V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE NA RAVNI UNIJE

„Murfatlar“

PDO-RO-A0030-AM02

Datum vloge: 24. oktober 2022

SPREMEMBA

1.   Vložnik in pravni interes

Strokovno vinogradniško združenje Colinele Dobrogei (APV - CD)

Strokovno združenje, registrirano na podlagi vladne uredbe št. 26/2000 o združenjih in fundacijah. Neprofitno združenje z imenom družbe, katerega registracijo je pod št. 84967 /7. 5. 2021 izdalo romunsko ministrstvo za pravosodje.

Združenje upravlja geografsko območje za ZGO „Colinele Dobrogei“ (na vinorodnem območju Colinele Dobrogei, ki vključuje tudi ZOP „Murfatlar“, „Babadag“ in „Sarica-Niculițel“) in pokriva približno 3 500 hektarjev, razmejenih z vinogradi, v katerih se proizvajajo visokokakovostna vina.

Strokovno vinogradniško združenje Colinele Dobrogei (APV - CD) je reprezentativno za območje ZOP „Murfatlar“.

2.   Opis spremembe in razlogi zanjo

1.   Uvedba novih kategorij vina, ki se lahko proizvajajo

Zahtevamo, da se specifikacija proizvoda dopolni z novimi kategorijami vin, kot so opredeljene v Prilogi VII, del II, k Uredbi (EU) št. 1308/2013, in sicer kakovostno peneče vino, kakovostno aromatično peneče vino in biser vino, ki so kategorije vin, ki se lahko proizvajajo na razmejenem območju za ZOP „Murfatlar“, iz grozdja, potrganega na razmejenem območju za to označbo.

Spremenjeni so bili poglavja I, II, IV, V, VI, VII, X, XI in XII specifikacije proizvoda ter oddelek 3 enotnega dokumenta.

2.   Dodatne informacije o povezavi proizvoda z geografskim območjem

Zaradi uvedbe novih kategorij vin, ki se zahtevajo za proizvodnjo vin z ZOP „Murfatlar“, je treba specifikacijo proizvoda spremeniti tako, da se za te nove proizvode podrobno opredeli povezava z geografskim območjem, s čimer se zagotovi skladnost z določbami zakonodaje, ki se uporablja za ZOP (opredelitev označbe porekla).

Spremenjeni so bili poglavja II, IV, V, VI in VII specifikacije proizvoda ter oddelek 8 enotnega dokumenta.

3.   Določitev sort vinske trte za zahtevane nove kategorije vin

Specifikacija proizvoda je bila dopolnjena s sortami vinske trte, iz katerih se proizvajajo nove kategorije – kakovostna peneča vina, kakovostna aromatična peneča vina in biser vina –, ter z donosi vina in grozdja za nove kategorije vin, ki jih želijo proizvajati proizvajalci.

Spremenjeni so bili poglavja IV, V in VI specifikacije proizvoda in oddelek 5 enotnega dokumenta.

4.   Navedba posebnih tehnoloških praks za proizvodnjo novih kategorij vin in zagotavljanje kakovosti

Specifikacija proizvoda je bila dopolnjena z nekaterimi pogoji za posebne tehnološke prakse pri proizvodnji novih kategorij vin (kakovostno peneče vino, kakovostno aromatično peneče vino, biser vino) s kratkim povzetkom načina proizvodnje vin iz teh kategorij.

Navedene so tudi stopnje zrelosti grozdja (vsebnost sladkorja v g/l) za pridelavo kakovostnih penečih vin, kakovostnih aromatičnih penečih vin in biser vin.

Spremenjeni sta bili poglavji VII in X specifikacije proizvoda, enotni dokument pa ni bil spremenjen.

5.   Predstavitev analitskih/organoleptičnih lastnosti zahtevanih novih kategorij vin

Za uskladitev z zakonodajo o ZOP morajo biti v specifikaciji proizvoda navedene tudi analitske in organoleptične lastnosti zahtevanih novih kategorij vin z območja Murfatlar.

Spremenjena sta bila poglavje XI specifikacije proizvoda in oddelek 4, točke 6, 7 in 8, enotnega dokumenta.

6.   Vključitev pogojev za dajanje vin iz kategorij, ki se zahtevajo za proizvodnjo, na trg

Zaradi proizvodnje novih kategorij vin je treba specifikacijo proizvoda dopolniti z nekaterimi pogoji glede stekleničenja/predstavitve/označevanja vin iz novih kategorij, ki se zahtevajo za proizvodnjo ZOP „Murfatlar“.

Spremenjeno je bilo poglavje XII specifikacije proizvoda, enotni dokument pa ni bil spremenjen.

7.   Navedba pogojev, pod katerimi se lahko proizvedeno vino razglasi za neskladno

Navesti je treba pogoje, pod katerimi je treba vina, proizvedena z ZOP „Murfatlar“, v primeru neskladnosti prerazvrstiti. Ti pogoji so bili poenostavljeni.

Spremenjeno je bilo poglavje XIV specifikacije proizvoda, enotni dokument pa ni bil spremenjen.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Murfatlar

2.   Vrsta geografske označbe:

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

6.	Kakovostno aromatično peneče vino

8.	Biser vino

4.   Opis vina

1.   Analitske in organoleptične lastnosti – bela vina/vina rosé

KRATEK OPIS

Mirna vina so polnega telesa in žametna: če so proizvedena iz aromatičnih ali polaromatičnih belih sort vinske trte, imajo izrazito poudarjene lastnosti sorte. So prijetna vina z veliko zrelega sadja (rumenega sadja ali rdečega jagodičja), gosta in mesnata, drzno izrazita, skoraj „nastopaška“, z lepo povezanimi kislinami in deležem glicerola, kar daje vinu rahlo sladek okus.

Bela vina so po videzu bistra in sijoča ter rumeno zelenkaste do zlato rumene barve. Njihova cvetica vsebuje arome eksotičnega sadja in agrumov, s cvetličnim pridihom cvetov vinske trte, sveže pokošenega sena, jasmina in akacije. Okus vin je svež, saden in žameten, med zorenjem pa se arome pri nekaterih sortah razvijejo v kompleksno cvetico.

Mirna vina rosé so rožnata (bledo ali svetlo rožnata), z vonjem po eksotičnem sadju in agrumih, svežim, poživljajočim in uravnoteženim okusom ter sadnim pookusom.

Skupna vsebnost žveplovega dioksida za mirna bela vina/vina rosé je 250 mg/l, vsebnost sladkorja, izražena kot vsota glukoze in fruktoze, pa znaša najmanj 5 g/l.

Skupna vsebnost žveplovega dioksida za mirna bela vina, ki se lahko tržijo z ZOP „Murfatlar“, je 350 mg/l.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) 15,00

—	Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %) 11,00

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin 3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) 18

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) 200

2.   Analitske in organoleptične lastnosti – rdeča vina

KRATEK OPIS

Mirna rdeča vina so žametna in kompleksna, njihova barva pa sega od rubinasto rdeče do živo rdeče oziroma temno škrlatne. Prepoznati je mogoče vonj po zrelem rdečem jagodičju, suhih slivah, črnih gozdnih sadežih, okus pa je poln in bogat, z lepo povezanostjo kislin in taninov. Vina med zorenjem pridobijo začimbne in čokoladne vonjave.

Skupna vsebnost žveplovega dioksida za mirna rdeča vina – je 200 mg/l, vsebnostjo sladkorja, izražena kot vsota glukoze in fruktoze, pa znaša najmanj 5 g/l.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) 15,00

—	Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %) 11,00

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin 3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) 20

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) 150

3.   Analitske in organoleptične značilnosti – ledeno vino rosé

KRATEK OPIS

Ledeno vino rosé je bistro s kristalnim sijajem, rožnate barve, zanj pa sta značilna svež vonj po divjih jagodah in prezrelih jabolkih ter gostljat okus.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) 15,00

—	Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %) 11,00

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin 4,5

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) 18

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) 200

4.   Analitske in organoleptične značilnosti – belo ledeno vino

KRATEK OPIS

Belo ledeno vino je bistro s kristalnim sijajem, zlato rumene barve, zanj pa sta značilna svež vonj po prezrelih in sočnih belomesnatih sadežih ter gostljat okus po pomarančah, marelicah, kandiranem eksotičnem sadju in ananasu.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) 15,00

—	Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %) 11,00

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) 18

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) 350

5.   Analitske in organoleptične značilnosti – rdeče ledeno vino

KRATEK OPIS

Rdeče ledeno vino je bistro s kristalnim sijajem, vijoličasto rdeče barve, zanj pa sta značilna vonj po zrelih gozdnih sadežih in poln gostljat okus.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) 15,00

—	Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %) 11,00

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) 20

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) 150

6.   Kakovostno peneče vino

KRATEK OPIS

Kakovostna peneča vina se odlikujejo po eleganci, svežini in sadnosti, pri čemer imajo tista, ki so se devet mesecev starala na drožeh, vrelne arome po pekovskem kvasu in kruhovi skorji, tista, ki so se na drožeh starala dlje časa, tj. več kot devet mesecev, pa imajo arome, ki spominjajo na sladko pecivo ali brioše in so zaradi drobnih obstojnih mehurčkov še izrazitejše. Bela vina so slamnato in zelenkasto rumena, vina rosé so bledo in lososno rožnatih odtenkov, barve rdečih vin pa segajo vse do rubinasto rdeče. Okus je saden, žameten in zaokrožen, dopolnjujejo pa ga sladke note zrelega sadja s posebnim okusom. Imajo skladno strukturo z dolgim pookusom ter izražajo popolno ravnotežje med svežino in zrelostjo.

Kakovostna bela peneča vina imajo cvetico po agrumih in svežem poletnem sadju: breskve, jabolka in zelene hruške, ki zorijo z blagim soncem na trti.

Vonj kakovostnega penečega vina rosé je naravna mešanica vonja cvetov, cvetličnega vonja po akaciji in medu ter gozdnih sadežev, ribeza in divjih jagod.

Rdeča kakovostna peneča vina kažejo prijetno cvetico, v kateri se prepletajo note rdečega in črnega jagodičja, jagod, robid, ribeza, češenj in suhih sliv, nežno dopolnjene z mehkimi, žametnimi tanini.

Nadtlak pri 20 °C: najmanj 3,5 bara.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) 15,00

—	Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %) 10,00

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin 3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) 18

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) 185

7.   Kakovostna aromatična peneča vina

KRATEK OPIS

Kakovostna aromatična peneča vina so kompleksna in izrazita, s sadnimi notami (po agrumih, hruški in nektarini) in cvetličnimi notami (po cvetu pomarančevca in češnje, cvetovih akacije, medu, bezgovem cvetu in rožnih listih). Njihova barva sega od svetlo rumene z zelenkastimi odtenki do zlato rumene in celo rožnate v primeru grozdja sorte traminer roz. Arome agrumov ter poletnega sadja, breskev, jabolk in zelenih hrušk se prepletajo z notami nežnih zelišč in avtoliziranih kvasovk ter kruhove skorje in kvasa. Skladnost in obstojni mehurčki dajejo tem vinom njihov značaj in razpoznavnost.

Kakovostno aromatično peneče vino iz grozdja sorte traminer roz ima nežen vonj po akaciji, vrtnici in bezgovem cvetu, njegov značilni okus pa je saden in izrazito mehak, z nežnimi notami vrtnične marmelade in jasmina.

Kakovostno aromatično peneče vino iz grozdja sorte muscat ottonel ima vonj po cvetju, satju, češnjevem cvetu, cvetu pomarančevca in zrelih hruškah ter je svežega okusa z gostljato teksturo citrusnih not grenivke in pomaranče. Vino ima drobne in elegantne mehurčke, živahen pookus pa poudarja cvetlične in sadne note.

Kakovostno aromatično peneče vino iz grozdja sorte tămâioasa românească ima izrazito peno s prijetnim vonjem po kvasu, cvetovih akacije, baziliki in medu. Ima kompleksen in bogat okus, ki spominja na hruške in divje jagode, ter dolg pookus.

Nadtlak pri 20 °C: najmanj 3,0 bara.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) 15,00

—	Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %) 6,00

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin 3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) 18

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) 185

8.   Biser vina

KRATEK OPIS

Biser vina so ekstraktna in imajo zelo dobre ravni kislin, fino penjenje z živahnimi in obstojnimi mehurčki ter izražajo note cvetličnih vonjav (travniške cvetlice, cvetje vinske trte, akacija) ali sadne note (zelena jabolka, hruške, breskve, melone, češnje, jagode, maline). Peneča vina rosé/rdeča peneča vina imajo vonj po gozdnih sadežih (borovnice, maline in robide), slivah in češnjah. Majhni, žametni in obstojni mehurčki poudarjajo sveži, naravni značaj vina.

Okus je gostljat in prijeten, vendar hkrati svež, pookus pa je po hrustljavi kruhovi skorji ali sladkem pecivu. Vina iz belega grozdja so lahko zlato ali zelenkasto rumena, tista iz rdečih sort vinske trte pa lososno rožnata ali škrlatno rdeča. Vina se lahko proizvajajo iz ene same sorte ali iz več sort.

Nadtlak pri 20 °C: najmanj 1,0 bara in največ 2,5 bara.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) 15,00

—	Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %) 7,00

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin 3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) 20

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) 235

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Posebni enološki postopek

Proizvodnja belih vin iz rdečih sort grozdja

Tehnološka diverzifikacija – pridobivanje belih vin iz rdečega grozdja, katerega rezultat se imenuje blanc de noirs – je tehnologija pridelave belega vina iz rdečega grozdja, pri kateri se izkoristi potencial rdečih sort grozdja, da se pridobijo vina s polnim telesom, ki jih odlikuje fin, rahlo rastlinski in eleganten okus s cvetličnimi in sadnimi notami. Vsebnost kislin v teh vinih poudarja njihovo svežino, mineralnost pa jih naredi bolj kompleksne.

Mirna bela vina, proizvedena z maceracijo – vina rosé, proizvedena iz belega grozdja

Iz grozdja sort pinot gris in traminer roz s kožicami v odtenkih svetlo vijoličaste, vijoličasto sive in sivo modre barve (pinot gris) ter biserno rožnate in sivkasto rožnate barve (traminer roz) se pridobivajo mirna vina s kristalnim videzom z rumenkasto belimi in slamnato rumenimi do rožnatimi odtenki. Proizvajajo se lahko mirna bela vina in vina rosé, odvisno od izbire vinarja.

Mirna oranžna vina iz belega grozdja – s privlačnimi barvami, od rumeno oranžne do jantarne, s kompleksno strukturo, svežo in izrazno aromatično cvetico, s poudarki oreha, medu, satja, veliko bogatejša s tanini kot mirna bela vina

Tehnologija proizvodnje teh vin se razlikuje od običajne tehnologije za proizvodnjo mirnih belih vin s postopkom maceracije grozdnih kožic v belem grozdnem moštu, pri čemer je čas maceracije odvisen od intenzivnosti barve, ki jo želi doseči vinar.

2.   Posebni enološki postopek

Ledeno vino

Talne in podnebne razmere na območju (velika količina sončnega sevanja, temperaturne razlike med dnevom in nočjo, pozna megla, velika vlažnost) povzročajo veliko kopičenje sladkorjev v grozdju in celo prezorenje ter so optimalne za proizvodnjo ledenega vina. Vino se proizvaja brez dodatkov, iz zdravega grozdja, ki ga ni prizadela bolezen ali plemenita plesen in ki se pusti na vinski trti, da zmrzne več zaporednih dni, potrga pa se konec novembra ali decembra.

Če podnebne razmere ne omogočajo naravnega zmrzovanja grozdja na vinski trti in grozdja ni prizadela plesen, se lahko potrga ročno v zaboje in shranjuje pri temperaturah pod lediščem v hladilnici.

Grozdje sort chardonnay, pinot gris, riesling italian, muscat ottonel, tămâioasă românească in traminer roz ter grozdje rdeče sorte pinot noir je na območju ZOP „Murfatlar“ znano po visoki vsebnosti sladkorja in aromatičnem profilu, zaradi česar se lahko uporabi za proizvodnjo ledenega vina.

Z dehidracijo, zmrzovanjem in odmrzovanjem grozdja (naravno v vinogradu ali umetno v hladilnici) se izgublja voda in poveča koncentracija sladkorjev. Grozdje zaradi zmrzovanja in odmrzovanja pridobi arome jabolk, marelic, manga, agrumov, fig, malin in divjih jagod ter pridobi več sladkosti, ki jo ohrani, če se stisne, ko je zamrznjeno.

3.   Posebni enološki postopek

Grozdje za proizvodnjo kakovostnih penečih vin tehnološko zrelost doseže pri visoki vsebnosti skupnih kislin, od česar sta odvisni svežina in stabilnost, potrebni za kakovostna peneča vina, ter pri vsebnosti sladkorja najmanj 160 g/l.

Grozdje za kakovostna aromatična peneča vina dozori pri najnižji vsebnosti sladkorja 170 g/l.

Zrelost grozdja za biser vina se oceni na podlagi vsebnosti sladkorja, ki mora znašati najmanj 153 g/l.

5.2.   Največji donosi

1.

Pri polni zrelosti ob trgatvi – sauvignon, riesling italian, riesling de rhin, fetească regală, fetească albă 15 000 kilogramov grozdja na hektar

2.

Pri polni zrelosti ob trgatvi – tămâioasă românească, crâmpoșie, columna, traminer roz 15 000 kilogramov grozdja na hektar

3.

Pri polni zrelosti ob trgatvi – muscat ottonel, pinot noir, syrah, burgund mare 14 300 kilogramov grozdja na hektar

4.

Pri polni zrelosti ob trgatvi – chardonnay, pinot gris 13 600 kilogramov grozdja na hektar

5.

Pri polni zrelosti ob trgatvi – cabernet sauvignon 12 900 kilogramov grozdja na hektar

6.

Pri polni zrelosti ob trgatvi – mamaia 12 000 kilogramov grozdja na hektar

7.

Ledeno vino 6 000 kilogramov grozdja na hektar

8.

Pri polni zrelosti ob trgatvi – sauvignon, riesling italian, riesling de rhin, fetească regală, fetească albă 105 hektolitrov na hektar

9.

Pri polni zrelosti ob trgatvi – tămâioasă românească, crâmpoșie, columna, traminer roz 105 hektolitrov na hektar

10.

Pri polni zrelosti ob trgatvi – merlot, fetească neagră 105 hektolitrov na hektar

11.

Pri polni zrelosti ob trgatvi – muscat ottonel, pinot noir, syrah, burgund mare 100 hektolitrov na hektar

12.

Pri polni zrelosti ob trgatvi – chardonnay, pinot gris 95 hektolitrov na hektar

13.

Pri polni zrelosti ob trgatvi – cabernet sauvignon 90 hektolitrov na hektar

14.

Pri polni zrelosti ob trgatvi – mamaia 84 hektolitrov na hektar

15.

Ledeno vino 18 hektolitrov na hektar

16.

Kakovostna peneča vina, kakovostna aromatična peneča vina, biser vina 15 000 kilogramov grozdja na hektar

17.

Kakovostna peneča vina, kakovostna aromatična peneča vina, biser vina 105 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje, razmejeno za proizvodnjo vin z zaščiteno označbo porekla „Murfatlar“, zajema naslednje kraje v okrožju Constanța:

zaščitena označba porekla „MURFATLAR“: — mesto Murfatlar, vključno s pripadajočim krajem Murfatlar in vasjo Siminoc, — občina Valu lui Traian, vključno z vasjo Valu lui Traian, — občina Poarta Albă, vključno z vasema Poarta Alba in Nazarcea, — mesto Ovidiu, vključno s pripadajočim krajem Ovidiu in vasjo Poiana, — občina Ciocârlia, vključno z vasjo Ciocârlia, — občina Cobadin, vključno z vasjo Viișoara;

podoznačba porekla „MEDGIDIA“, ki lahko spremlja zaščiteno označbo porekla ali ne: — mesto Medgidia, vključno s pripadajočimi kraji Medgidia, Remus Opreanu in Valea Dacilor, — občina Castelu, vključno z vasema Castelu in Nisipari, — občina Cuza Vodă, vključno z vasjo Cuza Vodă, — občina Siliştea, vključno z vasjo Siliștea, — občina Tortoman, vključno z vasjo Tortoman, — občina Peştera, vključno z vasema Peştera in Ivrinezu Mic, — občina Mircea Vodă, vključno z vasmi Mircea Vodă, Satu Nou, Ţibrinu in Gherghina, — občina Saligny, vključno z vasema Saligny in Ștefan Cel Mare; — podoznačba porekla „CERNAVODĂ“, ki lahko spremlja zaščiteno označbo porekla ali ne: — Oraș Cernavodă, vključno z občino Cernavodă, — občina Seimeni, vključno z vasema Seimeni in Seimenii Mici, — občina Rasova, vključno z vasema Rasova in Cochirleni.

7.   Sorte vinske trte

Burgund mare N – grosser burgunder, blaufrankisch, kekfrankos, frankovka in limberger

Cabernet sauvignon N – petit vidure in burdeos tinto

Chardonnay B – gentil blanc, pinot blanc in chardonnay

Column B

Crâmpoșie B

Fetească albă B – păsărească albă, poama fetei, mädchentraube, leanyka in leanka

Fetească neagră N - schwarze mädchentraube, poama fetei neagră, păsărească neagră in coada rândunicii

Fetească regală B – königliche mädchentraube, königsast, kiralyleanka, dănășană in galbenă de ardeal

Mamaia N

Merlot N – bigney rouge in plant medoc

Muscat ottonel B – muscat ottonel blanc

Pinot gris G – affumé, grauer burgunder, grauburgunder, grauer mönch, pinot cendré, pinot grigio in ruländer

Pinot noir N - blauer spätburgunder, blauer burgunder, burgund mic, burgunder roter in klävner morillon noir

Pinot noir N – spätburgunder in pinot nero

Riesling de rhin B – weisser riesling, white riesling, riesling renano in rheinriesling

Riesling italian B – olasz riesling, olaszriesling in welschriesling

Sauvignon B – sauvignon blanc

Syrah N – shiraz in petit syrah

Traminer rose Rs – rosetraminer, savagnin rose in gewürztraminer

Tămâioasă românească B – busuioacă de moldova in muscat blanc à petit grains

Tămâioasă românească B – rumänische weihrauchtraube, tamianka in tămâioasă albă de drăgășani

8.   Opis povezave

8.1.   Podatki o geografskem območju

Območje Murfatlar leži na planoti Južne Dobrudže, na obeh straneh doline Carasu in vzporednika 44o15’ severne zemljepisne širine. Z geografskega vidika razmejeno območje Murfatlar leži v jugovzhodni Romuniji, med Donavo in Črnim morjem, v središču planote Dobrudža.

Za območje so značilne velika količina sončnega sevanja ter obilna osončenost in toplota, medtem ko je povprečna količina padavin najmanjša v državi. Tla, sestavljena predvsem iz školjčnega apnenca in bogata s kalcijevim karbonatom, pomembno prispevajo h kakovosti vin.

Vse razmere, ki jih ponuja naravno okolje, zlasti talne razmere ter osončenost in toplota, so izjemno ugodne za gojenje vinske trte in proizvodnjo visokokakovostnih vin. Pomanjkanje vlage se lahko reši z dobro zasnovanim namakalnim sistemom.

Geološka podlaga je sestavljena iz puhlice in puhličastih usedlin, ki prekrivajo mezozojske in terciarne apnence ter apnenčaste peščenjake platforme južne Dobrudže, ter diluvialno-koluvialnih materialov.

Relief je planotast in strukturen z absolutnimi nadmorskimi višinami 100–130 m, sestavljajo ga večinoma kredni in sarmatski apnenci na predkambrijski podlagi ter je prekrit s 400 m debelo odejo kvartarne puhlice, razčlenjujejo pa ga doline z zelo strmimi pobočji (15°–30°) tipa kvesta (levo pobočje asimetrične doline Carasu) ali razmeroma simetričnega kanjonskega tipa, na katera vplivajo intenzivni procesi na pobočjih, ki so lokalno zaustavljeni s terasiranjem in drugimi protierozijskimi antropogenimi ukrepi, namenjenimi za razvoj kmetijstva (zlasti vinogradništva).

Podnebje je celinsko z vročimi in suhimi poletji, zmernimi zimami, zgodnjimi pomladmi in poznimi jesenmi, kar je idealno za zorenje in prezorenje grozdja. Potencial osončenosti in toplote je med največjimi v Romuniji, izražen s sončnim sevanjem 130 kcal/cm2, 2 220–2 300 urami sonca in pozitivnimi temperaturami 4 200 °C/leto.

Kanal Donava–Črno morje, ki prečka vinorodno območje od zahoda proti vzhodu, vpliva na mikroklimo, saj odbija sončno svetlobo in prenaša toplotno inercijo na okoliška območja. Pobočja kanala Donava–Črno morje ter temperaturne razlike med tlemi in vodno gmoto ustvarjajo zračne tokove, ki se prekrivajo z gibanjem vetrov iz osrednje Dobrudže. Povprečne letne najvišje dnevne temperature so blizu 0 °C pozimi in približno 28 °C poleti.

Značilna tla so stepski črnozjomski molisoli (karbonatni črnozjomi, tipični črnozjomi) na puhličastih podlagah, tipična in litična rendzina, regosoli in erodisoli na pobočjih, ki so močno degradirana zaradi naravnih procesov ali delovanja ljudi ali živali.

8.2.   Podatki o proizvodu

Odvisno od sorte, posebnih razmer v vinskem letu in časa trgatve se lahko z zaščiteno označbo porekla „Murfatlar“ proizvajajo vina, ki segajo od suhih do sladkih, kar kaže kvalitativno raznolikost pri proizvodnji vina. Vina z zaščiteno označbo porekla „Murfatlar“ so lahko bela, rdeča ali rosé.

Bela vina so po videzu bistra in sijoča ter zelenkasto rumene do zlato rumeno barve. Njihov okus je žameten, cvetica pa značilna za sorte, iz katerih so pridelana.

Mirna vina rosé so rožnata (bledo ali svetlo rožnata), z vonjem po eksotičnem sadju in agrumih, svežim, poživljajočim in uravnoteženim okusom ter sadnim pookusom.

Rdeča vina so po videzu bistra in sijoča ter rubinasto rdeče do intenzivno vijoličaste barve. Njihov okus je poln, cvetica pa značilna za sorte, iz katerih so pridelana. Glede na vsebnost sladkorja ob trgatvi se lahko za vina uporabijo tradicionalni izrazi, dovoljeni z zakonodajo (potrgano ob polni zrelosti, pozna trgatev, potrgano, ko je grozdje oplemeniteno).

Posebnosti vina z ZOP „Murfatlar“ izhajajo iz lastnosti grozdnega mošta, iz katerega je pridelano. Te lastnosti so povezane s sortami vinske trte, ki so deležne velike količine sonca, pri čemer sta osončenost in toplota med največjimi v državi, ter majhne količine padavin. Ti dejavniki prispevajo k boljšemu zorenju grozdja, to pa daje mošt z visoko vsebnostjo sladkorja. Na tem območju se čuti vpliv morja, ki je zlasti ugoden jeseni, saj uravnava toploto. V občini Cernavodă se čuti tudi vpliv Donave, zlasti v vinogradih ob njej. Tla, ki so bogata s kalcijevim karbonatom, so pomemben dejavnik kakovosti vin.

Okus kakovostnih penečih vin ali kakovostnih aromatičnih penečih vin je intenziven in uravnotežen ter ima poseben značaj, za katerega sta značilna vonj po cvetovih akacije in medu ter saden okus po agrumih.

Vpliv podnebja na proizvodnjo vina (znatna razlika med zimo in poletjem, zelo vroča poletja, dolge jeseni, redke in neenakomerno porazdeljene padavine) daje biser vinom sortne arome, ki so običajno sadne, dobro izražene, s popolno uravnoteženostjo kislin, alkohola in sladkorja, ter fino penjenje z živahnimi in obstojnimi mehurčki z notami cvetličnih vonjav (travniške cvetlice, cvetovi vinske trte, akacija) ali sadnimi notami (zeleno jabolko, hruške, breskve, melone, češnje, jagode, maline).

Biser vina rosé/rdeča biser vina imajo arome gozdnih sadežev (borovnice, maline, robide), sliv in češenj. Majhni, žametni in obstojni mehurčki poudarjajo sveži, naravni značaj vina.

8.3.   Odločilni dejavniki

Preplet podnebja (sveže in ugodno za zorenje grozdja), tal (karbonatni črnozjomi in tipični črnozjomi na puhličasti podlagi za dobro ravnotežje hranil), pridelovalnih praks (izbira sort, gostota vinske trte, uravnavanje listne površine, odločitve o trgatvi), enoloških postopkov in spretnosti vinarja prinaša svežino in polno sadno cvetico belih vin in vin rosé ter blage tanine in polno žametno cvetico rdečih vin.

Zaradi suhih tal na apnencu, ki je viden na številnih mestih, izrazito celinskega podnebja z zelo vročimi poletji, dolgimi jesenmi, redkimi in neenakomerno razporejenimi padavinami (dežuje spomladi in pozno jeseni), predvsem pa sonca, ki oddaja obilico toplote in svetlobe, je to območje raj za gojenje plemenitih sort vinske trte za proizvodnjo vin. V nekaterih letih to omogoča tudi prezorenje grozdja in njegovo oplemenitenje s plemenito plesnijo (Botrytis cinerea), tako da se v jantarni ali rdeči kapljici združijo darovi zemlje, vode in sonca, ki razveseljujejo človeštvo.

Vinogradi ležijo na nadmorski višini med 50 m in 80 m. Skupna toplotna bilanca znaša 4 200 °C – vsota temperatur samo v rastni dobi vinske trte znaša 3 500 °C.

Posebna sušnost vinorodnega središča Murfatlar, za katero je značilna letna količina padavin 450 mm, od katerih jih v rastni dobi vinske trte zapade le polovica, je še izrazitejša zaradi pogostih, skoraj vsakodnevnih vetrov.

Iz belih sort, ki se gojijo na za območje značilnih zemljiščih, se proizvajajo vina z zelo dobro ravnjo kislin in sadno aromo z značilno svežino agrumov in cvetličnimi notami, rdeče sorte pa v povezavi z vrsto tal dajejo vina z lahkotnimi tanini in aromo rdečega jagodičja (maline in zrele jagode) ter intenzivno aromo muškata z notami medu in tradicionalnih marmelad (iz marelic in kutine).

Tla na apnenčasti podlagi, ki vsebujejo črnozjom, bogat z ogljikovimi spojinami, s srednjo teksturo in z deležem humusa med 1,8 % in 3 %, dajejo ekstraktivna kakovostna peneča vina z uravnoteženo strukturo in lastnim značajem ter kakovostna aromatična peneča vina, za katera sta značilna cvetlični vonj po akaciji in medu ter sadni okus po agrumih.

Vpliv podnebja na proizvodnjo vina (znatna razlika med zimo in poletjem, zelo vroča poletja, dolge jeseni, redke in neenakomerno porazdeljene padavine) daje biser vinom dobro izražene sortne arome ter popolno uravnoteženost kislin, alkohola in sladkorja. Vina imajo vonj po sadju (eksotično sadje) in cvetju (cvet vinske trte in akacija). Biser vina rosé/rdeča biser vina imajo arome gozdnih sadežev (borovnice, maline, robide), sliv in češenj.

8.4.   Človeški dejavniki

Pisna pričevanja o vinorodni tradiciji v Murfatlarju je med drugim zapustil ugledni rimski pesnik Publij Ovidij Nazon, ki je živel v izgnanstvu v mestu Tomis, pa tudi v srednjem veku so bili vinogradi še naprej veliko in neprecenljivo bogastvo romunskih dežel, v katerih so vinogradniki in vinarji, kot izpričujejo dokumenti iz tistega obdobja, veljali za višji razred kmetov. To pojasnjuje posebno pozornost, ki so jo plemiška sodišča namenjala vinogradom in proizvodnji vin, pri čemer so kaznovala vinogradnike, ki so vinograde pustili neobdelane.

Po prvi svetovni vojni je romunska država odredila obnovo cest po vsej državi, predvsem pa v Dobrudži, ki je bila uničena in je še vedno nosila krvave sledi vojnega nasilja. Ob tej obnovi je bila obnovljena tudi rimska cesta, ki pelje iz mesta Tomis (zdaj Constanța) do spomenika Tropaeum Traiani (v Adamclisiju). Zaradi nove ceste so se vaščani Caceamaca preselili dva kilometra vzhodneje, na obe strani rimske ceste. Vas je bila nekaj časa znana tudi kot Satul dintre Vii (vas med vinogradi), od koder izhaja tudi novo ime Viișoara, saj je gojenje vinske trte glavni poklic vaščanov.

V regiji Murfatlar so leta 1907 na pobudo dveh romunskih vinogradnikov, Gheorgheja Nicoleanuja in Vasileja Brezeanuja, za poskusne namene zasadili številne sorte vinske trte, kot so chardonnay, pinot gris, pinot noir in muscat ottonel.

Poleg tega so bile pozneje v vinogradih zasajene tudi avtohtone sorte, po tem ko so inštituti za poskusne raziskave iz cepljenk romunskih sort, kot sta fetească regală in fetească neagră, izbrali in razvili križance s potencialom za visoko kakovost. Tu so te sorte našle optimalno območje za razvoj, z manj padavinami in več sončnimi dnevi, ki omogočajo večje kopičenje sladkorjev in arome. Z ustanovitvijo inštituta za raziskavo in razvoj vina v Murfatlarju leta 1927 so se močno razširile sorte sauvignon, muscat ottonel, traminer rose, riesling italian, cabernet sauvignon in merlot.

Na območju ZOP „Murfatlar“ se za proizvodnjo visokokakovostnih vin izvaja skrben izbor sort. Pri metodah gojenja se poskuša z redčenjem grozdov čim bolj izkoristiti sončna svetloba, s preverjanjem vsebnosti sladkorja, kislin in arom pa učinkovito upravljati kakovost letine. Uporabljeni enološki postopki ter znanje in spretnosti vinarjev v prepletu s tlemi in podnebjem omogočajo pridelavo kakovostnih vin. Pridelana vina so polna in sadna vina, ki jih je mogoče zlahka prepoznati, zlasti bela vina z aromami zrelega sadja in svežih agrumov, bledo rožnata vina rosé in rdeča vina z blagimi tanini.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Tržni pogoji

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Zaščiteni označbi porekla „Murfatlar“ se lahko glede na interese proizvajalcev doda eno od naslednjih imen posameznih vinorodnih krajev (to je ime geografske podenote, ki je manjša od območja, zajetega z ZOP): (a) za zaščiteno označbo porekla „MURFATLAR“: BASARABI, VALUL ROMAN, BISERICA VECHE, POARTA ALBĂ, SIMINOC, CIOCÂRLIA, PIATRA ROȘIE IN NAZARCEA; (b) za podoznačbo porekla „MEDGIDIA“: VALEA DACILOR, CETATE, MIRCEA VODĂ, SATU NOU, CUZA VODĂ, TORTOMAN, SILIȘTEA IN ȚIBRINU; (c) za podoznačbo porekla „CERNAVODĂ“: DEALU VIFORUL, DEALU HINOG, COCHIRLENI, RASOVA IN SEIMENI.

Po veljavni nacionalni zakonodaji se namreč kot neobvezna navedba na etiketi vina lahko uporabi tudi ime geografske podenote, ki je manjša od razmejenega območja za ZOP.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.onvpv.ro/sites/default/files/caiet_de_sarcini_doc_murfatlar_modif_cf_cererii_1542_28.07.2022_modif_cf_notif_com_29.09.2023_notrack_changes_0.pdf

---

(1)   UL L 347, 20.12.2013, str. 671, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1308/oj