki temeljijo na skupnih evropskih standardih; ti sistemi naj bi učečim se, izobraževalcem in osebju dovoljevali, da ob polnem spoštovanju veljavne zakonodaje o varstvu podatkov upravljajo in evidentirajo izkušnje učne mobilnosti, organizacijam pa omogočali, da zagotavljajo informacije o priložnostih za mobilnost, upravljajo mobilnost, podpirajo avtomatično vzajemno priznavanje in zmanjšajo upravno breme, in sicer s koriščenjem značilnosti pobude za evropsko študentsko izkaznico in orodij, ki jih ponuja platforma Europass, vključno z digitalizacijo dokazil o učenju s pomočjo infrastrukture za evropska digitalna dokazila o učenju;

b)

prispevajo k pobudam, ki podpirajo mobilnost raziskovalcev ter zagotavljajo ustrezne informacije in podporne storitve, vključno s spletiščem EURAXESS (29) in prihodnjo platformo evropskega raziskovalnega prostora (ERP) za talente (30);

c)

zagotovijo podporo izvajalcem izobraževanja in usposabljanja, mladinskemu in športnemu sektorju ter organizacijam civilne družbe, s čimer se jim omogoči, da po potrebi na svoji ravni vzpostavijo in uporabijo nova digitalna orodja in/ali uporabijo obstoječa digitalna orodja za dopolnitev fizične mobilnosti;

d)

podprejo razvoj visokokakovostnih kombiniranih oblik mobilnosti s prilagoditvijo obstoječih nacionalnih okvirov, da se dodatno olajšajo komplementarne inovativne oblike mobilnosti, ki uporabljajo digitalne tehnologije;

e)

preučijo, kako lahko umetna inteligenca pomaga pri premagovanju ovir za učno mobilnost;

a)

vse učeče se, izobraževalce in osebje spodbujajo, da med obdobjem učne mobilnosti v tujini sodelujejo v življenju gostiteljskih skupnosti, vključno s prostovoljskimi aktivnostmi;

b)

izkušnje učne mobilnosti obogatijo z usposabljanjem o medkulturni ozaveščenosti, državljanski udeležbi, digitalni in medijski pismenosti ter znanjem o EU in njenih vrednotah ter temeljnih pravicah;

c)

prihajajočim učečim se, izobraževalcem in osebju zagotovijo informacije o lokalnih razmerah ter prek mentorjev in upravne podpore ustvarijo kulturo dobrodošlice;

d)

zagotovijo, da mobilni učeči se, izobraževalci in osebje uživajo najvišjo stopnjo akademske svobode; ustanove za izobraževanje in usposabljanje spodbujajo, da razvijejo kulturo kakovosti, med drugim tudi z zagotavljanjem kakovosti, s katero se v obdobjih mobilnosti zagotovi popolno spoštovanje načel akademske integritete;

a)

tesno sodelujejo za povečanje privlačnosti EU z uporabo obstoječih nacionalnih in regionalnih pobud, kot je projekt visokošolskega izobraževanja Študij v Evropi;

b)

olajšujejo učno mobilnost z ostalimi deli sveta, zlasti z državami s širitveno perspektivo, s tesnejšim sodelovanjem med njihovimi pristojnimi organi in ustanovami za izobraževanje in usposabljanje ter tistimi v EU; v zvezi s tem lahko partnerstva za privabljanje talentov služijo kot okvir za tesnejša partnerstva za sodelovanje s ključnimi tretjimi državami v skladu z medsebojno dogovorjenimi cilji; takšno sodelovanje lahko pripomore k temu, da učna mobilnost posredno prispeva k odpravi vrzeli v spretnostih v tretjih državah in EU, na primer z osredotočanjem na vrzeli v spretnostih v sektorjih, na katere vplivata zeleni in digitalni prehod, ter izboljšanjem zaposljivosti učečih se;

c)

podprejo pravočasno izdajo vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje državljanom tretjih držav, ki so izbrani za učno priložnost v državi članici, v skladu z Direktivo (EU) 2016/801 (31) ali vizumov za kratkoročno bivanje v skladu z Uredbo (ES) št. 810/2009 (32), odvisno od predvidenega trajanja bivanja v EU;

a)

spodbujajo strateške razprave na evropski, nacionalni in regionalni ravni ter med državami članicami o morebitnih strategijah ali pristopih za internacionalizacijo in/ali mobilnost, izmenjavo dobrih praks in udeležbo v dejavnostih vzajemnega učenja v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki;

b)

do konca leta 2026 Komisijo obvestijo o obstoječih ali načrtovanih strategijah ali pristopih za internacionalizacijo in/ali mobilnost, ki bi lahko podprli izvajanje tega priporočila v visokošolskem izobraževanju, poklicnem izobraževanju in usposabljanju, šolskem izobraževanju, izobraževanju odraslih ter mladinskem in športnem sektorju, pri tem pa obravnavajo tako izhodno kot vhodno učno mobilnost –

—

v visokošolskem izobraževanju – deleža diplomantov z izkušnjo učne mobilnosti v tujini;

—

deleža ljudi z manj priložnostmi med vsemi učečimi se, ki sodelujejo v učni mobilnosti v tujini v sektorjih izobraževanja in usposabljanja ter mladinskem in športnem sektorju;