Poročevalec:

Krzysztof BALON

Zaprosila	Evropski parlament, 20. 11. 2023 in 11. 12. 2023 Svet Evropske unije, 30. 11. 2023 in 7. 12. 2023
Pravna podlaga	člena 114 in 173, člen 175(3) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	2. 2. 2024
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	14. 2. 2024
Plenarno zasedanje št.	585
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	206/1/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da predloga o spremembi prejšnjih uredb v zvezi z zahtevami glede poročanja na področju finančnih storitev in podpore za naložbe ter v zvezi z izboljšanjem referenčnih vrednosti (1), ki ju je Komisija objavila 17. oktobra 2023, že obravnavata številne izzive in vprašanja, povezane z obravnavanimi področji, ki zadevajo podjetja, potrošnike, mala in srednja podjetja, subjekte socialne ekonomije in ponudnike storitev splošnega pomena. Poleg tega Komisija s predlogoma prispeva k uresničevanju ciljev, opisanih v njenem sporočilu „Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030“ (2).

1.2

V zvezi s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1092/2010, (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 1095/2010 in (EU) 2021/523 (3) EESO:

1.2.1

pozdravlja pobudo za racionalizacijo in poenostavitev zahtev glede nadzorniškega poročanja; hkrati poudarja, da je uvedba trdnejše pravne podlage za izmenjavo podatkov med organi, ki nadzorujejo finančni sektor, pozitivna in izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz splošnih načel in pravil prava EU;

1.2.2

opozarja, da bo treba za preprečitev podvajanja zahtev glede poročanja, kadar je več organov pristojnih za zbiranje določenih podatkov finančnih institucij ali drugih udeležencev na trgu, standardizirati obseg in obliko podatkov, vključenih v izmenjavo informacij med organi, ki nadzorujejo finančni sektor;

1.2.3

poudarja, da bi morali racionalizacija in poenostavitev zahtev glede poročanja privesti do zmanjšanja upravnih stroškov, zlasti stroškov obdelave podatkov in poročanja;

1.2.4

poudarja, da je poenostavitev možna le, če je redno pregledovanje zahtev glede poročanja obvezno;

1.2.5

meni, da bi bilo treba, kadar so standardi in obseg podatkov enaki ali podobni, zagotavljanje podatkov enemu pristojnemu organu (ali skupni platformi) obravnavati kot zagotavljanje podatkov vsem drugim pristojnim organom (koncept „vse na enem mestu“);

1.2.6

pozdravlja zmanjšanje pogostosti obveznega poročanja s šestih mesecev na eno leto.

1.3

V zvezi s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 (4) EESO:

1.3.1

pozdravlja bolj uravnotežen in sorazmeren pristop k ohranjanju finančne stabilnosti in celovitosti evropskih trgov ter k zmanjšanju stroškov in regulativnih zahtev, zlasti z zmanjšanjem zahtev za nepomembne referenčne vrednosti. Hkrati pozdravlja pojasnitev vloge Komisije, Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter nacionalnih organov v postopku, ki se uporablja za pomembne in ključne referenčne vrednosti;

1.3.2

poudarja vlogo, ki jo ima ESMA kot posvetovalni organ za nacionalne organe pri določanju referenčnih vrednosti kot pomembnih, pri zagotavljanju preglednosti z zbiranjem odločitev o določitvi pristojnih nacionalnih organov in pri določanju pomembnih referenčnih vrednosti iz tretjih držav.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Komisija je 17. oktobra 2023 objavila predloga uredb o spremembi prejšnjih uredb o izboljšanju referenčnih vrednosti ter zahtevah glede poročanja na področju finančnih storitev in podpore za naložbe. S predlogoma Komisija prispeva k izpolnjevanju ciljev, opisanih v njenem sporočilu „Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030“ (5), zlasti z regulativnim sistemom, ki zagotavlja, da se cilji sporočila dosežejo z minimalnimi stroški.

2.2

Cilj predloga uredbe o spremembi nekaterih uredb v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področju finančnih storitev in podpore za naložbe (6) je prispevati k racionalizaciji in poenostavitvi zahtev glede poročanja na dveh področjih: na področju notranjega trga in zlasti sektorja finančnih storitev bo predlog olajšal izmenjavo informacij med organi, ki nadzorujejo finančni sektor, in konsolidacijo poročanja, ki se trenutno izvaja v skladu z različnimi zahtevami; na področjih politike konkurenčnosti, rasti, zaposlovanja, inovacij, socialne odpornosti, kohezije in strateških naložb pa je namen predloga racionalizirati in poenostaviti zahteve glede poročanja o izvajanju programa InvestEU.

2.3

Cilj predloga uredbe o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 v zvezi s področjem uporabe pravil za referenčne vrednosti, uporabo referenčnih vrednosti, ki jih zagotavlja upravljavec iz tretje države, v Uniji in nekaterimi zahtevami glede poročanja (7) pa je racionalizirati izdajanje dovoljenj in registracijo ter zmanjšati breme za podjetja v EU, zlasti mala in srednja podjetja (manjše upravljavce referenčnih vrednosti in uporabnike referenčnih vrednosti).

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO meni, da predloga že obravnavata številne izzive in vprašanja, povezane z obravnavanimi področji, ki zadevajo podjetja, potrošnike, mala in srednja podjetja, subjekte socialne ekonomije in ponudnike storitev splošnega pomena. Poleg tega upoštevata temeljne pravice v zvezi z varstvom podatkov, zasebnostjo in lastnino (tj. lastniškimi pravicami do nekaterih podatkov, ki so poslovno zaupni ali zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine). To velja tudi za načela, ki jih priznava Listina EU o temeljnih pravicah, zlasti za svobodo gospodarske pobude (člen 16). Zato se Odbor strinja s ciljem in večino vsebine predlogov Komisije, vendar hkrati podaja nekatere pripombe in predlaga spremembe, ki so navedene v nadaljevanju.

3.2

Glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1092/2010, (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 1095/2010 in (EU) 2021/523 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področju finančnih storitev in podpore za naložbe:

3.2.1

EESO pozdravlja pobudo za racionalizacijo in poenostavitev zahtev glede nadzorniškega poročanja in drugih zahtev glede poročanja nadzornikom s končnim ciljem, da se zmanjšajo bremena, ne da bi pri tem ogrozili s tem povezane cilje politike. Namen sprememb je jasen in utemeljen.

3.2.2

EESO ugotavlja, da so predlagane spremembe v skladu z načelom zakonitosti, ki izhaja iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in ki med drugim zahteva, da javni organi delujejo v okviru zakonskih omejitev in na podlagi prava. Zato je uvedba trdnejše pravne podlage za izmenjavo podatkov med organi, ki nadzorujejo finančni sektor, potrebna, pozitivna in izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz splošnih načel in pravil prava EU.

3.2.3

EESO ugotavlja, da predlog zadeva tri vrste ločenih podatkov za poročanje: (i) podatke za redno nadzorniško poročanje, vključno s poročanjem o finančni stabilnosti, (ii) podatke za priložnostno poročanje podatkov nadzornim in drugim pristojnim organom ter (iii) razširjene informacije/podatke, ki izhajajo iz zgoraj navedenih. Za vse tri vrste podatkov za poročanje ter za tri naslovnike: (i) nadzorne organe; (ii) finančne institucije, raziskovalce in druge subjekte za namene raziskav in inovacij ter (iii) Evropsko komisijo se predlog nanaša na kvantitativne in kvalitativne podatke.

3.2.4

EESO poudarja, da spremembe v praksi zagotavljajo trdnejšo pravno podlago za izmenjavo informacij in spodbujajo prostovoljno izmenjavo podatkov. Organu ni odvzeta pravica, da od poročajočih subjektov zahteva informacije (kadar je to potrebno). Čeprav je zahteva za informacije od drugega organa prostovoljna (prostovoljna izvedba), se pričakuje, da bo pomenila obveznost zagotavljanja in izmenjave informacij, ko jih bo zahteval drug organ (obvezna izmenjava).

3.2.4.1

Vendar je treba opozoriti tudi na to, da so predlagane spremembe veliko bolj osredotočene na olajšanje izmenjave informacij med organi, ki nadzirajo finančni sektor, kot pa na zmanjšanje zahtev v zvezi z zbiranjem podatkov od deležnikov na finančnem trgu. EESO kljub temu meni in pričakuje, da bo večji obseg izmenjav in ponovne uporabe podatkov verjetno privedel do takega zmanjšanja, čeprav predlog neposredno ne zmanjšuje zahtev glede poročanja.

3.2.5

EESO zelo ceni preprečitev podvajanja zahtev glede poročanja, kadar je več organov pristojnih za zbiranje določenih podatkov od finančnih institucij ali drugih udeležencev na trgu. Da bi bilo to izvedljivo, bo treba standardizirati obseg in obliko podatkov, vključenih v izmenjavo informacij med organi, ki nadzorujejo finančni sektor.

3.2.5.1

EESO se zaveda, da je urejanje in operativno izvajanje standardov za preprečitev podvojenega poročanja, poenostavitev zahtev glede poročanja in zmanjšanje obremenitev zahtevna in obsežna naloga, ki zahteva postopen pristop. EESO pozdravlja ta napredek kot del širše pobude z morebitnimi nadaljnjimi fazami standardizacije podatkov in uporabe sodobnih tehnologij.

3.2.6

Racionalizacija in poenostavitev zahtev glede poročanja bi morali privesti do zmanjšanja upravnih stroškov, zlasti stroškov obdelave podatkov in poročanja. Vendar lahko vzpostavitev sistema, ki nadzornim organom na ravni EU in nacionalni ravni pravočasno zagotavlja točne in dosledne podatke, povzroči nekatere stroške izvajanja in/ali nadaljnje standardizacije, zlasti za uporabo skupnih formatov poročanja in/ali posebnih platform, ki se lahko vzpostavijo v te namene.

3.2.6.1

EESO se zaveda, da na tej stopnji sodelovanja med organi enotni sistem poročanja ni predviden in ga je treba ločiti od izmenjave podatkov, zato bi bila potrebna ustrezna ocena učinka izvedljivosti in stroškov. Vendar je treba opozoriti, da se lahko za uvedbo izmenjave podatkov ali zgolj za njeno reorganizacijo dodelijo ali zahtevajo dodatna sredstva, zlasti na začetku sodelovanja, kar ne vpliva na splošno stališče EESO, da bi moral predlog dolgoročno omogočiti prihranke.

3.2.7

EESO opozarja, da je za doseganje učinka nenehnih poenostavitve v praksi treba poudariti pomen oblikovanja skupne nadzorniške kulture za redno pregledovanje zahtev glede poročanja in odpravljanje tistih, ki so postale odvečne ali zastarele, na primer zaradi okrepljene izmenjave informacij, ter za spodbujanje sodelovanja.

3.2.8

Zaradi preglednosti in zaupanja med deležniki na trgu ter stroškovne učinkovitosti bi bilo treba, kadar se razmišlja o avtomatiziranih obrazcih ali platformah za izmenjavo ter kadar so standardi in obsegi podatkov enaki ali podobni, zagotavljanje podatkov enemu pristojnemu organu (ali skupni platformi) obravnavati kot zagotavljanje podatkov vsem drugim pristojnim organom (koncept „vse na enem mestu“). EESO se zaveda, da je na tej stopnji napredka poudarek na boljši izmenjavi podatkov in ponovni uporabi sporočenih podatkov kot enem od gradnikov širše strategije. Spodbuja preučitev pobude v nadaljnjih fazah, da bi povečali potencial za sodelovanje in nadzorovanim subjektom olajšali poročanje.

3.2.9

Poleg navedenega EESO ugotavlja, da spremembe ne zahtevajo izmenjave podatkov med organi in da naj bi izmenjevanje podatkov še naprej potekalo na podlagi prostovoljne zahteve. To pomeni, da je olajšanje bremena odvisno od sodelovanja med organi, in še vedno gre za vprašanje dejanskih okoliščin in ne za vprašanje dolžnosti.

3.2.10

EESO se tudi zaveda, da bi zmanjšanje stroškov poročanja lahko ogrozilo kakovost podatkov ter varnost ali celovitost prenosa. Upoštevati je treba tudi, da morajo finančne institucije in drugi subjekti, dejavni na finančnih trgih, sporočati številne informacije, da lahko EU in nacionalni organi, ki nadzorujejo finančni sistem, spremljajo tveganja in zagotavljajo finančno stabilnost. EESO poudarja, da spremembe omogočajo prejemanje informacij od drugega organa, kar razbremeni finančne institucije, s tem pa se prihranita čas in denar.

3.3

Glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 v zvezi s področjem uporabe pravil za referenčne vrednosti, uporabo referenčnih vrednosti, ki jih zagotavlja upravljavec iz tretje države, v Uniji in nekaterimi zahtevami glede poročanja:

3.3.1

EESO pozdravlja bolj uravnotežen in sorazmeren pristop k varovanju finančne stabilnosti in celovitosti evropskih trgov ter k zmanjšanju stroškov in regulativnih zahtev, zlasti z zmanjšanjem zahtev za nepomembne referenčne vrednosti.

3.3.2

EESO ugotavlja, da predlagane spremembe povečujejo raven pravne varnosti, ki je potrebna za delovanje upravljavcev referenčnih vrednosti. Pozdravlja sodelovanje organov na vseh ravneh v regulativnem postopku, ki se uporablja za referenčne vrednosti, ter pojasnitev vloge Komisije, Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) in nacionalnih organov v postopku, ki se uporablja za pomembne in ključne referenčne vrednosti.

3.3.3

EESO meni, da bodo zaradi predlaganih sprememb uporabniki v EU še naprej imeli dostop do več referenčnih vrednosti, kar bo pozitivno vplivalo na konkurenco na evropskem finančnem trgu.

3.3.4

EESO ugotavlja, da predlagane spremembe zajemajo dva neodvisna postopka v zvezi s pomembnimi referenčnimi vrednostmi. Prvi je povezan z zakonsko določenim pragom skupne vrednosti sredstev v višini 50 milijard EUR, ki na podlagi zakona velja za vse deležnike, tudi če bi bilo treba prag izračunati na podlagi uporabe referenčne vrednosti samo v EU. Drugi je povezan z lokalnim vrednotenjem na podlagi nacionalne diskrecijske pravice, da se nekateri indeksi štejejo za pomembne, tudi če se ta referenčna vrednost večinoma uporablja v eni državi članici ali če dogovorjeni pragovi za določitev, da je relevantna za EU, niso bili doseženi.

3.3.5

EESO poudarja, da lahko oba zgoraj opisana postopka zagotovita ustrezno raven usklajevanja, pri čemer državam članicam ostane določena stopnja lastne presoje in prožnosti. EESO meni, da je treba določitev, ki jo opravi pristojni organ na podlagi kvalitativnih pogojev iz člena 24(1)(b), obravnavati kot izjemo od pravila o vrednosti sredstev v višini 50 milijard EUR, in če jo katera koli država članica uporabi, je treba to ustrezno utemeljiti.

3.3.6

Zmanjšanje obveznosti iz uredbe o referenčnih vrednostih, zlasti odprava zahtev iz naslovov II, III, IV in VI za nepomembne referenčne vrednosti, bo privedlo do prihranka časa in stroškov. V zvezi s tem Odbor močno priporoča, da se preveri, ali so možne pobude za zmanjšanje zahtev glede poročanja ali prihranek stroškov za ključne ali pomembne referenčne vrednosti.

3.3.7

EESO pozdravlja vlogo, ki jo ima ESMA kot posvetovalni organ za nacionalne organe pri določanju referenčnih vrednosti kot pomembnih, pri zagotavljanju preglednosti z zbiranjem odločitev o določitvi pristojnih nacionalnih organov in pri določanju pomembnih referenčnih vrednosti iz tretjih držav.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Spremembe Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8)

4.1.1

V zvezi s predlaganimi spremembami člena 8(3) EESO ugotavlja, da bi bilo treba za poenostavitev izmenjave podatkov ter izpolnjevanje zahtev glede popolnosti, kakovosti in varstva podatkov zagotoviti, da novo uvedeni mehanizmi za izmenjavo podatkov ne bodo v nasprotju z obveznostmi varovanja poslovne skrivnosti (npr. z dodajanjem sklicevanja na ustrezne dele uredbe).

4.1.2

V zvezi s predlaganimi spremembami člena 15(11) EESO opozarja, da morajo organi iz odstavka 8 za spodbuditev avtomatizirane izmenjave informacij skleniti (in ne le „lahko“ sklenejo) memorandume o soglasju, v katerih določijo načine izmenjave informacij. Za pospešitev izmenjave informacij in odprave ovir je treba uvesti obveznost priprave memorandumov za standardizacijo. EESO upošteva, da je bil namen predloga preprečiti nepotrebno breme in obveznosti, saj so nekatere ureditve morda že vzpostavljene in/ali dodatne niso potrebne, zlasti če gre za prostovoljno zahtevo za informacije.

4.1.3

V zvezi s predlaganimi spremembami člena 15(13) (9) EESO poudarja, da ni treba, da deljenje poteka na „utemeljeno zahtevo in za vsak primer posebej“, zlasti ko gre za Komisijo. Ob upoštevanju nalog, ciljev in pristojnosti Komisije ter namena sprememb – zagotoviti Komisiji točne in celovite informacije za razvoj politik, oceno obstoječe zakonodaje in oceno učinka morebitnih zakonodajnih in nezakonodajnih pobud, tudi z dokazi podprto podlago za oblikovanje in ocenjevanje politik Unije – se posebna utemeljitev ne bi smela zahtevati.

4.1.3.1

EESO meni, da se bo Komisija z ohranitvijo takih zahtev izognila vtisu, da se podatki neselektivno posredujejo. Dokazala bo, da predlog ne vpliva na spremembe pristojnosti različnih institucij in organov. Odbor poudarja, da se bo z zbiranjem podatkov v posameznih primerih in iz konkretnih, utemeljenih razlogov izboljšala zakonita podlaga za izmenjavo in dokazalo, da razkritje ni v nasprotju s pravnim sistemom.

4.2   Spremembe uredb (EU) št. 1093/2010 (10) , (EU) št. 1094/2010 (11) in (EU) št. 1095/2010 (12) Evropskega parlamenta in Sveta

4.2.1

V predlaganih spremembah člena 29(1), točka (d), zahteva po čim večjem zmanjšanju stroškov ne sme biti ločena od drugih ciljev zbiranja in izmenjave podatkov ter jo je treba dopolniti s povezanim ciljem in dodati „ob ohranitvi uporabnosti in kakovosti podatkov“.

4.3   Spremembe Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (13)

4.3.1

EESO pozdravlja zmanjšanje pogostosti obveznega poročanja s šestih mesecev na eno leto. Ta sprememba odraža praktične potrebe in razloge za poročanje, hkrati pa kar najbolj zmanjšuje količino dela, ki je potrebno za pripravo vsebine, in pogostost prenosa podatkov. EESO pozdravlja strožji rok za predložitev letnih poročil na podlagi sporazumov o jamstvu, podpisanih z izvajalskimi partnerji.

---

(1)  COM(2023) 593 final, COM(2023) 660 final.

(2)  COM(2023) 168 final.

(3)  COM(2023) 593 final.

(4)  COM(2023) 660 final.

(5)  COM(2023) 168 final.

(6)  COM(2023) 593 final.

(7)  COM(2023) 660 final.

(8)  Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(9)   „Brez poseganja v druge obveznosti, določene v pravu Unije za deljenje informacij, ESRB na utemeljeno zahtevo in za vsak primer posebej s Komisijo ali enim od organov iz odstavka 8 deli informacije, ki so mu jih drugi organi poročali v skladu s svojimi obveznostmi na podlagi prava Unije. ESRB te informacije posreduje v obliki, ki ne omogoča identifikacije posameznih subjektov in ne vsebuje osebnih podatkov.“

(10)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(11)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(12)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(13)  Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).