(2)

Industrija EU je dokazala svojo inherentno odpornost, vendar se srečuje z izzivi. Visoka inflacija, pomanjkanje delovne sile, motnje v dobavnih verigah po pandemiji COVID-19, vse višje obrestne mere ter skoki stroškov energije in vhodnih cen vplivajo na konkurenčnost industrije EU. To spremlja še močna, vendar ne vedno lojalna konkurenca na razdrobljenem svetovnem trgu. EU je že predstavila več pobud v podporo svoji industriji, kot so industrijski načrt v okviru zelenega dogovora (40), evropski akt o kritičnih surovinah (41), akt o neto ničelni industriji (42), novi začasni okvir za krizne razmere in prehod za ukrepe državne pomoči (43) ter načrt REPowerEU (44).Čeprav te rešitve zagotavljajo hitro in ciljno usmerjeno podporo, EU potrebuje bolj strukturiran odgovor na naložbene potrebe svoje industrije, da bi zaščitila kohezijo in enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu ter zmanjšala svojo strateško odvisnost.

(2)

Industrija EU je dokazala svojo inherentno odpornost, vendar je treba v prihodnosti zagotoviti tudi njeno konkurenčnost. Visoka inflacija, pomanjkanje delovne sile, motnje v dobavnih verigah po pandemiji COVID-19, ruska vojaška agresija proti Ukrajini, vse višje obrestne mere ter skoki stroškov energije in vhodnih cen vplivajo na konkurenčnost industrije EU in kažejo, kako pomembno je, da Unija zagotovi svojo odprto strateško avtonomijo in zmanjša svojo strateško odvisnost od tretjih držav v različnih sektorjih. To spremlja še močna, vendar ne vedno lojalna konkurenca na razdrobljenem svetovnem trgu. EU je že predstavila več pobud v podporo svoji industriji, kot so industrijski načrt v okviru zelenega dogovora (40), evropski akt o kritičnih surovinah (41), akt o neto ničelni industriji (42), novi začasni okvir za krizne razmere in prehod za ukrepe državne pomoči (43) ter mehanizem za okrevanje in odpornost  (43a) , kot je bil spremenjen z načrtom REPowerEU (44). Čeprav te rešitve zagotavljajo hitro in ciljno usmerjeno podporo, EU potrebuje bolj strukturiran odgovor na naložbene potrebe svoje industrije, da bi zaščitila kohezijo, ustvarila kakovostna delovna mesta in enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu, olajšala dostop do financiranja ter zmanjšala svojo strateško odvisnost. S prilagoditvijo novih, drugačnih okvirov za državno pomoč je bilo olajšano morebitno dodeljevanje znatnega obsega državne pomoči. V bolj neugodnih okoliščinah je lahko zaradi takih razmer ogrožena učinkovitost notranjega trga.

(2a)

Enotni trg je celotni Uniji, tudi njenim državljanom in podjetjem, prinesel znatne gospodarske, socialne in politične koristi. Čeprav so te koristi splošno prepoznane, je nujno treba še naprej iskati rešitve, da bi še bolj izkoristili njegov neizkoriščen potencial za družbo. Sporočilo Komisije z dne 16. marca 2023 z naslovom „30. obletnica enotnega trga“ utira dolgoročno strateško usmeritev enotnega trga. Glede na spreminjajočo se geopolitično dinamiko, tehnološki napredek ter zeleni in digitalni prehod mora prihodnji enotni trg ostati prilagodljiv, hkrati pa krepiti odpornost zdravstvenih sistemov v luči starajočega se prebivalstva ter prispevati k povečanju dolgoročne konkurenčnosti in produktivnosti Unije.

(3)

Za izkoriščanje priložnosti in doseganje ciljev zelenega in digitalnega prehoda ter s tem spodbujanje konkurenčnosti evropske industrije in njene trajnostnosti bosta v Uniji bistvenega pomena uvajanje in razširitev globokih in digitalnih tehnologij, čistih tehnologij in biotehnologij. Zato je potrebno takojšnje ukrepanje, da se podpre razvoj ali proizvodnja takih tehnologij v Uniji, zaščitijo in okrepijo njihove vrednostne verige, s čimer se zmanjša strateška odvisnost Unije, ter da se z usposabljanjem in vajeništvom ter ustvarjanjem privlačnih in kakovostnih delovnih mest, dostopnih vsem, odpravi obstoječe pomanjkanje delovne sile in spretnosti v teh sektorjih.

(3)

Za zmanjšanje strateških odvisnosti Unije, izkoriščanje priložnosti in doseganje ciljev zelenega in digitalnega prehoda ter s tem zagotavljanje suverenosti in strateške avtonomije Unije ter spodbujanje konkurenčnosti evropske industrije in njene trajnostnosti bosta bistvenega pomena uvajanje in razširitev digitalnih tehnologij, neto ničelnih tehnologij in biotehnologij ter bioloških znanosti. Zato je potrebno takojšnje ukrepanje, da se podpre razvoj ali proizvodnja takih tehnologij v Uniji, zaščitijo in okrepijo njihove dobavne verige, s čimer se zmanjša strateška odvisnost Unije, ter da se z vseživljenjskim učenjem, usposabljanjem in vajeništvom ter ustvarjanjem privlačnih in kakovostnih delovnih mest, dostopnih vsem, odpravi obstoječe pomanjkanje delovne sile in spretnosti v ustreznih sektorjih.

(4)

Podpirati je treba kritične tehnologije na naslednjih področjih: globoke in digitalne tehnologije, čiste tehnologije in biotehnologije (vključno z ustreznimi vrednostnimi verigami kritičnih surovin), zlasti projekte, podjetja in sektorje s ključno vlogo za konkurenčnost in odpornost EU ter njene vrednostne verige. Globoke tehnologije in digitalne tehnologije naj bi na primer vključevale mikroelektroniko, visokozmogljivostno računalništvo, kvantne tehnologije (tj. računalniške, komunikacijske in senzorične tehnologije), računalništvo v oblaku, računalništvo na robu in umetno inteligenco, tehnologije kibernetske varnosti, robotiko, 5G ter napredno povezljivost in virtualno resničnost, vključno z ukrepi v zvezi z globokimi in digitalnimi tehnologijami za razvoj obrambnih in vesoljskih aplikacij. Čiste tehnologije bi morale med drugim vključevati energijo iz obnovljivih virov, shranjevanje električne energije in toplote, toplotne črpalke, električno omrežje; goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, trajnostna alternativna goriva, elektrolizatorje in gorivne celice, zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljikovega dioksida, energijsko učinkovitost, vodik in z njim povezano infrastrukturo, pametne energetske rešitve, tehnologije, ki so ključne za trajnostnost, kot sta čiščenje in razsoljevanje vode, napredne materiale, kot so nanomateriali, kompoziti in prihodnji čisti gradbeni materiali, ter tehnologije za trajnostno pridobivanje in predelavo kritičnih surovin. Biotehnologija bi morala vključevati tehnologije, kot so biomolekule in njihova uporaba, farmacevtske in medicinske tehnologije, ki so bistvene za zdravstveno varnost, rastlinsko biotehnologijo in industrijsko biotehnologijo, na primer za odstranjevanje odpadkov, in bioproizvodnjo. Komisija lahko izda smernice za podrobnejšo opredelitev področja uporabe tehnologij na teh treh področjih, ki se v skladu s to uredbo štejejo za kritična, da bi spodbudila skupno razlago projektov, podjetij in sektorjev, ki bodo podprti v okviru zadevnih programov glede na skupni strateški cilj. Poleg tega bi bilo treba tehnologije na katerem koli od teh treh področij, ki so predmet pomembnega projekta skupnega evropskega interesa (IPCEI), ki ga je odobrila Komisija v skladu s členom 107(3), točka (b), PDEU, šteti za ključne, posamezni projekti v okviru takega pomembnega projekta skupnega evropskega interesa pa bi morali biti upravičeni do financiranja v skladu z ustreznimi pravili programa, če opredeljena vrzel v financiranju in upravičeni stroški še niso v celoti kriti.

(4)

Podpirati je treba kritične tehnologije na naslednjih področjih: digitalne tehnologije, neto ničelne tehnologije in biotehnologije ter biološke znanosti, vključno z zdravili s seznama Unije kritičnih zdravil, pripravljenega v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2022/123 Evropskega parlamenta in Sveta  (44a) , in njihovimi sestavnimi deli, ter ustreznimi dobavnimi verigami teh tehnologij, zlasti v projektih, podjetjih in sektorjih s ključno vlogo za konkurenčnost in odpornost EU. Zaradi pravne jasnosti in skladnosti bi bilo treba opredelitev digitalnih tehnologij uskladiti z opredelitvijo iz Sklepa (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta  (44b) , opredelitev neto ničelnih tehnologij pa je usklajena z opredelitvijo iz Uredbe (EU) .../... [akt o neto ničelni industriji]. Ker v pravu Unije ni opredelitve biotehnologij, bi morala ta uredba prevzeti opredelitev OECD. Biološke znanosti bi morale vključevati uporabo znanstvenih spoznanj na področjih, kot so biologija, zoologija, botanika, ekologija, fiziologija, biokemija, mikrobiologija, farmakologija, agronomija, medicina. Zajeta bi morala biti tudi kritična zdravila, vključno z aktivnimi farmacevtskimi sestavinami, kot so navedena na seznamu kritičnih zdravil Unije. Odprte strateške avtonomije in konkurenčnosti Unije ni mogoče okrepiti brez krepitve dobavnih verig v tehnoloških sektorjih, ki jih zajema ta uredba. Finančna podpora projektom vzdolž dobavne verige za proizvodnjo kritičnih tehnologij zato prispeva tudi k ciljem platforme STEP. Tehnologije bi bilo treba šteti za kritične, kadar enotnemu trgu prinašajo inovativen in vrhunski element z znatnim gospodarskim potencialom ali prispevajo k preprečevanju ali zmanjšanju odvisnosti Unije. Komisija bi morala sprejeti delegirani akt vsaj dva meseca po začetku veljavnosti te uredbe za podrobnejšo opredelitev področja uporabe tehnologij v teh treh sektorjih, ki se v skladu s to uredbo štejejo za kritična, da bi spodbudila skupno razlago projektov, podjetij in sektorjev, ki bodo podprti v okviru zadevnih programov glede na skupni strateški cilj za zmanjšanje kritičnih odvisnosti. Komisija bi morala pri opredeljevanju strateških odvisnosti izhajati iz ocen, izvedenih v zadnjih letih4b. Komisija bi morala delegirani akt pregledati glede na ugotovitve iz svojega vmesnega ocenjevalnega poročila, pripravljenega v skladu s to uredbo, in ga prilagoditi takrat prevladujočim tržnim razmeram. Ker akt o neto ničelni industriji ustvarja celovito razumevanje tistih evropskih industrij, ki se štejejo za potrebne za doseganje podnebnih ciljev do leta 2050, bi bilo treba strateške projekte, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) .../... [akt o neto ničelni industriji] in izpolnjujejo merila za odpornost ali konkurenčnost iz akta o neto ničelni industriji, v duhu kritičnih vidikov vseh tehnoloških projektov iz te uredbe, šteti, da izpolnjujejo cilje platforme STEP. Enako bi moralo veljati za strateške projekte, opredeljene v skladu z Uredbo (EU) .../... [akt o kritičnih surovinah].  (44c)

(5)

Krepitev zmogljivosti za proizvodnjo za ključne tehnologije v Uniji ne bo mogoča brez znatne usposobljene delovne sile. Vendar se je pomanjkanje delovne sile in spretnosti povečalo v vseh sektorjih, vključno s tistimi, ki veljajo za ključne za zeleni in digitalni prehod, in ogroža razvoj ključnih tehnologij, tudi v okviru demografskih sprememb. Zato je treba spodbuditi aktivacijo večjega števila ljudi na trgu dela v strateških sektorjih, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in vajeništev za mlade, prikrajšane osebe, zlasti mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Taka podpora bo dopolnjevala številne druge ukrepe, namenjene zadovoljevanju potreb po spretnostih, ki izhajajo iz prehoda, opisane v programu znanj in spretnosti za Evropo (45).

(5)

Krepitev zmogljivosti za proizvodnjo za ključne tehnologije v ustreznih sektorjih Unije, ki jih obravnava ta uredba, ne bo mogoča brez znatne usposobljene delovne sile. Vendar pa se pričakuje, da se bo pomanjkanje delovne sile in spretnosti, ki se je povečalo v vseh sektorjih, vključno s tistimi, ki veljajo za ključne za zeleni in digitalni prehod, zaradi demografskih sprememb še naprej povečevalo in ogrožalo razvoj tehnologij v ustreznih sektorjih, ki jih obravnava ta uredba. Zato je treba spodbuditi aktivacijo večjega števila ljudi na trgu dela v ustreznih sektorjih, zlasti z naložbami v učenje in vseživljenjsko učenje, okrepitev ustreznih veščin, ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest in vajeništev za mlade, prikrajšane osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Taka podpora bo dopolnjevala številne druge ukrepe, namenjene zadovoljevanju potreb po spretnostih, ki izhajajo iz prehoda, opisane v programu znanj in spretnosti za Evropo (45). Ti ukrepi imajo pomembno vlogo pri spodbujanju miselnosti prekvalifikacije in izpopolnjevanja ter povečanju konkurenčnosti podjetij Unije, zlasti MSP, prispevajo pa tudi k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, s čimer naj bi se izkoristil celoten potencial socialno pravičnega, vključujočega in poštenega zelenega in digitalnega prehoda.

(6)

Obseg naložb, potrebnih za prehod, zahteva popolno mobilizacijo sredstev, ki so na voljo v okviru obstoječih programov in skladov EU, vključno s tistimi, ki zagotavljajo proračunsko jamstvo za financiranje in naložbe ter izvajanje finančnih instrumentov in operacij mešanega financiranja. Tako financiranje bi se moralo uporabljati prožneje, da bi se zagotovila pravočasna in ciljno usmerjena podpora kritičnim tehnologijam v strateških sektorjih. Zato bi morala platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP) predstavljati strukturni odgovor na naložbene potrebe Unije, saj bi pomagala bolje usmerjati obstoječa sredstva EU v kritične naložbe, namenjene za podporo razvoju ali proizvodnji kritičnih tehnologij, in hkrati ohranila enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu, s čimer bi ohranila kohezijo in si prizadevala za geografsko uravnoteženo razdelitev projektov, financiranih v okviru platforme STEP, v skladu z ustreznimi mandati programov.

(6)

V prihodnjih letih bodo potrebne znatne naložbe, da bi celovito okrepili odprto strateško avtonomijo Unije, ohranili njeno konkurenčnost na svetovnem trgu ter izvedli zeleni in digitalni prehod. K doseganju teh ciljev bi morali prispevati obstoječi programi in skladi EU, vključno s tistimi, ki zagotavljajo proračunsko jamstvo za operacije financiranja in naložbene operacije ter izvajanje finančnih instrumentov in operacij mešanega financiranja. Sredstva bi bilo treba v celoti mobilizirati, poleg tega pa bi jih bilo treba uporabljati prožneje, da bi zagotovili pravočasno in ciljno usmerjeno podporo tehnologijam v ustreznih sektorjih, tako da bi se izboljšalo financiranje projektov po vsej Uniji in čezmejnih projektov. Zato bi morala platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP) pomagati bolje usmerjati obstoječa sredstva Unije v kritične naložbe, namenjene za podporo razvoju ali proizvodnji tehnologij v ustreznih sektorjih, hkrati pa bi morala ohraniti enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu, s čimer bi ohranila kohezijo in si prizadevala za geografsko uravnoteženo razdelitev projektov, financiranih v okviru platforme STEP, v skladu z ustreznimi mandati programov. Platforma STEP bi morala biti odprta za vse države članice, poseben poudarek pa bi morala nameniti dolinam neto ničelne industrije, kot so opredeljene v Uredbi (EU) .../... [akt o neto ničelni industriji], projektom na območjih, vključenih v območne načrte za pravični prehod iz člena 11 Uredbe (EU) 2021/1056, manj razvitim regijam in regijam v prehodu ter bolj razvitim regijam v državah članicah, katerih povprečni BDP na prebivalca, merjen v standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2015–2017, je nižji od povprečja EU-27.

(7)

V okviru platforme STEP bi bilo treba opredeliti sredstva, ki bi jih bilo treba izvajati v okviru obstoječih programov in skladov Unije: InvestEU, Obzorje Evropa, Evropski obrambni sklad in sklad za inovacije. Ob tem bi bilo treba zagotoviti dodatna sredstva v višini 10 milijard EUR. Od tega bi bilo treba 5 milijard EUR uporabiti za povečanje sredstev sklada za inovacije (46), 3 milijarde EUR pa za povečanje skupnega zneska jamstva EU, ki je na voljo za oddelek za EU na podlagi uredbe o programu InvestEU, na 7,5 milijarde EUR (47), ob upoštevanju ustrezne stopnje rezervacij. Za povečanje finančnih sredstev v okviru uredbe o programu Obzorje Evropa (48), ki bi jo bilo treba ustrezno spremeniti, bi bilo treba dati na voljo 0,5 milijarde EUR, 1,5 milijarde EUR pa za Evropski obrambni sklad (49).

(7)

V okviru platforme STEP bi bilo treba za projekte, ki prispevajo k njenim ciljem, opredeliti razpoložljiva sredstva v okviru obstoječih programov in skladov Unije, ki so InvestEU, Obzorje Evropa, program EU za zdravje, Digitalna Evropa, Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod, Evropski socialni sklad plus (ESF+), mehanizem za okrevanje in odpornost, Evropski obrambni sklad in sklad za inovacije. Ob tem bi bilo treba zagotoviti dodatna sredstva Unije v višini 13 milijard EUR. Od tega bi bilo treba 5 milijard EUR uporabiti za povečanje sredstev sklada za inovacije (46), 4,2 milijarde EUR pa za povečanje skupnega zneska jamstva EU, ki je na voljo za oddelek za EU na podlagi uredbe o programu InvestEU, na 10,5 milijarde EUR (47), ob upoštevanju ustrezne stopnje rezervacij. Za povečanje finančnih sredstev v okviru uredbe o programu Obzorje Evropa (48), ki bi jo bilo treba ustrezno spremeniti, bi bilo treba dati na voljo 1,3 milijarde EUR, 2,5 milijarde EUR pa za Evropski obrambni sklad (49).

(8)

Projektom, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, bi bilo treba podeliti pečat suverenosti pod pogojem, da je projekt ocenjen in izpolnjuje minimalne zahteve glede kakovosti, zlasti merila za upravičenost, izključitev in dodelitev, določena v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje Evropa, programa Digitalna Evropa (50), programa EU za zdravje (51), Evropskega obrambnega sklada ali sklada za inovacije, in ne glede na to, ali je projekt prejel sredstva v okviru navedenih instrumentov. Te minimalne zahteve glede kakovosti bodo določene, da se opredelijo visokokakovostni projekti. Ta pečat bi bilo treba uporabljati kot znak kakovosti, ki bi projektom pomagal pritegniti javne in zasebne naložbe s potrditvijo njihovega prispevka k ciljem platforme STEP. Poleg tega bo pečat spodbujal boljši dostop do sredstev EU, zlasti z omogočanjem kumulativnega ali kombiniranega financiranja iz več instrumentov Unije.

(8)

Projektom, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, ob upoštevanju prispevka projektov h krepitvi in oblikovanju lokalnih industrijskih mrež in njihovega prispevka k delovnim mestom, bi bilo treba podeliti pečat suverenosti pod pogojem, da je projekt ocenjen in izpolnjuje minimalne zahteve glede kakovosti, zlasti merila za upravičenost, izključitev in dodelitev, določena v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje Evropa, programa Digitalna Evropa (50), programa EU za zdravje (51), Evropskega obrambnega sklada, sklada za inovacije ali sredstev kohezijske politike, in ne glede na to, ali je projekt prejel sredstva v okviru navedenih instrumentov. Te minimalne zahteve glede kakovosti bodo določene, da se opredelijo visokokakovostni projekti. Za strateške projekte, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) .../... [akt o neto ničelni industriji], ki izpolnjujejo merila za odpornost ali konkurenčnost iz akta o neto ničelni industriji, se šteje, da prispevajo k ciljem te uredbe z zmanjševanjem ali preprečevanjem strateških odvisnosti ali uvajanjem inovativnega, vrhunskega elementa na enotni trg. Zato bi morali ti strateški projekti na podlagi Uredbe (EU) .../... [akt o neto ničelni industriji] prejeti pečat suverenosti. Podobno je namen vseh strateških projektov, opredeljenih v Uredbi (EU) .../... [akt o kritičnih surovinah], izpolniti cilje te platforme, zato bi tudi oni morali prejeti pečat suverenosti. Za spodbujanje projektov, ki bodo sčasoma prispevali k zmanjšanju evropske strateške odvisnosti od tretjih držav, bi bilo treba pečat dodeliti le projektom, ki jih upravljajo pravni subjekti s sedežem v Uniji ali tretji državi, pridruženi zadevnemu programu. V istem duhu, če projekt upravlja več pravnih subjektov, bi bilo treba pečat dodeliti projektu le, če ima vsaj en neodvisni pravni subjekt sedež v državi članici in imata vsaj dva druga neodvisna pravna subjekta sedež v različnih državah članicah ali pridruženih državah. Ta pečat bi bilo treba uporabljati kot znak kakovosti, ki bi projektom pomagal pritegniti javne in zasebne naložbe s potrditvijo njihovega prispevka k ciljem platforme STEP. Poleg tega bo pečat spodbujal boljši dostop do sredstev EU, zlasti z omogočanjem kumulativnega ali kombiniranega financiranja iz več instrumentov Unije. Države članice bi bilo tudi treba spodbujati, naj pri dodeljevanju finančne podpore prek lastnih programov upoštevajo pečat suverenosti.

(9)

V ta namen bi moralo biti mogoče uporabiti ocene, pripravljene za namene drugih programov Unije v skladu s členoma 126 in 127 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (52), da se zmanjša upravno breme za upravičence do sredstev Unije in spodbudijo naložbe v prednostne tehnologije. Če so ukrepi, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti, v skladu z določbami uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost (53), bi morale države članice razmisliti o njihovi vključitvi, ko pripravljajo in predlagajo svoje načrte za okrevanje in odpornost ter ko se odločajo o naložbenih projektih, ki se bodo financirali iz njihovega deleža sklada za modernizacijo. Komisija bi morala upoštevati pečat suverenosti tudi v okviru postopka iz člena 19 Statuta EIB in pregleda politike iz člena 23 uredbe o programu InvestEU. Poleg tega bi bilo treba od izvajalskih partnerjev zahtevati, da preverijo, ali projekti, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti, spadajo v njihovo geografsko območje in dejavnost v skladu s členom 26(5) navedene uredbe. Organe, pristojne za programe, ki spadajo pod platformo STEP, bi bilo treba spodbuditi tudi k razmisleku o podpori strateškim projektom, opredeljenim v skladu z aktoma o neto ničelni industriji in o kritičnih surovinah, ki spadajo na področje uporabe člena 2 Uredbe in za katere se lahko uporabljajo pravila o kumulativnem financiranju.

(9)

V ta namen bi moralo biti mogoče uporabiti ocene, pripravljene za namene drugih programov Unije v skladu s členoma 126 in 127 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (52), da se zmanjša upravno breme za upravičence do sredstev Unije in spodbudijo naložbe v prednostne tehnologije. Če so projekti, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti, v skladu z določbami uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost (53), bi morale države članice razmisliti o njihovi vključitvi v svoje načrte za okrevanje in odpornost, ko te načrte revidirajo ter ko se odločajo o naložbenih projektih, ki se bodo financirali iz njihovega deleža sklada za modernizacijo. Komisija bi morala upoštevati pečat suverenosti tudi v okviru postopka iz člena 19 Statuta EIB in pregleda politike iz člena 23 uredbe o programu InvestEU. Poleg tega bi bilo treba od izvajalskih partnerjev zahtevati, da preverijo, ali projekti, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti, spadajo v njihovo geografsko območje in dejavnost v skladu s členom 26(5) navedene uredbe. Organi, pristojni za programe, ki spadajo pod platformo STEP, bi morali razmisliti o podpori strateškim projektom, opredeljenim v skladu z Uredbo (EU) .../... [akt o neto ničelni industriji] in Uredbo .../... [akt o kritičnih surovinah], ki spadajo na področje uporabe člena 2 te uredbe in za katere se lahko uporabljajo pravila o kumulativnem financiranju.

(9a)

Da bi Unija zagotovila odprto strateško avtonomijo in okrepila tržno vrednotenje rezultatov raziskav in inovacij na področju kritičnih tehnologij, mora delovati kot določevalec standardov, kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 2. februarja 2022 z naslovom „Strategija EU za standardizacijo – Določitev globalnih standardov v podporo odpornemu, zelenemu in digitalnemu enotnemu trgu EU“. Zato bi bilo treba v vseh programih Unije, ki zagotavljajo financiranje v okviru platforme STEP, dati prednost projektom, ki v svojem predlogu vključujejo prizadevanja za standardizacijo. Poleg tega je nujno, da se pri projektih v okviru platforme STEP upošteva standardizacija pri njihovem izvajanju, da bi pospešili in razširili uvajanje določene tehnologije na enotnem trgu. Prav tako lahko uskladitev mednarodnih standardov z evropskimi interesi zagotovi vodilni položaj na področju tehnologije in enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni. Komisija in države članice bi si morale posebej prizadevati za podporo projektom v okviru platforme STEP za dejavno sodelovanje pri razvoju standardov ter v okviru nacionalne, evropske in po potrebi mednarodne standardizacije.

(9b)

Ker je zaupanje ključni element naložb, bi bilo treba vzpostaviti strukturo upravljanja, da bi zagotovili uspešno, učinkovito, pravično in pregledno izvajanje platforme STEP. V ta namen bi morala Komisija ustanoviti odbor platforme STEP, ki bi ga sestavljali strokovnjaki za različne tehnologije, ki jih zajema ta uredba, ter za programe in sklade Unije, ki zagotavljajo finančno podporo platformi. Ta odbor bi moral biti zadolžen za podeljevanje in promocijo pečata suverenosti in upravljanje portala za suverenost ter prevzeti usklajevalno vlogo med različnimi mrežami in deležniki, ki so pomembni za doseganje ciljev platforme. Glede na to, da se tehnologije, ki jih zajema ta uredba, nenehno razvijajo, bi bilo treba ustanoviti industrijsko svetovalno skupino za strateške tehnologije, ki bi Komisiji pomagala pri svetovanju o najnovejšem tehnološkem razvoju in izzivih, s katerimi se soočajo zadevni sektorji. To skupino bi morali sestavljati predstavniki industrije Unije iz sektorjev, ki jih zajema ta uredba. Upoštevati bi bilo treba geografsko uravnoteženost znotraj industrijske svetovalne skupine.

(10)

Komisija bi morala vzpostaviti novo javno dostopno spletno mesto (v nadaljnjem besedilu: portal za suverenost), ki bi zagotavljalo informacije o razpoložljivi podpori podjetjem in predlagateljem projektov, ki iščejo sredstva za naložbe v okviru platforme STEP. V ta namen bi moralo dostopno in uporabniku prijazno prikazovati možnosti financiranja za naložbe v okviru platforme STEP, ki so na voljo v okviru proračuna EU. To bi moralo vključevati informacije o programih pod neposrednim upravljanjem, kot so Obzorje Evropa, program Digitalna Evropa, program EU za zdravje in sklad za inovacije, pa tudi o drugih programih, kot so InvestEU, mehanizem za okrevanje in odpornost ter skladi kohezijske politike. Poleg tega naj bi portal za suverenost pomagal povečati prepoznavnost naložb v okviru platforme STEP pri vlagateljih, saj bo na njem objavljen seznam projektov, ki so prejeli pečat suverenosti. Na portalu bi morali biti navedeni tudi pristojni nacionalni organi, odgovorni za delovanje kot kontaktne točke za izvajanje platforme STEP na nacionalni ravni.

(10)

Komisija bi morala vzpostaviti novo javno dostopno spletno mesto (v nadaljnjem besedilu: portal za suverenost), ki bi zagotavljalo informacije o razpoložljivi podpori projektom, ki prispevajo k ciljem platforme STEP. Da bi se obravnavale potrebe podjetij in predlagateljev projektov, ki iščejo sredstva za naložbe v okviru platforme STEP, bi moral portal za suverenost dostopno in uporabniku prijazno prikazovati možnosti financiranja za naložbe v okviru platforme STEP, ki so na voljo v okviru proračuna EU. To bi moralo vključevati informacije o programih Unije pod neposrednim upravljanjem, kot so Obzorje Evropa, program Digitalna Evropa, program EU za zdravje, Evropski obrambni sklad in sklad za inovacije, ter o drugih finančnih virih Unije, ki so InvestEU, mehanizem za okrevanje in odpornost ter skladi kohezijske politike. Da bi povečali uporabnost portala za suverenost za nosilce projektov, bi moral portal vključevati hiter simulator, ki bi zagotavljal smernice o tem, do katerega programa ali sklada Unije bi bil posamezni projekt lahko upravičen, ne da bi se razkrile zaupne poslovne informacije in bi bil pravno zavezujoč. Poleg tega naj bi portal za suverenost pomagal povečati prepoznavnost naložb v okviru platforme STEP pri vlagateljih, saj bo na njem objavljen seznam projektov, ki so prejeli pečat suverenosti. Objavo informacij v zvezi s projekti, povezanimi z varnostjo in obrambo, bi bilo treba oceniti za vsak primer posebej in omejiti na projekte, pri katerih predlagatelj projekta ali Komisija meni, da je objava potrebna. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti potrebi po varovanju zaupnosti varnosti informacij v obrambnih zadevah. Na portalu bi morali biti navedeni tudi pristojni nacionalni organi, odgovorni za delovanje kot kontaktne točke za izvajanje platforme STEP na nacionalni ravni. Komisija bi morala zagotoviti, da se portal dopolnjuje s podobnimi platformami, vključno s platformo akta o neto ničelni industriji, ter bi morala preprečiti birokratsko in upravno breme.

(10a)

Komisija bi morala spremljati izvajanje ciljev platforme ter tako slediti napredku pri doseganju ciljev politike Unije. Spremljanje bi moralo biti ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru platforme, da bi se izognili pretirani regulaciji in upravnemu bremenu, zlasti za upravičence do sredstev. Zaradi odgovornosti do državljanov Unije bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poročati o napredku pri izvajanju ciljev platforme v okviru vsakega od programov in skladov, skupnih odhodkih v okviru platforme STEP, ki se financirajo iz zadevnih programov in skladov, ter o uspešnosti platforme STEP na podlagi kazalnikov uspešnosti, določenih v teh programih. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti informacije o kvalitativnem in kvantitativnem prispevku platforme k čezmejnim projektom in projektom po državah članicah.

(11)

Platforma STEP temelji na reprogramiranju in krepitvi obstoječih programov za podporo strateškim naložbam, je pa tudi pomemben element za preizkušanje izvedljivosti in pripravo novih ukrepov kot korak k Evropskemu skladu za suverenost. V okviru ocene leta 2025 se bo ocenila ustreznost izvedenih ukrepov, ocena pa bo podlaga za oceno potrebe po povečanju podpore strateškim sektorjem.

(11)

Platforma STEP temelji na reprogramiranju in krepitvi obstoječih programov za podporo strateškim naložbam in zmanjšanje odvisnosti Unije, je pa tudi pomemben element za preizkušanje izvedljivosti in pripravo novih ukrepov, ki zagotavljajo potreben strukturni odgovor na naložbene potrebe Unije. Zlasti ga je mogoče obravnavati kot korak k ustanovitvi Evropskega sklada za suverenost, ki bi lahko prispeval k oblikovanju in krepitvi evropske industrijske politike z zagotavljanjem večjega financiranja evropski industriji v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2027. V okviru vmesne ocene leta 2025 se bo ocenila ustreznost izvedenih ukrepov in zagotovile najnovejše informacije o odvisnosti Unije in najbolj strateških sektorjev, da bi se celovito okrepila njena avtonomija. Komisija bi morala v vmesni oceni oceniti tudi izvedljivost razširitve portala za suverenost na združitev vseh obstoječih javno dostopnih spletišč ter zagotavljanje informacij o programih in skladih Unije v okviru neposrednega, deljenega in posrednega upravljanja na enem samem portalu. Služiti bi morala kot podlaga za oceno potrebe po povečanju podpore strateškim sektorjem v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2027, da bi se bolje spoprijeli z ugotovljenimi izzivi in izpolnili cilje politike Unije na tem področju.

(12)

Direktivo 2003/87/ES (54) bi bilo treba spremeniti, da se omogoči dodatno financiranje s finančnimi sredstvi v višini 5 milijard EUR za obdobje 2024–2027. Sklad za inovacije podpira naložbe v inovativne nizkoogljične tehnologije, kar je področje, ki naj bi ga zajemala platforma STEP. Povečanje obsega sklada za inovacije bi zato moralo omogočiti financiranje, ki ustreza cilju podpiranja razvoja ali proizvodnje kritičnih čistih tehnologij v Uniji. V skladu s cilji zagotavljanja kohezije in spodbujanja enotnega trga ter v podporo zelenemu prehodu in razvoju čistih tehnologij po vsej Uniji bi morala biti dodatna finančna sredstva na voljo prek razpisov za zbiranje predlogov, odprtih za subjekte iz držav članic, katerih povprečni BDP na prebivalca, merjen v standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2015–2017, je nižji od povprečja EU-27.

(12)

Direktivo 2003/87/ES (54) bi bilo treba spremeniti, da se omogoči dodatno financiranje s finančnimi sredstvi v višini 5 milijard EUR za obdobje 2024–2027, ki se zagotovijo iz splošnega proračuna Evropske unije. Sklad za inovacije podpira naložbe v inovativne nizkoogljične tehnologije, kar je področje, ki naj bi ga zajemala platforma STEP. Povečanje obsega sklada za inovacije bi zato moralo omogočiti financiranje, ki ustreza cilju podpiranja razvoja ali proizvodnje neto ničelnih tehnologij v Uniji. V skladu s cilji zagotavljanja ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in spodbujanja enotnega trga ter v podporo zelenemu prehodu in razvoju neto ničelnih tehnologij po vsej Uniji bi morala biti dodatna finančna sredstva na voljo prek razpisov za zbiranje predlogov za strateške projekte, kot je opredeljeno v Uredbi EU .../... [akt o neto ničelni industriji], če v procesu izbora strateških projektov izpolnjujejo merila odpornosti ali konkurenčnosti. Do 31. decembra 2025 bi morala biti finančna sredstva na voljo v enakih delih za subjekte iz držav članic, katerih povprečni BDP na prebivalca, merjen v standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2015–2017, je nižji od povprečja EU-27, in za subjekte iz vseh držav članic. Tehnično pomoč državam članicam z nizko stopnjo sodelovanja, kot je določena v zadnji reviziji direktive o sistemu EU za trgovanje z emisijami, bi bilo treba ohraniti v vseh teh razpisih za zbiranje predlogov.

(13)

Da bi se razširile možnosti podpore za naložbe, namenjene krepitvi industrijskega razvoja in vrednostnih verig v strateških sektorjih, bi bilo treba obseg podpore iz ESRR razširiti z določitvijo novih specifičnih ciljev v okviru ESRR, in sicer brez poseganja v pravila o upravičenosti odhodkov in porabi sredstev za podnebje iz Uredbe (EU) 2021/1060 (55) in Uredbe (EU) 2021/1058 (56) . V strateških sektorjih bi moralo biti mogoče podpreti tudi produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, kar lahko znatno prispeva k razvoju manj razvitih regij in regij v prehodu, pa tudi razvitejših regij držav članic, v katerih BDP na prebivalca ne dosega povprečja EU. Organe upravljanja se spodbuja, naj spodbujajo sodelovanje med velikimi podjetji in lokalnimi MSP, dobavnimi verigami ter inovacijskimi in tehnološkimi ekosistemi. To bi Evropi omogočilo, da okrepi svojo splošno zmogljivost za okrepitev svojega položaja v navedenih sektorjih z zagotavljanjem dostopa do takih naložb vsem državam članicam, s čimer bi se preprečilo tveganje za povečanje razlik.

(13)

Da bi se razširile možnosti podpore za naložbe, namenjene krepitvi industrijskega razvoja in vrednostnih verig v strateških sektorjih, bi bilo treba obseg podpore iz ESRR razširiti z določitvijo novih specifičnih ciljev v okviru ESRR, in sicer brez poseganja v pravila o upravičenosti odhodkov in porabi sredstev za podnebje iz Uredbe (EU) 2021/1060 (55) in Uredbe (EU) 2021/1058 (56) . V strateških sektorjih bi moralo biti mogoče podpreti tudi produktivne naložbe v podjetja, s poudarkom na MSP in podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki so še naprej v središču pozornosti in lahko znatno prispevajo k razvoju manj razvitih regij in regij v prehodu, pa tudi razvitejših regij držav članic, v katerih BDP na prebivalca ne dosega povprečja EU. Organe upravljanja se spodbuja, naj spodbujajo sodelovanje med velikimi podjetji in lokalnimi MSP, dobavnimi verigami ter inovacijskimi in tehnološkimi ekosistemi. To bi Evropi omogočilo, da okrepi svojo splošno zmogljivost za okrepitev svojega položaja v navedenih sektorjih z zagotavljanjem dostopa do takih naložb vsem državam članicam, s čimer bi se preprečilo tveganje za povečanje razlik. Sredstva, načrtovana za te nove specifične cilje, bi morala biti omejena na največ 20 % prvotnih dodeljenih sredstev ESRR v skladu z Uredbo (EU) 2021/1058.

(14)

Področje uporabe podpore Sklada za pravični prehod iz Uredbe (EU) 2021/1056 (57) bi bilo treba razširiti tudi na naložbe velikih podjetij v čiste tehnologije, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, če so združljive s pričakovanim prispevkom k prehodu na podnebno nevtralnost, kot je določeno v območnih načrtih za pravični prehod. Podpora, zagotovljena za take naložbe, ne bi smela zahtevati revizije območnega načrta za pravični prehod, kadar bi bila taka revizija izključno povezana z analizo vrzeli, ki upravičuje naložbo z vidika ustvarjanja delovnih mest.

(14)

Področje uporabe podpore Sklada za pravični prehod iz Uredbe (EU) 2021/1056 (57) bi bilo treba razširiti tudi na naložbe podjetij v neto ničelne tehnologije in obravnavanje pomanjkanja delovne sile in spretnosti, da bi spodbujali te naložbe, ki podpirajo cilje platforme STEP, če so združljive s pričakovanim prispevkom k prehodu na podnebno nevtralnost, kot je določeno v območnih načrtih za pravični prehod, s poudarkom na MSP in podjetjih s srednjo tržno kapitalizacijo. V okviru podpore podjetjem, ki niso MSP, bi bilo treba razmisliti tudi o naložbah, ki bodo prispevale k ustvarjanju vajeništev in delovnih mest ali izvajanju izobraževanj ali usposabljanj za nova znanja in spretnosti. Za zagotavljanje take podpore se ne bi smelo zahtevati revizije območnega načrta za pravični prehod.

(14a)

Države članice bi morale imeti možnost, da v celoti ali delno prerazporedijo svoje okvirne dodelitve iz sredstev rezerve za prilagoditev na brexit v ESRR ali ESS+, pod pogojem, da bodo namenjene podpori za produktivne naložbe, ki lahko znatno prispevajo k razvoju manj razvitih regij in regij v prehodu, pa tudi bolj razvitih regij držav članic, katerih BDP na prebivalca je nižji od povprečja EU, vključno z regijami in lokalnimi skupnostmi, ki jih je izstop Združenega kraljestva iz Unije najbolj prizadel. Naložbe, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, ki naj bi se financirale iz ESRR in ESS+ in rezerve za prilagoditev na brexit, imajo lahko podobne namene in podobno vsebino, saj je končni cilj obeh omogočiti okrepitev splošne zmogljivosti Evrope, da z zagotavljanjem dostopa državam članicam do takih naložb izboljša svoj položaj v nekaterih sektorjih ter tako poskuša zmanjšati tveganje povečanja razlik in ublažiti negativne učinke na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

(14b)

Države članice bi morale imeti tudi možnost, da v celoti ali delno prerazporedijo svoje okvirne dodelitve iz sredstev rezerve za prilagoditev na brexit v SPP, pod pogojem, da bodo namenjene podpiranju ukrepov, skladnih z odobrenimi območnimi načrti za pravični prehod, tudi v regijah pravičnega prehoda, ki jih je izstop Združenega kraljestva iz Unije neposredno ali posredno najbolj prizadel. SPP in rezerva za prilagoditev na brexit lahko prispevata k ciljem platforme STEP, saj je njun končni cilj omogočiti regionalno gospodarsko diverzifikacijo in okrepiti splošne zmogljivosti Evrope, da z zagotavljanjem dostopa državam članicam do takih naložb izboljša svoj položaj v nekaterih sektorjih ter tako poskuša zmanjšati tveganje povečanja razlik in ublažiti negativne učinke na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

(16)

Da bi se naložbe pospešile in zagotovila takojšnja likvidnost za naložbe, ki podpirajo cilje platforme STEP v okviru ESRR, ESS+ (59) in Sklada za pravični prehod, bi bilo treba zagotoviti dodatni znesek izrednega predhodnega financiranja v obliki enkratnega plačila glede na prednostne naloge, namenjene naložbam, ki podpirajo cilje platforme STEP. Dodatno predhodno financiranje bi moralo veljati za celotno dodelitev Sklada za pravični prehod, saj je treba pospešiti njegovo izvajanje, Sklad za pravični prehod pa je močno povezan s podporo državam članicam pri doseganju ciljev platforme STEP. Pravila, ki se uporabljajo za navedene zneske izrednega predhodnega financiranja, bi morala biti skladna s pravili, ki se uporabljajo za predhodno financiranje iz Uredbe (EU) 2021/1060. Poleg tega bi bilo treba za nadaljnje spodbujanje takih naložb in zagotavljanje njihovega hitrejšega izvajanja omogočiti zvišanje stopnje financiranja EU v višini 100 % za prednostne naloge platforme STEP. Organe upravljanja se spodbuja, naj pri izvajanju novih ciljev platforme STEP uporabljajo nekatera socialna merila ali spodbujajo pozitivne socialne rezultate, kot so ustvarjanje pripravništev in delovnih mest za mlade prikrajšane osebe, zlasti mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, uporaba socialnih meril iz direktiv o javnih naročilih, kadar projekt izvaja organ, za katerega veljajo javna naročila, in izplačevanje ustreznih plač, dogovorjenih s kolektivnimi pogajanji.

(16)

Da bi se naložbe pospešile in zagotovila takojšnja likvidnost za naložbe, ki podpirajo cilje platforme STEP v okviru ESRR, ESS+ (59) in Sklada za pravični prehod, bi bilo treba zagotoviti dodatni znesek izrednega predhodnega financiranja v obliki enkratnega plačila glede na prednostne naloge, namenjene naložbam, ki podpirajo cilje platforme STEP. Dodatno predhodno financiranje bi moralo veljati za celotno dodelitev Sklada za pravični prehod, saj je treba pospešiti njegovo izvajanje, Sklad za pravični prehod pa je močno povezan s podporo državam članicam pri doseganju ciljev platforme STEP. Pravila, ki se uporabljajo za navedene zneske izrednega predhodnega financiranja, bi morala biti skladna s pravili, ki se uporabljajo za predhodno financiranje iz Uredbe (EU) 2021/1060. Poleg tega bi bilo treba za nadaljnje spodbujanje takih naložb in zagotavljanje njihovega hitrejšega izvajanja omogočiti zvišanje stopnje financiranja EU do 100 % za prednostne naloge platforme STEP. Organe upravljanja se spodbuja, naj pri izvajanju novih ciljev platforme STEP uporabljajo nekatera socialna merila in spodbujajo pozitivne socialne rezultate, kot so ustvarjanje pripravništev in kakovostnih delovnih mest za mlade prikrajšane osebe, zlasti mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, uporaba socialnih meril iz direktiv o javnih naročilih, kadar projekt izvaja organ, za katerega veljajo javna naročila, in izplačevanje ustreznih plač, dogovorjenih s kolektivnimi pogajanji.

(18)

Regulativni okvir za izvajanje programov za obdobje 2014–2020 je bil v preteklih letih prilagojen, da bi državam članicam in regijam zagotovil dodatno prožnost glede pravil za izvajanje ter večjo likvidnost pri odpravljanju posledic pandemije COVID-19 in vojne agresije proti Ukrajini. Za te ukrepe, ki so bili uvedeni ob koncu programskega obdobja, je potrebnega dovolj časa in upravnih virov, da se bodo v celoti izkoristili in izvedli; tudi takrat, ko bodo države članice sredstva usmerile v revizijo operativnih programov, povezanih s cilji platforme STEP, za obdobje 2021–2027. Da bi se zmanjšalo upravno breme za organe, pristojne za program, in preprečila morebitna izguba sredstev ob zaključku iz izključno upravnih razlogov, bi bilo treba v Uredbi (EU) št. 1303/2013 (61) in Uredbi (EU) št. 223/2014 (62) podaljšati roke za upravni zaključek programov v obdobju 2014–2020. Natančneje, rok za predložitev navedenega zahtevka za končno plačilo bi bilo treba podaljšati za 12 mesecev. Poleg tega bi bilo treba za 12 mesecev podaljšati tudi rok za predložitev dokumentov o zaključku. V okviru te spremembe je primerno pojasniti, da se razdeljevanje hrane in materiala, kupljenega do konca obdobja upravičenosti (konec leta 2023), lahko nadaljuje tudi po tem datumu. Da se zagotovita dobro izvrševanje proračuna EU in spoštovanje zgornjih mej plačil, bi bilo treba plačila, ki jih je treba izvesti v letu 2025, omejiti na 1 % finančnih sredstev iz virov v okviru večletnega finančnega okvira na program. Zapadli zneski, ki presegajo zgornjo mejo 1 % odobrenih proračunskih sredstev za posamezen program na sklad za leto 2025, ne bodo izplačani v letu 2025 ali v naslednjih letih, temveč bodo uporabljeni le za potrditev predhodnega financiranja. Neporabljeni zneski se sprostijo v skladu s splošnimi pravili za sprostitev obveznosti ob zaključku.

(18)

Regulativni okvir za izvajanje programov za obdobje 2014–2020 je bil v preteklih letih prilagojen, da bi državam članicam in regijam zagotovil dodatno prožnost glede pravil za izvajanje ter večjo likvidnost pri odpravljanju posledic pandemije COVID-19 in vojne agresije proti Ukrajini. Za te ukrepe je potrebnega dovolj časa in upravnih virov, da se bodo v celoti izkoristili in izvedli; tudi takrat, ko bodo države članice sredstva usmerile v revizijo operativnih programov, povezanih s cilji platforme STEP, za obdobje 2021–2027. Da bi se zmanjšalo upravno breme za organe, pristojne za program, in preprečila morebitna izguba sredstev ob zaključku iz izključno upravnih razlogov, bi bilo treba v Uredbi (EU) št. 1303/2013 (61) in Uredbi (EU) št. 223/2014 (62) podaljšati roke za upravni zaključek programov v obdobju 2014–2020. Natančneje, rok za predložitev navedenega zahtevka za končno plačilo bi bilo treba podaljšati za 12 mesecev. Poleg tega bi bilo treba za 12 mesecev podaljšati tudi rok za predložitev dokumentov o zaključku. Zato bi bilo treba državam članicam omogočiti, da predložijo zahtevek za končno plačilo do 30. junija 2025, dokumente iz člena 138 Uredbe (EU) št. 1303/2013 pa do 15. februarja 2026, da bi imele države članice dovolj časa za dokončanje postopkov, povezanih z zaključkom projektov. V okviru te spremembe je primerno pojasniti, da se razdeljevanje hrane in materiala, kupljenega do konca obdobja upravičenosti (konec leta 2023), lahko nadaljuje tudi po tem datumu. Da se zagotovita dobro izvrševanje proračuna EU in spoštovanje zgornjih mej plačil, bi bilo treba plačila, ki jih je treba izvesti v letu 2025, omejiti na 10 % finančnih sredstev iz virov v okviru večletnega finančnega okvira na program. Zapadli zneski, ki presegajo zgornjo mejo 10 % odobrenih proračunskih sredstev za posamezen program na sklad za leto 2025, ne bodo izplačani v letu 2025 ali v naslednjih letih, temveč bodo uporabljeni le za potrditev predhodnega financiranja. Neporabljeni zneski se sprostijo v skladu s splošnimi pravili za sprostitev obveznosti ob zaključku. Ob upoštevanju specifičnih izzivov najbolj oddaljenih regij, kot so opredeljene v členu 349 PDEU, bi bilo treba določiti posebno odstopanje glede roka za končni zahtevek za vmesno plačilo za zadnje obračunsko leto, vmesna plačila v letu 2025 pa bi morala biti omejena na 15 %.

(19)

InvestEU je vodilni program EU za spodbujanje naložb, zlasti v zeleni in digitalni prehod, z zagotavljanjem financiranja, ki temelji na povpraševanju, tudi z mehanizmi mešanega financiranja, in tehnične pomoči. Tak pristop prispeva k privabljanju dodatnega javnega in zasebnega kapitala. Zaradi velikega tržnega povpraševanja po jamstvu InvestEU bi bilo treba okrepiti oddelek za EU v okviru programa InvestEU, da bi ustrezal ciljem platforme STEP. To bo med drugim okrepilo obstoječo možnost v okviru programa InvestEU, da se vlaga v projekte, ki so del pomembnega projekta skupnega evropskega interesa, v okviru opredeljenih sektorjev kritične tehnologije. Poleg tega se države članice spodbuja, naj prispevajo k oddelku InvestEU za države članice za podporo finančnim produktom v skladu s cilji platforme STEP, brez poseganja v pravila o državni pomoči, ki se uporabljajo. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da v svoje načrte za okrevanje in odpornost kot ukrep vključijo denarni prispevek za namen oddelka InvestEU za države članice za podporo ciljem platforme STEP. Navedeni dodatni prispevek za podporo ciljem platforme STEP bi lahko znašal do 6 % skupne finančne dodelitve iz načrta za okrevanje in odpornost oddelku za države članice. Uvesti bi bilo treba tudi dodatno prožnost in pojasnila za boljše uresničevanje ciljev platforme STEP.

(19)

InvestEU je vodilni program EU za spodbujanje naložb, zlasti v zeleni in digitalni prehod, z zagotavljanjem financiranja, ki temelji na povpraševanju, tudi z mehanizmi mešanega financiranja, in tehnične pomoči. Tak pristop prispeva k privabljanju dodatnega javnega in zasebnega kapitala. Zaradi velikega tržnega povpraševanja po jamstvu InvestEU bi bilo treba okrepiti oddelek za EU v okviru programa InvestEU, da bi ustrezal ciljem platforme STEP. To bo med drugim okrepilo obstoječo možnost v okviru programa InvestEU, da se vlaga v projekte, ki so del pomembnega projekta skupnega evropskega interesa, v okviru opredeljenih sektorjev ustrezne tehnologije. Da bi zagotovila črpanje vseh razpoložljivih sredstev in pod pogojem, da izvajalski partnerji nimajo zadostnih zmogljivosti za črpanje 25 % jamstva EU, ki jim je namenjeno, lahko Komisija skupini EIB izjemoma odobri več kot 75 % jamstva EU. V zvezi s tem bi morala Komisija spodbujati izvajalske partnerje, ki niso skupina EIB, in jim pomagati, da v celoti črpajo sredstva, ki so jim na voljo. Poleg tega se države članice spodbuja, naj prispevajo k oddelku InvestEU za države članice za podporo finančnim produktom v skladu s cilji platforme STEP, brez poseganja v pravila o državni pomoči, ki se uporabljajo. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da v svoje načrte za okrevanje in odpornost kot ukrep vključijo denarni prispevek za namen oddelka InvestEU za države članice za podporo ciljem platforme STEP. Navedeni dodatni prispevek za podporo ciljem platforme STEP bi lahko znašal do 6 % skupne finančne dodelitve iz načrta za okrevanje in odpornost oddelku za države članice. Uvesti bi bilo treba tudi dodatno prožnost in pojasnila za boljše uresničevanje ciljev platforme STEP. Na splošno bi bilo treba Komisijo in vse organe, pristojne za programe, ki prispevajo k izvajanju platforme STEP, spodbujati k zagotavljanju doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja s cilji platforme STEP.

(20)

Obzorje Evropa je ključni program EU za financiranje raziskav in inovacij, njegov Evropski svet za inovacije pa zagotavlja podporo naprednim in prodornim inovacijam s potencialom za širjenje, ki so za zasebne vlagatelje morda preveč tvegane. V okviru programa Obzorje Evropa bi bilo treba zagotoviti dodatno prožnost, da bo lahko pospeševalec Evropskega sveta za inovacije zagotovil podporo izključno v obliki lastniškega kapitala za MSP, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, vključno z zagonskimi podjetji, ter MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja in izvajajo inovacije na področju tehnologij, podprtih v okviru platforme STEP, ne glede na to, ali so predhodno prejela druge vrste podpore iz pospeševalca Evropskega sveta za inovacije. Izvajanje sklada Evropskega sveta za inovacije je trenutno omejeno na najvišji znesek naložb v višini 15 milijonov EUR, razen v izjemnih primerih, in ne omogoča nadaljnjih krogov financiranja ali višjih zneskov naložb. Z omogočanjem podpore izključno v obliki lastniškega kapitala za MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, bi se odpravila obstoječa tržna vrzel z naložbenimi potrebami v razponu od 15 do 50 milijonov EUR. Poleg tega so izkušnje pokazale, da se zneski, namenjeni pilotnemu projektu Evropskega sveta za inovacije v okviru programa Obzorje 2020, ne porabijo v celoti. Ta neporabljena sredstva bi morala biti na voljo za namene pospeševalca Evropskega sveta za inovacije v okviru programa Obzorje Evropa. Uredbo o programu Obzorje Evropa bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevala povečana sredstva za Evropski obrambni sklad.

(20)

Obzorje Evropa je ključni program EU za financiranje raziskav in inovacij, njegov Evropski svet za inovacije pa zagotavlja podporo zlasti naprednim in prodornim inovacijam s potencialom za širjenje, ki so za zasebne vlagatelje morda preveč tvegane. V okviru programa Obzorje Evropa bi bilo treba zagotoviti dodatno prožnost, da bo lahko pospeševalec Evropskega sveta za inovacije zagotovil podporo izključno v obliki lastniškega kapitala za MSP, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, vključno z zagonskimi podjetji, ter MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja in izvajajo inovacije, zlasti tista, s področja tehnologij, podprtih v okviru platforme STEP, ne glede na to, ali so predhodno prejela druge vrste podpore iz pospeševalca Evropskega sveta za inovacije. Komisija je pri izvajanju sklada Evropskega sveta za inovacije omejila naložbe sklada na najvišji znesek naložb v višini 15 milijonov EUR, razen v izjemnih primerih, to pa sklad omejuje, da bi učinkovito prispeval k nadaljnjim krogom financiranja ali višjim zneskom naložb. Z omogočanjem podpore izključno v obliki lastniškega kapitala za MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, bi se odpravila obstoječa tržna vrzel, zlasti z naložbenimi potrebami v razponu od 15 do 50 milijonov EUR. Poleg tega so izkušnje pokazale, da se zneski, namenjeni pilotnemu projektu Evropskega sveta za inovacije v okviru programa Obzorje 2020, ne porabijo v celoti. Ta neporabljena sredstva bi v skladu s členom 15(3) Uredbe (EU) 2018/1046 morala biti na voljo za namene pospeševalca Evropskega sveta za inovacije v okviru programa Obzorje Evropa. Uredbo o programu Obzorje Evropa bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevala povečana sredstva za Evropski obrambni sklad.

(20a)

Evropski svet za inovacije ima ključno vlogo pri nudenju začetnega financiranja hitro rastočim zagonskim podjetjem in malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo. S svojim specializiranim znanjem je ta svet v idealnem položaju, da poveča možnosti financiranja za podjetja, ki iščejo kapital za širitev po začetni fazi inovacij. Vendar je dosedanje izvajanje pospeševalca Evropskega sveta za inovacije pokazalo, da je ambiciozna in preobrazbena narava Evropskega sveta za inovacije ki je prek svojega sklada referenčni vlagatelj za prebojne inovacije v Evropi, prinesla izzive pri izvajanju in pravno negotovost za izvajalce, zlasti v zvezi z vlogo Evropskega sveta za inovacije in izvajalske agencije za MSP. Ker ima sklad Evropskega sveta za inovacije ključno vlogo pri uspehu platforme STEP, bi bilo treba pojasniti ustrezne zakonodajne določbe o njegovem delovanju. V procesu nadaljnjega izboljšanja delovanja tega sklada bi bilo treba razmisliti o tem, da bi na podlagi člena 187 PDEU ustanovili neodvisni organ Unije, ki bi nosil glavno odgovornost za njegovo izvajanje.

(21)

Evropski obrambni sklad je vodilni program za povečanje konkurenčnosti, inovativnosti, učinkovitosti in tehnološke avtonomije obrambne industrije Unije, s čimer prispeva k odprti strateški avtonomiji Unije. Razvoj obrambnih zmogljivosti je bistvenega pomena, saj podpira sposobnost in samostojnost evropske industrije pri razvoju obrambnih proizvodov ter neodvisnost držav članic kot končnih uporabnikov takih proizvodov. Zato bi morala biti dodatna sredstva na voljo za podporo ukrepom na področju globokih in digitalnih tehnologij, ki prispevajo k razvoju obrambnih aplikacij.

(21)

Evropski obrambni sklad je vodilni program za povečanje konkurenčnosti, inovativnosti, učinkovitosti in tehnološke avtonomije obrambne industrije Unije, s čimer prispeva k odprti strateški avtonomiji Unije. Razvoj obrambnih zmogljivosti je bistvenega pomena, saj podpira sposobnost in samostojnost evropske industrije pri razvoju obrambnih proizvodov ter neodvisnost držav članic kot končnih uporabnikov takih proizvodov. Zato bi morala biti dodatna sredstva na voljo za podporo projektom na področju globokih in digitalnih tehnologij, ki prispevajo k razvoju obrambnih aplikacij.

(21a)

Da bi se čim bolj povečal učinek podpore v obliki posojil, ki je na voljo na podlagi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta [RRF] in je namenjena doseganju ciljev iz člena 4 navedene uredbe, bi morale imeti države članice možnost, da zaprosijo za dodatno financiranje v obliki posojil, črpanih iz podpore v obliki posojil, ki je na podlagi navedene uredbe na voljo po 1. septembru 2023, da bi se prihodki iz teh posojil v obliki denarnih sredstev prispevali v oddelek InvestEU za države članice v podporo ciljem STEP. Države članice bi morale imeti možnost, da zaprosijo za tako podporo v obliki posojil do 15. decembra 2023.

(a)

podpiranje razvoja ali proizvodnje kritičnih tehnologij po vsej Uniji ali zaščita in okrepitev zadevnih vrednostnih verig na naslednjih področjih:

(a)

podpiranje razvoja ali proizvodnje kritičnih tehnologij po vsej Uniji ali zaščita in okrepitev zadevnih dobavnih verig iz odstavka 4 v naslednjih sektorjih:

(i)

globoke in digitalne tehnologije,

(i)

digitalne tehnologije, vključno z večdržavnimi projekti, kot so opredeljeni v členu 2, točka 2, Sklepa (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta in ki prispevajo k ciljem programa politike Digitalno desetletje do leta 2030, vzpostavljenega z navedenim sklepom;

(ii)

čiste tehnologije;

(ii)

neto ničelne tehnologije, kot so opredeljene v členu 3, točka ..., Uredbe (EU).../... [akt o neto ničelni industriji];

(iii)

biotehnologije;

(iii)

biotehnologije, kot so opredeljene v Prilogi k tej uredbi, in biološke znanosti, vključno z zdravili s seznama kritičnih zdravil Unije in njihovimi sestavinami;

(b)

obravnavanje pomanjkanja delovne sile in spretnosti, ki so ključnega pomena za vse vrste kakovostnih delovnih mest, v podporo cilju iz točke (a).

(b)

obravnavanje pomanjkanja delovne sile in spretnosti, ki so ključnega pomena za vse vrste kakovostnih delovnih mest, v podporo cilju, določenem v točki (a), zlasti z vseživljenjskim učenjem in v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji ter že vzpostavljenimi pobudami za izobraževanje in usposabljanje, vključno z akademijami za neto ničelne industrije, vzpostavljenimi v skladu s členom 23 Uredbe (EU) .../... [akt o neto ničelni industriji];

(ba)

spodbujanje visokotehnoloških inovacij v podporo cilju, določenem v točki (a), ki imajo potencial za zagotavljanje preobrazbenih rešitev, ki temeljijo na vrhunskih znanosti, tehnologiji in inženirstvu, vključno z inovacijami, ki združujejo napredek na fizičnem, biološkem in digitalnem področju.

(a)

jamstvom Unije iz člena 4(1) Uredbe (EU) 2021/523 z okvirnim zneskom 7 500 000 000 EUR. Navedeno jamstvo se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2021/523;

(a)

jamstvom Unije iz člena 4(1) Uredbe (EU) 2021/523 z okvirnim zneskom 10 500 000 000 EUR, ki se izvaja v skladu z omenjeno uredbo;

(b)

zneskom v višini 500 000 000 EUR v tekočih cenah iz finančnih sredstev iz člena 12(2), točka (c)(i), Uredbe (EU) 2021/695. Navedeni znesek se izvede v skladu z Uredbo (EU) 2021/695;

(b)

zneskom v višini 1 300 000 000 EUR v tekočih cenah iz finančnih sredstev iz člena 12(2), točka (c)(i), Uredbe (EU) 2021/695, ki se izvede v skladu z omenjeno uredbo;

(c)

zneskom v višini 5 000 000 000  EUR v tekočih cenah iz finančnih sredstev iz šestega pododstavka člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES. Navedeni znesek se izvede v okviru sklada za inovacije v skladu s pravili iz člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES in Delegirane uredbe Komisije [2019/856];

(c)

zneskom v višini 5 000 000 000  EUR v tekočih cenah finančnih sredstev iz šestega pododstavka člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES, ki se izvede v okviru sklada za inovacije v skladu s pravili iz člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/856.

(d)

zneskom v višini 1 500 000 000  EUR v tekočih cenah iz finančnih sredstev iz člena 4(1) Uredbe (EU) 2021/697. Navedeni znesek se izvede v skladu z Uredbo (EU) 2021/697.

(d)

zneskom v višini 2 500 000 000  EUR v tekočih cenah iz finančnih sredstev iz člena 4(1) Uredbe (EU) 2021/697, ki se izvede v skladu s to uredbo.

(a)

prejemanje podpore za ukrep v okviru drugega sklada ali programa Unije v skladu s pravili, ki se uporabljajo za navedeni sklad ali program, ali

(a)

prejemanje podpore za projekt v okviru drugega sklada ali programa Unije v skladu s pravili, ki se uporabljajo za navedeni sklad ali program, ali

(b)

financiranje ukrepa prek kumulativnega ali kombiniranega financiranja z drugim instrumentom Unije v skladu s pravili veljavnih temeljnih aktov.

(b)

financiranje projekta prek kumulativnega ali kombiniranega financiranja z drugim instrumentom Unije v skladu s pravili veljavnih temeljnih aktov.

(a)

podeljuje in spodbuja pečat suverenosti iz člena 4(1) ter se povezuje z organi upravljanja, pristojnimi za razpise za zbiranje predlogov in razpise za zbiranje ponudb, da se v vseh programih povečajo možnosti financiranja za projekte, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti, brez poseganja v izbirne postopke;

(b)

podeljuje pečat suverenosti projektom, ki se financirajo iz skladov kohezijske politike in prispevajo k ciljem platforme iz člena 2 te uredbe;

(c)

vzpostavi in upravlja portal za suverenost v skladu s členom 6;

(d)

se povezuje z drugimi obstoječimi strukturami, zlasti s platformo za neto ničelne tehnologije v Evropi, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) .../... [akt o neto ničelni industriji], in odborom za kritične surovine, ki je bil ustanovljen v skladu z Uredbo (EU) .../... [akt o kritičnih surovinah], pristojnimi nacionalnimi organi, imenovanimi v skladu s členom 6(4) te uredbe, izvajalskimi partnerji in svetovalno skupino za industrijo iz odstavka 3 tega člena z namenom usklajevanja in izmenjave informacij o finančnih potrebah, obstoječih ozkih grlih in najboljših praksah za projekte po vsej Uniji;

(e)

spodbuja stike med sektorji iz člena 2, pri čemer se zlasti poslužuje obstoječih industrijskih zavezništev, mrež in struktur, kot so Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) in skupna podjetja.

(a)

tekočih in prihodnjih razpisih za zbiranje predlogov in razpisih za zbiranje ponudb, povezanih s cilji platforme, v okviru ustreznih programov in skladov;

(a)

informacij o programih in skladih Unije v okviru področja uporabe te uredbe ter o tekočih in prihodnjih razpisih za zbiranje predlogov in razpisih za zbiranje ponudb, povezanih s cilji platforme, v okviru ustreznih programov in skladov;

(d)

kontaktnih podatkih pristojnih nacionalnih organov, imenovanih v skladu z odstavkom 4.

(d)

(Ne zadeva slovenske različice.)

(a)

skupnih odhodkih v okviru platforme STEP, ki se financirajo v okviru zadevnih programov;

(a)

skupnih odhodkih v okviru platforme STEP, ki se financirajo v okviru zadevnih programov in skladov;

(ba)

oceni učinka, ki določa, kako zbrani projekti v okviru platforme STEP prispevajo k strateškim ciljem Unije za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti;

(bb)

analizi geografske in tehnološke porazdelitve projektov, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti.

(a)

državah članicah, katerih povprečni BDP na prebivalca, merjen v standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2015–2017, je nižji od povprečja EU-27; ter

(b)

v vseh državah članicah.

(ix)

s podpiranjem naložb, ki prispevajo k cilju platforme STEP iz člena 2(1), točka (a)(ii), Uredbe .../... [uredba o platformi STEP]

(ix)

s podpiranjem naložb, ki prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2 Uredbe .../... [uredba o platformi STEP]

(3)

v členu 3 se vstavi naslednji odstavek 1a:

(3)

v členu 3 se vstavi naslednji odstavek 1a:

1a.

Sredstva v okviru specifičnega cilja iz člena 3(1), točki (a)(vi) in (b)(ix), se načrtujejo v okviru namenskih prednostnih nalog, ki so skladne z ustreznim ciljem politike, in so omejena na največ 20 % prvotnih dodeljenih sredstev ESRR.

(e)

kadar prispevajo k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 1 iz člena 3(1), prvi pododstavek, točka (a)(vi), ali k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 2 iz točke (b)(ix) navedenega pododstavka, v manj razvitih regijah in regijah v prehodu ter bolj razvitih regijah v državah članicah, katerih povprečni BDP na prebivalca, merjen v standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2015–2017, je nižji od povprečja EU-27.

(e)

kadar prispevajo k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 1 iz člena 3(1), prvi pododstavek, točka (a)(vi), ali k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 2 iz točke (b)(ix) navedenega pododstavka, v manj razvitih regijah in regijah v prehodu ter bolj razvitih regijah v državah članicah, katerih povprečni BDP na prebivalca, merjen v standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2015–2017, je nižji od povprečja EU-27, pri čemer v središču ostajajo MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

(6)

v Prilogi I, tabela 1, se v okviru cilja politike 1 doda naslednja vrstica:

(6)

v Prilogi I, tabela 1, se v okviru cilja politike 1 doda naslednja vrstica:

(7)

v Prilogi I, tabela 1, se v okviru cilja politike 2 doda naslednja vrstica:

(7)

v Prilogi I, tabela 1, se v okviru cilja politike 2 doda naslednja vrstica:

(4)

v Prilogi I, razpredelnica 1, se dodajo naslednje vrstice:

(4)

v Prilogi I, razpredelnica 1, se dodajo naslednje vrstice:

(5)

v Prilogi I, razpredelnica 6, se doda naslednja vrstica:

(5)

v Prilogi I, razpredelnica 6, se doda naslednja vrstica:

(-1a)

v členu 2 se točka (29) nadomesti z naslednjim:

„(29)

„obračunsko leto“ pomeni za namene tretjega ali četrtega dela obdobje od 1. julija do 30. junija, razen za prvo obračunsko leto programskega obdobja, ki se začne z dnem začetka upravičenosti do izdatkov in konča s 30. junijem 2015. Finančno obračunsko leto je obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024;“

„(29)

„obračunsko leto“ pomeni za namene tretjega ali četrtega dela obdobje od 1. julija do 30. junija, razen za prvo obračunsko leto programskega obdobja, ki se začne z dnem začetka upravičenosti do izdatkov in konča s 30. junijem 2015. Finančno obračunsko leto je obdobje od 1. julija 2024 do 30. junija 2025;“

(-1b)

v členu 24 se vstavi naslednji odstavek:

(-1c)

v členu 65 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(a)

doda se naslednji odstavek 6:

(b)

doda se naslednji odstavek:

(2a)

v členu 141 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(aa)

v odstavku 1 se vstavi naslednji četrti pododstavek:

(4a)

v členu 9(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(b)

oddelek za države članice obravnava specifične tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, v eni ali več regijah ali državah članicah, in sicer za izpolnitev ciljev politike skladov, ki prispevajo v okviru deljenega upravljanja, ali dodatnega zneska, ki ga zagotovi država članica v skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1), zlasti za okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji z uravnavanjem neravnovesij med njenimi regijami.

„ (b)

oddelek za države članice obravnava specifične tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, v eni ali več regijah ali državah članicah, in sicer za izpolnitev ciljev politike skladov, ki prispevajo v okviru deljenega upravljanja, ali dodatnega zneska, ki ga zagotovi država članica v skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1), zlasti za okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji z uravnavanjem neravnovesij med njenimi regijami. Dodatni znesek, ki ga država članica zagotovi v obliki gotovine v skladu s četrtim pododstavkom člena 4(1), se nameni za projekte, ki prispevajo k ciljem iz člena 2 Uredbe .../... [uredba o platformi STEP].“

(4b)

v členu 10(3) se vstavi nova točka:

„(h)

morebitne prispevke v obliki denarnih sredstev v oddelek za države članice, ki izhajajo iz prihodkov od posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost v skladu s členom 33a Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a).

(5a)

v členu 11(1), točka (b), se vstavi nova:

„(viii)

spremlja izvajanje in preverja, ali so projekti platforme STEP, ki se financirajo s prihodki iz posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost, usklajeni z nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost.“

(6)

člen 13(4) se nadomesti z naslednjim:

(6)

člen 13 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

(6b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

(d)

v odstavku 7 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(e)

vstavi se naslednji odstavek:

„(j)

zagotavlja svetovalno podporo upraviteljem delniških skladov, ki delujejo na področjih iz točke (e) člena 8(1).“;

„(j)

zagotavlja svetovalno podporo upraviteljem delniških skladov in drugim ustreznim deležnikom, ki delujejo na področjih iz točke (e) člena 8(1), med drugim v zvezi z vrednotenjem neopredmetenih sredstev.“;

(e)

do 7 500 000 000  EUR za cilje iz člena 3(2), točka (e).

(e)

do 10 500 000 000  EUR za cilje iz člena 3(2), točka (e).

(16)

povečanje obsega, uvajanje in obsežna proizvodnja kritičnih tehnologij iz člena 2(1), točka (a), Uredbe .../... [uredba o platformi STEP], pa tudi ustrezne vrednostne verige iz člena 2(4) navedene uredbe.

(16)

razvoj ali proizvodnja kritičnih tehnologij iz člena 2(1), točka (a), Uredbe .../... [uredba o platformi STEP], pa tudi ustrezne dobavne verige iz člena 2(2) navedene uredbe.

7a.1

Naložbe, mobilizirane po tehnoloških področjih: (i) globoke in digitalne tehnologije, (ii) čiste tehnologije in (iii) biotehnologije.

7a.2

Število podprtih podjetij po tehnoloških področjih: (i) globoke in digitalne tehnologije, (ii) čiste tehnologije in (iii) biotehnologije.

(-1)

v členu 7 se odstavek 10 nadomesti z naslednjim:

(-1a)

v členu 9(1) se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

(b)

samostojnost;

(c)

sposobnost za prevzemanje tveganja;

„(b)

samostojnost, zlasti pri izvajanju podpore za lastniški kapital, da se zagotovijo časovnice naložb, skladne s trgom, in prevzemanje tveganja iz točke (c);

(c)

sposobnost za prevzemanje tveganja, ki presega tržne standarde, zlasti s potrpežljivim vlaganjem v inovacije, za katere ni mogoče pridobiti bančnega financiranja.“;

(b)

v odstavku 2 se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

(b)

v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„( b )

46 628 000 000  EUR za steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ za obdobje 2021–2027, od tega: “

„(c)

13 237 000 000  EUR za steber III ‚Inovativna Evropa‘ za obdobje 2021–2027, od tega:

(i)

6 775 000 000  EUR za sklop ‚Zdravje‘;

(i)

10 052 000 000  EUR za Evropski svet za inovacije;

(ii)

1 350 000 000  EUR za sklop ‚Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba‘;

(ii)

459 000 000  EUR za evropske inovacijske ekosisteme,

(iii)

1 276 000 000  EUR za sklop ‚Civilna varnost za družbo‘;

(iii)

2 726 000 000  EUR za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo;“;

(iv)

13 229 000 000  EUR za sklop ‚Digitalno področje, industrija in vesolje‘;

(v)

13 229 000 000  EUR za sklop ‚Podnebje, energija in mobilnost‘;

(vi)

8 799 000 000  EUR za sklop ‚Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje‘;

(vii)

1 970 000 000  EUR za nejedrske neposredne ukrepe JRC;

(c)

13 237 000 000  EUR za steber III ‚Inovativna Evropa‘ za obdobje 2021–2027, od tega:

(i)

10 052 000 000  EUR za EIC,

(ii)

459 000 000  EUR za evropske inovacijske ekosisteme,

(iii)

2 726 000 000  EUR za EIT;“;

(3)

v členu 48 se v prvem pododstavku doda naslednja točka (d):

(3)

člen 48 se spremeni:

(a)

v odstavku 1, drugi pododstavek, se točka (c) nadomesti z naslednjim:

(c)

podporo izključno v obliki lastniškega kapitala za MSP, ki niso zmožna pridobiti pomoč bank, vključno z zagonskimi podjetji, ki so že prejela podporo izključno v obliki nepovratnih sredstev.

„(c)

lahko zagotavlja tudi podporo izključno v obliki lastniškega kapitala za MSP, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, vključno z zagonskimi podjetji, ki izvajajo prebojne in prelomne inovacije, za katere ne morejo pridobiti bančnega financiranja;“;

(b)

v odstavku 1, drugi pododstavek, se vstavi naslednja točka:

(d)

podporo izključno v obliki lastniškega kapitala za širjenje za MSP, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, vključno z zagonskimi podjetji, in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, vključno s subjekti, ki so že prejeli podporo v skladu s točkami (a) do (c) ter izvajajo prebojne in prelomne inovacije na področju kritičnih tehnologij, za katere ne morejo pridobiti bančnega financiranja, iz člena 2(1)(a) Uredbe .../... [uredba o platformi STEP], ki se financirajo v skladu s členom 3(b) navedene uredbe.

„(d)

podporo izključno v obliki lastniškega kapitala za širjenje za MSP, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, vključno z zagonskimi podjetji, in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, vključno s subjekti, ki so že prejeli podporo v skladu s točkami (a) do (c) ter izvajajo prebojne in prelomne inovacije na področju tehnologij, za katere ne morejo pridobiti bančnega financiranja, iz člena 2(1)(a) Uredbe .../... [uredba o platformi STEP], ki se financirajo v skladu s členom 3(b) navedene uredbe.“;

(c)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

(d)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

(e)

v odstavku 8 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(f)

v odstavku 11 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(a)

3 151 000 000  EUR za raziskovalne ukrepe in

(a)

3 484 000 000  EUR za raziskovalne ukrepe in

(b)

6 302 000 000  EUR za razvojne ukrepe.

(b)

6 969 000 000  EUR za razvojne ukrepe.

(c)

doda se odstavek 5:

(b)

doda se odstavek 5:

(1)

v členu 7 se doda naslednji odstavek 3:

(1)

v členu 7 se doda naslednji odstavek 3:

„3.

Brez poseganja v odstavek 2 lahko države članice predlagajo, da se v njihov načrt za okrevanje in odpornost kot ocenjeni stroški vključi tudi znesek denarnega prispevka za namen oddelka za države članice v skladu z ustreznimi določbami uredbe o programu InvestEU, in sicer izključno za ukrepe za podporo naložbenim dejavnostim, ki prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2 Uredbe .../...71 [uredba o platformi STEP]. Navedeni stroški ne presegajo 6 % skupnih finančnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, ustrezni ukrepi, kot so določeni v načrtu za okrevanje in odpornost, pa upoštevajo zahteve iz te uredbe. Ta omejitev ne velja za gotovinske prispevke, plačane v skladu s členom 33a.“; (71)

(2a)

doda se novo poglavje:

–

DNK/RNK: genomika, farmakogenomika, genske sonde, genski inženiring, sekvenciranje/sinteza/amplifikacija DNK/RNK, profiliranje izražanja genov in uporaba protismerne tehnologije, obsežna sinteza DNK, urejanje genomov in genov, genski vlek;

–

beljakovine in druge molekule: sekvenciranje/sinteza/inženiring beljakovin in peptidov (vključno z makromolekularnimi hormoni); izboljšane metode dovajanja makromolekularnih zdravil; proteomika, izolacija in čiščenje beljakovin, prenos signalov, identifikacija celičnih receptorjev;

–

celična in tkivna kultura ter inženiring: celična/tkivna kultura, tkivni inženiring (vključno s tkivnimi vezivom in biomedicinskim inženiringom), celična fuzija, cepiva/imunski stimulansi, manipulacija zarodkov, tehnologije za vzrejo z uporabo označevalcev, metabolični inženiring;

–

procesne tehnike biotehnologije: fermentacija z uporabo bioreaktorjev, biorafiniranje, biopredelava, biorudarjenje, biopulpanje, biobeljenje, biorazžvepljevanje, bioremediacija, biozaznavanje, biofiltracija in fitoremediacija, molekularna akvakultura;

–

genski in RNK vektorji: gensko zdravljenje, virusni vektorji;

–

bioinformatika: ustvarjanje podatkovnih zbirk o genomih in zaporedjih beljakovin; modeliranje kompleksnih bioloških procesov, vključno s sistemsko biologijo;

–

nanobiotehnologija: uporablja orodja in procese nano/mikroproizvodnje za izdelavo pripomočkov za preučevanje biosistemov in aplikacij pri dovajanju zdravil, diagnostiki itd.