Poročevalka:

Milena ANGELOVA

Zaprosilo	Evropska komisija, 20. 9. 2023
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep plenarne skupščine	11. 7. 2023
Pravna podlaga	člen 52(2) Poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	21. 12. 2023
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	14. 2. 2024
Plenarno zasedanje št.	585
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	143/2/9

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ceni, da se ukrepi za gospodarsko varnost v sporočilu obravnavajo z več vidikov. Čeprav podpira pristop, ki temelji na oceni groženj, tveganja in ranljivosti, pa hkrati poziva, naj se izčrpno ocenijo tudi prednosti EU ter na podlagi tega analizirajo in izkoristijo priložnosti, ki jih prinašajo svetovni izzivi.

1.2

Po mnenju EESO je ključno, da se spodbujanju konkurenčnosti EU daje prednost. Poudarja, da so naložbe v inovacije, pridobivanje znanj in spretnosti ter razvoj industrijskih zmogljivosti, poleg dobro delujočega notranjega trga, nepogrešljivi za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti ter zmanjšanje kritične odvisnosti ob sočasni zaščiti socialnega tržnega gospodarstva EU.

1.3

EESO poudarja, da je zanesljiva oskrba z energijo in surovinami odločilnega pomena za vse industrijske panoge in torej ključ do splošne gospodarske varnosti EU. Vse pomembnejši so tudi varni digitalni sistemi in močna digitalna zmogljivost, saj digitalizacija vpliva na celotno gospodarstvo in družbo.

1.4

Za stabilen dostop do financiranja in preprečitev pretirane odvisnosti od drugih držav je izredno nujno dokončati unijo kapitalskih trgov in bančno unijo. EESO poudarja, da EU na tem področju še vedno zaostaja za svojimi glavnimi tekmeci. Odpraviti mora sedanje ovire in se odreči sprejemanju kakršnih koli novih ukrepov, ki bi ogrozili dostop do zasebnega financiranja. Poleg tega mora poskrbeti za ustrezno javno financiranje in prednostno obravnavati naložbe v infrastrukturo, raziskave in inovacije ter izobraževanje in usposabljanje.

1.5

EESO poziva, naj se za večje možnosti za diverzifikacijo oskrbovalnih verig in razširitev trgov izdelkov v celoti izkoristijo trgovinski in naložbeni sporazumi ter hitro zaključijo sedanja trgovinska pogajanja, hkrati pa je treba začeti nova z novimi potencialnimi partnerji. Po njegovem mnenju je pri tem bistven nov pristop k trgovini in trajnostnemu razvoju (1), tudi pri partnerstvih na področju kritičnih surovin. Prednostna naloga EU bi moralo biti tudi spodbujanje večstranskih trgovinskih sistemov in globalnih sporazumov, ki temeljijo na pravilih, dvostranskih in večstranskih tematskih partnerstev ter partnerstev z državami v razvoju. EESO meni, da lahko EU z mednarodnim sodelovanjem ne le zmanjša konflikte in svojo lastno kritično odvisnost, temveč tudi poveča vzajemne koristi in zavezanost drugih gospodarstev za partnersko sodelovanje z njo.

1.6

Čeprav bi moralo biti proaktivno sklepanje partnerstev glavni način za krepitev gospodarske varnosti EU v mednarodnih odnosih, so potrebni tudi odločni protiukrepi in zaščitni ukrepi v primerih, kadar tretje države ogrožajo gospodarsko varnost EU z ukrepi, povezanimi s trgovinskim, naložbenim ali tehnološkim sodelovanjem.

1.7

EESO poziva oblikovalce politike EU, naj z notranjimi politikami in aktivno diplomacijo izboljšajo pogoje za poslovanje, spodbujanje in podporo podjetij EU, vključno z mikro-, malimi in srednjimi podjetji (MSP), da bodo lahko obvladala geoekonomska tveganja, s katerimi se soočajo pri svojem poslovanju. Poziva jih tudi, naj zagotovijo, da ukrepi politike tem podjetjem ne bodo povzročali nesorazmernih stroškov ali ovir. Po njegovem mnenju je bistveno, da so podjetja v EU tesno vključena v opredeljevanje in oceno tveganj za gospodarsko varnost ter s tem povezanih priložnosti in ukrepov.

1.8

EESO poziva tudi k vključevanju drugih ustreznih akterjev civilne družbe v nadaljnjo pripravo in izvajanje strategije za gospodarsko varnost. Poudarja, da je treba povečati sinergije med državami članicami in ustvarjati koristi po vsej EU, da bo bolj enotna, močna na svetovni ravni in na splošno gospodarsko varna.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

EESO pozdravlja skupno sporočilo Evropske komisije in visokega predstavnika o evropski strategiji za gospodarsko varnost (2), saj v pravem času prinaša odziv na nove in stalno spreminjajoče se geopolitične in geoekonomske razmere. V tem mnenju obravnava splošen pristop in vsebino predlagane strategije, v dopolnilnem mnenju (3) (priloga) pa se osredotoča na pomen strateških tehnologij in sektorjev.

2.2   Prednostne naloge in načela

2.2.1.

EESO ceni pristop v sporočilu, v skladu s katerim se gospodarska varnost obravnava z več vidikov, in podpira v strategiji opisane prednostne naloge, ki so spodbujanje konkurenčnosti EU, zaščita EU pred tveganji za gospodarsko varnost in sklepanje partnerstev z zanesljivimi državami, ki razumejo probleme EU in imajo enake interese. Te prednostne naloge so močno povezane. Večja konkurenčnost na primer prispeva k zmanjšanju odvisnosti in potrebe po zaščiti ter EU omogoča, da je privlačnejši partner v trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, koristno sodelovanje pa nato krepi konkurenčnost in pomaga zmanjšati škodljivo odvisnost.

2.2.2.

Zaradi povezanosti prednostnih nalog je potreben medsektorski pristop k zunanjim odnosom in notranjim politikam EU. Močna skupna zunanja in varnostna politika ter v prihodnost usmerjene trgovina, naložbe, tehnologija in industrijske politike so na splošno osrednjega pomena. Vendar različni ukrepi pokažejo učinek ob različnem času, kar je treba upoštevati pri načrtovanju posameznih korakov izvajanja.

2.2.3.

EESO opozarja tudi na povezave med gospodarsko, socialno in geopolitično varnostjo. Gospodarska varnost je nujno potrebna za socialni model EU, osnova zanjo pa so temeljne pravice in pravna država. EU bi si morala na globalni ravni prizadevati, da bi bila močan akter, tako zaradi svojega trdnega gospodarskega položaja kot tudi diplomatskih in obrambnih zmožnosti. S tem bi na podlagi mnogostranskega sodelovanja v okviru sistema Združenih narodov prispevala k reševanju geopolitičnih konfliktov in napredku miru, demokracije, človekovih pravic ter ciljev trajnostnega razvoja. Pri tem je nujna reforma Organizacije združenih narodov.

2.2.4.

EESO se strinja, da za vse ukrepe za gospodarsko varnost veljata načeli sorazmernosti in natančnosti. Poleg tega predlaga, naj se pri izvajanju upoštevajo tudi načela proaktivnosti, praktičnosti in udeležbe.

2.2.5.

V skladu z načelom proaktivnosti mora EU sprejemati ukrepe in usmerjati razvoj na podlagi lastnih prednosti in možnosti, namesto da se defenzivno odziva samo na ukrepe drugih globalnih akterjev. Praktičnost pomeni, da mora EU poskrbeti za to, da so sprejeti ukrepi izvedljivi v praksi in skladni z dejanskimi razmerami podjetij ter drugih akterjev. Načelo udeležbe se nanaša na potrebo po sodelovanju in vključevanju vseh ustreznih akterjev v pripravo in izvajanje strategije.

2.3.   Ocenjevanje tveganj, priložnosti, prednosti in slabosti

2.3.1.

EESO se strinja z vrstami tveganj, ki so navedena v strategiji. To so tveganja za odpornost oskrbovalnih verig, tveganja za fizično in kibernetsko varnost kritične infrastrukture, tveganja, povezana s tehnološko varnostjo in uhajanjem tehnologije, ter tveganje uporabe gospodarske odvisnosti kot orožja ali gospodarske prisile. V ta namen je treba oceniti osrednje dejavnike gospodarske odvisnosti in jim nameniti ustrezno pozornost. Ti dejavniki so: delež uvoženih kritičnih ali strateških surovin, izdelkov in tehnologij, ki se uporabljajo; koncentracija uvoza in izvoza po posameznih državah in zanesljivost teh držav; zmožnost nadomeščanja kritičnega uvoza z lastno proizvodnjo ali inovacijami ter možnost diverzifikacije oskrbovalnih verig in trgov proizvodov (4).

2.3.2.

Poleg tega EESO opozarja na gospodarska tveganja, ki so povezana z uporabo naravnih virov in okolja kot orožja. To se na primer nanaša na vse večje napetosti, ki jih povzroča pomanjkanje vode, in na mnoge različne posledice podnebnih sprememb, ki lahko – vsaj posredno – ogrozijo gospodarsko varnost EU. Zaradi tveganj in konfliktov, povezanih z okoljem, ki se jim pridružujejo drugi konflikti in vojne, mora EU s svojo strategijo za gospodarsko varnost poskrbeti, da bo ustrezno pripravljena.

2.3.3.

EESO poudarja, da poleg zunanjih tveganj in groženj obstajajo tudi tveganja, povezana z notranjim razvojem EU. Ker je enotni trg temelj zunanjega sodelovanja, motnje na notranjem trgu pomenijo tudi usodno tveganje za globalno vlogo EU. Njeno gospodarsko varnost ogrožajo tudi notranje politike, ki slabijo pogoje za naložbe, kar kaže na nujnost uvedbe resničnega preverjanja konkurenčnosti pri oblikovanju politik EU.

2.3.4.

EESO podpira predlog o rednem ocenjevanju tveganj in njihovega razvoja. Ker se z mnogimi tveganji sooča in jih obvladuje zasebni sektor, je po mnenju EESO nujno, da so podjetja EU tesno vključena v opredeljevanje in ocenjevanje teh tveganj. Upoštevati je treba tudi stališča in prispevke drugih ustreznih akterjev, vključno s socialnimi partnerji, raziskovalno in izobraževalno skupnostjo, potrošniki in drugimi akterji civilne družbe.

2.3.5.

Poleg opredeljevanja in ocenjevanja zelo različnih tveganj je treba analizirati tudi priložnosti, ki jih EU prinaša razvoj dogodkov na geoekonomskem, tehnološkem in okoljskem področju. Te se nanašajo predvsem na iskanje rešitev za globalne izzive, povezane s čisto vodo in sanitarno oskrbo, hrano, energijo, digitalizacijo, prometom, zdravstvenim varstvom, izobraževanjem ter podnebnimi spremembami in degradacijo okolja. Upravljanje migracij, do katerih prihaja zaradi podnebnih sprememb in konfliktov, je še eno področje, na katerem so za iskanje čezmejnih rešitev in krepitev gospodarske varnosti EU potrebni proaktivna strategija in orodja.

2.3.6.

Zmožnost EU, da obvlada svojo gospodarsko varnost, je odvisna od njenih prednosti in slabosti, ki jih je treba nenehno primerjati s sedanjimi in predvidenimi tveganji in priložnostmi. Da bi povečala svojo gospodarsko varnost, se mora EU zato osredotočiti na nadaljnjo krepitev svojih prednosti in hkrati odpravljanje svojih slabosti.

2.3.7.

V zvezi s priložnostmi mora EU poiskati specifične vidike, ki bi evropskim akterjem prinesli konkurenčno prednost. EESO zato poziva Evropsko komisijo, naj tesno sodeluje s podjetji in drugimi ustreznimi akterji v EU, da bi opredelila ukrepe, ki bodo pomagali izkoristiti te priložnosti, s čimer se bo odzvala na svetovne potrebe in hkrati krepila gospodarsko varnost EU.

2.4.   Spodbujanje konkurenčnosti in zmogljivosti

2.4.1.

Razlogov za poslabšanje konkurenčnosti EU je več. Mednje sodijo pomanjkanje javnih in zasebnih naložb, nezadostna krepitev dejavnikov produktivnosti, kot so raziskave, razvoj, inovacije in usposabljanje, pa tudi več nedavnih kriz ter z njimi povezano zviševanje stroškov. EESO zato meni, da je izredno pomembno, da se spodbujanju konkurenčnosti EU daje prednost, in podpira pristop v strategiji, ki krepi enotni trg ter inovacijske, tehnološke in industrijske zmogljivosti EU, hkrati pa ohranja njeno socialno tržno gospodarstvo. Za zmanjšanje kritične odvisnosti sta prav tako nepogrešljiva spodbujanje domače proizvodnje skupaj z diverzifikacijo oskrbovalnih verig ter dobro delujoč notranji trg.

2.4.2.

EESO poziva Evropsko komisijo in države članice, naj okrepijo pošteno konkurenco in enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu ter učinkovito izvršujejo veljavna pravila. Zagotoviti je treba, da vsi udeleženci na trgu, vključno s tujimi, spoštujejo pravila in standarde EU na njenem enotnem trgu.

2.4.3.

Varen in cenovno sprejemljiv dostop do energije in surovin je ključnega pomena za vse industrijske panoge in jasno kaže na pomen ustrezne domače oskrbe, dobro delujočega notranjega trga ter zanesljivih tujih oskrbovalnih verig. Za gospodarsko varnost EU postajajo vse pomembnejši tudi varni digitalni sistemi in močna digitalna zmogljivost, saj digitalizacija vpliva na celotno gospodarstvo in družbo, podatki pa so neločljivo povezani z enotnim trgom za blago, storitve, kapital in ljudi. Poskrbeti bi bilo treba predvsem za to, da bi EU imela zmogljivosti in vpliv na področju razvoja in uporabe umetne inteligence ter drugih naprednih digitalnih tehnologij.

2.4.4.

Ključnega pomena je tudi dokončanje finančne unije, tj. unije kapitalskih trgov in bančne unije. Dobro delujoč in stabilen kapitalski trg EU ter neodvisen bančni sektor sta nujna za zanesljiv dostop do financiranja, pri čemer se je treba izogibati pretirani odvisnosti od drugih držav. EESO poziva nacionalne oblasti in pristojne institucije v EU, naj si bolj prizadevajo za dokončanje tako unije kapitalskih trgov kot bančne unije. Poleg tega mora EU odpraviti sedanje ovire in se odreči sprejemanju kakršnih koli novih ukrepov, ki bi lahko ogrozili dostop do financiranja, zlasti za MSP.

2.4.5.

Poleg dobro delujočih kapitalskih trgov je potrebno tudi ustrezno in učinkovito dodeljeno javno financiranje, če naj bi dosegli zastavljene cilje glede gospodarske varnosti. EESO opozarja, da moramo dati prednost ustreznim naložbam v varno infrastrukturo, zlasti kritično, kot tudi v raziskave in inovacije ter izobraževanje in usposabljanje. Glede na to obžaluje, da Evropska komisija pri zadnji reviziji večletnega finančnega okvira (5) ni predlagala evropskega sklada za suverenost.

2.4.6.

EESO poudarja tudi, da bi se morala gospodarska varnost nanašati na vse segmente gospodarstva, vključno z makroekonomsko vzdržnostjo in makrofinančno stabilnostjo ter trajnostnostjo, vključevalnostjo in odpornostjo realnega gospodarstva. Spodbujanje pogojev za gospodarsko, socialno in okoljsko trajnostne naložbe je ključno za uresničitev teh ciljev.

2.4.7.

Namesto tekmovanja v spodbujanju svoje industrije s čim večjimi subvencijami bi si morala EU prizadevati za odličnost pri inovacijah, v podjetništvu, pri znanju, spretnostih in kompetencah ter se nanje opirati. Za povečanje inovacijskih zmogljivosti so potrebne naložbe v infrastrukturo za raziskave, razvoj in inovacije, v vrhunske talente in raznolike inovacijske ekosisteme. Izobraževanje in usposabljanje morata upoštevati sedanje in prihodnje potrebe po znanju in spretnostih ter zajemati celoten nabor kompetenc delovne sile, od visokih do osnovnih, vključno s temeljitim preusposabljanjem in kakovostnimi vajeništvi. Da bi izkoristili in razvijali talente mladih, jim je treba omogočiti optimističen pogled na prihodnost; v ta namen je treba izboljšati njihove možnosti in sposobnosti za oblikovanje lastne prihodnosti.

2.4.8.

Spodbujanje ugodnih pogojev za ustvarjanje delovnih mest in omogočanje prostega gibanja delavcev na trgu dela sta poleg pridobivanja znanj in spretnosti nujna za okrepitev zaposlovanja v razmerah, ki jih zaznamuje več sočasnih prehodov.

2.4.9.

Ker zaradi demografskih sprememb prihaja do pomanjkanja delovne sile v vseh sektorjih, na različnih delovnih mestih in pri različnih nalogah, mora EU tudi spodbujati in olajšati čezmejno mobilnost usposobljenih ljudi znotraj EU, predvsem pa v sodelovanju s tretjimi državami. Posebej si je treba prizadevati za privabljanje in ohranjanje nadarjenih posameznikov, ki so potrebni za strateške tehnologije in dejavnosti (6). EESO poudarja pomen celostnega pristopa k spodbujanju industrijskih zmogljivosti. Namesto „izbiranja zmagovalcev“, ki je povezano s tveganjem politično zgrešenih naložb in manjšim prevzemanjem tveganj v podjetjih, bi morala EU poskrbeti za ugodne pogoje za nenehen napredek in razvoj novih rešitev na širši podlagi. Tako na primer spodbujanje zelenega prehoda zgolj s podporo posameznih sektorjev ali tehnologij, ki veljajo za „zelene“ ali „čiste“, ni optimalno, saj pri tem prehodu sodelujejo različna podjetja; mnoga tradicionalna podjetja zagotavljajo potrebne surovine in sestavine ali inovacijsko platformo za nove produkte in rešitve.

2.4.10.

Podobno je treba pri opredelitvi in spodbujanju „strateških“ ali „kritičnih“ tehnologij upoštevati vse ustrezne tehnologije in sektorje. Kot je poudaril v dopolnilnem mnenju, EESO poziva k skladni, upravičeni in pregledni opredelitvi strateških in kritičnih tehnologij ter sektorjev, da se zagotovi potrebna pravna in operativna varnost. Glede na različne vidike, ki so povezani z naravo in uporabo tehnologij, EESO opozarja na pomen tistih tehnologij, ki imajo kritične funkcije v družbi. To so na primer energetska, digitalna, prometna, vodna in zdravstvena tehnologija ter tehnologije, povezane z varnostjo.

2.4.11.

Namesto odločanja o strukturah proizvodnje, asortimentih produktov ali oskrbovalnih verigah podjetij je ključna naloga oblikovalcev politik, da vzpostavljajo omogočitvene okvire ter podjetja spodbujajo in podpirajo, da bodo lahko obvladala nova geoekonomska tveganja, s katerimi se soočajo pri svojem poslovanju, vključno z globalno razdrobljenostjo, hkrati pa skrbela za gospodarsko, socialno in okoljsko vzdržnost poslovanja. To med drugim vključuje tudi lajšanje dostopa do kritičnih surovin ali pomoč pri odpravljanju ozkih grl. Pri teh skupnih prizadevanjih je bistvena močna tuja in varnostna politika, ki se usklajuje z drugimi politikami, kot so trgovinska, industrijska in energetska.

2.4.12.

Zelo veliko poslovnih dejavnosti je izpostavljenih tveganjem za gospodarsko varnost, na primer upravljanje oskrbovalnih verig, uvoz, izvoz, naložbe in tehnološko sodelovanje, zato je po mnenju EESO pomembno, da ukrepi politike za obravnavo teh tveganj podjetjem v EU ne povzročajo nesorazmernih stroškov ali ovir. V skladu z načelom praktičnosti EESO poziva Komisijo in države članice, naj pomagajo povečati ozaveščenost, znanje in zmogljivosti za obvladovanje tveganj za gospodarsko varnost, zlasti v mikro-, malih in srednjih podjetjih, ki se hkrati soočajo z zelenim in digitalnim prehodom.

2.4.13.

EESO poudarja tudi, da mora EU izkoristiti in povečati sinergije med državami članicami ter si prizadevati za ustvarjanje koristi po vsej EU, da bo bolj enotna, močna na svetovni ravni in na splošno gospodarsko varna.

2.5.   Namesto škodljivega koristno sodelovanje

2.5.1.

EESO se v celoti strinja, da mora EU nujno zmanjšati gospodarsko odvisnost, ki ogroža gospodarsko varnost in odpornost EU ter njenih držav članic. Hkrati se strinja s trditvijo, da EU sama ne more doseči gospodarske varnosti, in podpira sodelovanje s čim večjim naborom partnerjev, če je gospodarsko, socialno in okoljsko trajnostno ter smiselno. EESO podpira zmanjševanje tveganj kot glavni pristop h gospodarski varnosti EU, pri čemer bi se bilo treba v izredno resnih situacijah distancirati, kot je bilo v primeru ruske agresije.

2.5.2.

EESO meni, da bi morala EU, poleg zmanjšanja lastne kritične odvisnosti, iti še dlje in si prizadevati za ustvarjanje vezi in partnerstev, ki temeljijo na njenih prednostih, prinašajo vzajemne koristi in krepijo zavezanost za sodelovanje. V ta namen si mora ustvariti močan gospodarski položaj na svetovnem prizorišču. Poleg zaščite pred nepoštenim uvozom mora odločno krepiti možnosti za izvoz in internacionalizacijo podjetij v EU. To bi bilo koristno tudi za druge interese EU, kot je uresničevanje okoljskih in socialnih ciljev.

2.5.3.

Povečanje števila partnerjev in njihova diverzifikacija pomenita tudi boljše možnosti za diverzifikacijo oskrbovalnih verig in pomagata pri dostopu do kritičnih pa tudi običajnih proizvodnih virov. Prispevata tudi k širitvi izvoznih trgov, s čimer se zmanjša odvisnost od omejenega števila strank. V ta namen je pomembno v celoti izkoristiti ustrezne trgovinske in naložbene sporazume, ki so že sprejeti, ter hitro zaključiti trgovinska pogajanja, ki še potekajo. Poleg tega je treba s potencialnimi novimi partnerji začeti nova pogajanja. Za celostni pristop in potrebno javno legitimnost je pomembno, da za partnerstva na področju kritičnih surovin veljajo enake zahteve glede trajnostnosti kot za trgovinske sporazume. To pomeni trdno poglavje o trajnostnem razvoju, osredotočeno spremljanje in izvajanje, nadzor, ki ga izvaja civilna družba, in v skrajnem primeru sankcije (7).

2.5.4.

Po mnenju EESO bi bilo za EU koristno krepiti tematska partnerstva na področjih, kot so digitalizacija, surovine in energija. Opozarja tudi na vse večji pomen modre diplomacije in sodelovanja v sektorju vode, kamor sodi tudi trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri ter krepitev modrih tehnologij.

2.5.5.

Raziskave in inovacije so eno od ključnih področjih tematskega sodelovanja. V primerjavi s tehnološkimi partnerstvi, pri katerih se mora EU zaščititi pred zlorabami, povečujejo njene možnosti za sodelovanje pri razvoju strateških in kritičnih tehnologij. Skupni raziskovalni projekti na visoki ravni, ki se izvajajo v sodelovanju z industrijo, tudi prispevajo k razvoju, privabljanju in ohranjanju vrhunskih talentov.

2.5.6.

Z aktivno vlogo pri razvoju in izvrševanju mednarodnih pravil in standardov lahko EU začrta standarde na svetovni ravni. Sodelovanje s podobno mislečimi državami koristi gospodarskim interesom EU, hkrati pa omogoča tudi spodbujanje trajnostnih in zanesljivih tehnologij ter produktov po vsem svetu.

2.5.7.

Tako kot je navedeno v strategiji, tudi EESO meni, da je krepitev mnogostranskega – in po potrebi večstranskega – sodelovanja v okviru mednarodnih forumov in organizacij v interesu EU. Več pozornosti in prizadevanj je treba osredotočiti na sodelovanje v okviru Svetovne trgovinske organizacije ter na njeno reformo. Tako bi se zoperstavili sedanjim težnjam v smeri razdrobljenosti svetovnega gospodarstva in trgov. Podpiranje mednarodnega sodelovanja je ključno, saj razdrobljenost in konflikti vplivajo na evropsko gospodarstvo, predvsem na trgovino, tehnologijo in naložbe, vključno s plačilnim sistemom in stabilnostjo eura. Tudi večstransko sodelovanje je nepogrešljivo, na primer pri obravnavanju skupnih okoljskih in zdravstvenih problemov.

2.5.8.

EESO se strinja, da partnerstva z državami v razvoju prispevajo h gospodarski varnosti EU, saj izboljšujejo dostop do virov in odpirajo nove trge. Poleg tržno usmerjenega gospodarskega sodelovanja bi morala EU spodbujati tudi večjo udeležbo podjetij v EU in drugih akterjev civilne družbe pri razvoju projektov sodelovanja, vključno z nevladnimi organizacijami in podjetji socialnega gospodarstva. Bistveni del teh partnerstev bi morala biti krepitev zmogljivosti, kamor sodita tudi izobraževanje in pridobivanje znanja ter spretnosti.

2.5.9.

Sodelovanje v okviru strategije Global Gateway je primer finančnih in tehničnih partnerstev, katerih namen je ustvariti vzajemne koristi za partnerje. Poleg tega takšna partnerstva prinašajo več koristi z vidika trajnostnega razvoja, saj so hkrati odziv na gospodarske, socialne in okoljske potrebe ter cilje. Za več dodane vrednosti bi bilo treba to sodelovanje dopolniti z ekosistemskimi partnerstvi, ki izkoriščajo infrastrukturo.

2.6.   Zaščita pred grožnjami in tveganji

2.6.1.

Čeprav bi moralo biti proaktivno sklepanje partnerstev glavni način za krepitev gospodarske varnosti EU v mednarodnih odnosih, so potrebni tudi odločni protiukrepi v primerih, kadar tretje države ogrožajo gospodarsko varnost EU zaradi nepoštenih ali nezakonitih trgovinskih pogojev in praks, zlorab, povezanih z vhodnimi ali izhodnimi naložbami, ter tveganj pri tehnološkem sodelovanju. EESO podpira predlog, da se za preprečevanje in obravnavanje tveganj in motenj, povezanih s trgovino in naložbami, oceni in uporabi cela vrsta že uvedenih in potencialnih novih instrumentov.

2.6.2.

Hkrati se je pomembno izogniti spodbujanju protekcionizma; sklepanje partnerstev naj na splošno ostane prva izbira. EESO poudarja, da so pri uporabi teh instrumentov pomembni usklajevanje in enotnost med državami članicami EU ter tudi sodelovanje s partnerskimi državami. Kadar se načrtuje njihova uporaba in odloča o njej, je poleg tega nujno izvesti ustrezno analizo stroškov in koristi.

2.6.3.

EESO podpira razvoj in izvajanje učinkovitih ukrepov za obravnavanje tveganj, povezanih s tehnologijami z dvojno rabo. Poleg tega meni, da je ključno zaščititi pravice intelektualne lastnine in preprečiti tehnološko vohunjenje ter uhajanje tehnologij, kot je poudarjeno v strategiji.

2.6.4.

Zaradi rasti podatkovnega gospodarstva je treba še več pozornosti in naložb usmeriti v kibernetsko varnost in varnost digitalne infrastrukture. EESO poleg tega poudarja, da je treba zaščititi še druge vrste kritične infrastrukture, vključno z energetsko, prometno, vodno in zdravstveno. Okrepiti je treba tako fizično kot kibernetsko varnost ter pri tem upoštevati, da so napadi in incidenti lahko zelo različni.

2.6.5.

Za večjo pripravljenost EU na krize in izredne razmere je treba celostno obravnavati različne vrste tveganj ter pri njihovem obvladovanju uporabiti celostni pristop. Poglobiti je treba tudi sodelovanje pri dejavnostih predvidevanja in kriznega načrtovanja. Pri tem je treba v celoti izkoristiti javno-zasebno sodelovanje, ki združuje okvir javnega upravljanja ter praktične izkušnje in ukrepe podjetij, delavcev in državljanov na splošno.

3.   Posebne ugotovitve

3.1.

Na podlagi zgornjih splošnih ugotovitev in argumentov in ker sta krepitev konkurenčnosti ter spodbujanje sklepanja koristnih partnerstev ključna za večjo gospodarsko varnost EU, EESO predlaga Evropski komisiji, naj razmisli o tem, da bi seznam naslednjih korakov dopolnila z naslednjimi vidiki in ukrepi:

3.2.

nenehno spremljanje strategij in ukrepov tretjih držav, ki so povezani z gospodarsko varnostjo;

3.3.

ocenjevanje prednosti EU glede na geopolitični in geoekonomski razvoj in ukrepe drugih globalnih akterjev;

3.4.

skupaj s podjetji in drugimi ustreznimi akterji opredelitev političnih ukrepov, ki so potrebni za izkoriščanje in uresničevanje trgovinskih in partnerskih priložnosti, ki jih prinaša svetovni razvoj;

3.5.

skladna in pregledna opredelitev strateških in kritičnih tehnologij ter sektorjev, da se zagotovi potrebna pravna in operativna varnost;

3.6.

resnično preverjanje konkurenčnosti političnih pobud EU z vidika njihovega gospodarskega in socialnega učinka, s čimer se prispeva h gospodarski varnosti EU;

3.7.

krepitev zbiranja gospodarskih podatkov v Evropski komisiji in njenih sposobnosti predvidevanja;

3.8.

spodbujanje sodelovanja na področju raziskav, inovacij ter razvoja znanja in spretnosti s podobno mislečimi partnerji pri vse bolj kritičnih temah, kot so gospodarjenje z vodnimi viri in modre tehnologije;

3.9.

izboljšanje pripravljenosti na migracijske tokove, ki jih poleg konfliktov in vojnih razmer povzročajo pojavi, povezani s podnebjem in okoljem;

3.10.

krepitev javno-zasebnega sodelovanja za večjo pripravljenost na izredne situacije, povezane z gospodarstvo varnostjo;

3.11.

vključevanje celotnega nabora drugih ustreznih akterjev civilne družbe v nadaljnjo pripravo in izvajanje strategije za gospodarsko varnost.

---

(1)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Moč trgovinskih partnerstev: skupaj za zeleno in pravično gospodarsko rast (UL C 140, 21.4.2023, str. 69.

(2)  JOIN(2023) 20 final, Bruselj, 20.6.2023.

(3)  https://www.eesc.europa.eu/en/our-work/opinions-information-reports/opinions/strategic-technologies-driver-european-sovereignty-and-resilience-supplementary-opinion-rex579-european-economic.

(4)  Kitajska ima skupaj z ZDA ključno vlogo na svetovnem geopolitičnem in geoekonomskem prizorišču ter odločilen položaj v svetovni trgovini, oskrbovalnih verigah in naložbenih partnerstvih. EU je močno odvisna od te države, zlasti pri nekaterih kritičnih surovinah in tehnologijah, ki so ključne za zeleni in digitalni prehod.

(5)  Mnenje EESO Dodatne ugotovitve v zvezi z letnim pregledom trajnostne rasti 2023 (UL C, C/2024/871, 6.2.2024, https://eur-lex.europa.eu/eli/C/2024/871/oj?locale=sl).

(6)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (prenovitev) (COM(2022) 650 final) – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (prenovitev) (COM(2022) 655 final) – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Privabljanje znanj, spretnosti in talentov v EU (COM(2022) 657 final) (UL C 75, 28.2.2023, str. 136).

(7)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Moč trgovinskih partnerstev: skupaj za zeleno in pravično gospodarsko rast (UL C 140, 21.4.2023, str. 69).