(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

(14)

1.

razvijali, sprejemali in krepili politike in strategije v zvezi s kolesarjenjem na vseh ustreznih ravneh upravljanja;

2.

sprejeli potrebne ukrepe za čim hitrejše izvajanje teh politik in strategij v zvezi s kolesarjenjem;

3.

dajali prednost ukrepom, ki upoštevajo kolesarjenje pri načrtovanju trajnostne mobilnosti na mestnih in primestnih območjih ter po potrebi na podeželju;

4.

spodbujali podjetja, organizacije in institucije, da podpirajo kolesarjenje s shemami upravljanja mobilnosti, kot so spodbude za kolesarjenje na delo, zagotavljanje (e-)koles v podjetjih in ustreznih parkirišč in objektov za kolesa ter uporaba storitev dostave s kolesi;

5.

spodbujali kolesarjenje kot zdrav način prevoza ali rekreacije z ozaveščanjem, podpornimi kampanjami, krepitvijo zmogljivosti in usposabljanjem strokovnjakov, tudi v ustreznih mednarodnih forumih.

6.

spodbujali kolesarjenje za izboljšanje socialne vključenosti, pri tem pa posebno pozornost namenili potrebam žensk, otrok, starejših ter ranljivih in marginaliziranih skupin;

7.

sprejeli ukrepe, ki bodo invalidom ali osebam z zmanjšano mobilnostjo omogočili boljši dostop do kolesarjenja;

8.

sprejeli ukrepe za spodbujanje aktivne mobilnosti starejših in s tem prispevali k aktivnemu staranju;

9.

zagotavljali ciljno usmerjeno kolesarsko usposabljanje, zlasti za otroke ter ranljive in marginalizirane skupine;

10.

spodbujali ukrepe za povečanje cenovne dostopnosti kolesarjenja (10).

11.

znatno okrepili varno in usklajeno kolesarsko infrastrukturo po vsej Evropi;

12.

razvijali in uporabljali smernice EU o standardih za zahteve glede kakovosti za ranljive udeležence v cestnem prometu, vključno s kolesarji, v skladu z Direktivo (EU) 2019/1936 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (11);

13.

izboljšali ravni varnosti z zagotavljanjem zadostnega prostora kolesarjem in drugim ranljivim udeležencem v cestnem prometu, zlasti s fizičnim ločevanjem kolesarskih stez od motornega prometa, kjer je to ustrezno, ali z zagotavljanjem varnih hitrosti v mešanem prometu;

14.

delali v smeri vzpostavitve usklajene kolesarske mreže v mestih in izboljšanja povezljivosti med primestnimi in podeželskimi območji ter mestnimi središči, vključno s kolesarskimi avtocestami;

15.

zagotavljali varna in varovana parkirišča za kolesa na mestnih in podeželskih območjih, tudi na železniških in avtobusnih postajah ter vozliščih mobilnosti;

16.

spodbujali uvajanje polnilnih mest za e-kolesa v urbanističnem načrtovanju in na parkiriščih za kolesa.

17.

zagotavljali tehnično podporo in financiranje za pomoč pri razvoju in izvajanju strategij za kolesarjenje in naložb, povezanih s kolesarjenjem, tudi prek ustreznih instrumentov EU in pod pogoji, določenimi v njih;

18.

upoštevali kolesarjenje v naložbah na vseh ravneh upravljanja (12).

19.

prizadevali za izpolnitev zavez iz izjave iz Vallette (13), in sicer cilja prepolovitve števila hudih poškodb v EU do leta 2030 glede na izhodišče iz leta 2020 na podlagi opredelitve iz navedene izjave, in v okviru splošne strategije za varnost v cestnem prometu za to obdobje („okvir politike EU za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030“ (14) Evropske komisije, v katerem je ponovno potrjen ambiciozen dolgoročni cilj, da do leta 2050 ne bo skoraj nič smrtnih žrtev, ter nacionalne strategije in akcijski načrti za varnost v cestnem prometu);

20.

izboljšali izvrševanje predpisov in zakonodaje o varnosti v cestnem prometu, da se zagotovi soobstoj različnih prevoznih sredstev, s poudarkom na zaščiti kolesarjev in drugih ranljivih udeležencev v cestnem prometu;

21.

zagotavljali, da bodo pravila o varnostnih zahtevah, ki se uporabljajo za e-kolesa, vsebinska, in spodbujali njihovo uvedbo;

22.

izboljšali varnost javnih parkirišč za kolesa (vključno s souporabo koles in multimodalnimi vozlišči) ter okrepili prizadevanja za reševanje vprašanja kraje koles;

23.

krepili kolesarsko usposabljanje – tudi učenje vožnje s kolesom za otroke in mlade – in kampanje ozaveščanja o varnosti v cestnem prometu, zlasti o največjih tveganjih za kolesarje, podpirali varno uporabo koles in e-koles ter med usposabljanjem voznikov ozaveščali o varnosti ranljivih udeležencev v cestnem prometu.

24.

ustvarili razmere, da bi se povečala evropska proizvodnja širokega nabora koles (vključno z e-kolesi in invalidskimi kolesi) in njihovih sestavnih delov, vključno z dostopom do materialov in opreme ter ohranjanjem enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni z obstoječimi instrumenti trgovinske zaščite EU;

25.

podpirali sektor storitev, povezanih s kolesi, vključno s subjekti socialnega gospodarstva in krožno uporabo koles (ponovna uporaba, popravilo in najem);

26.

ustvarili ugodne razmere za spodbujanje visokokakovostnih delovnih mest in kolesarskih grozdov, tudi v kolesarskem turizmu, da bi znatno povečali število kakovostnih delovnih mest, povezanih s kolesarjenjem, podprli mala in srednja podjetja ter okrepili ustrezna znanja in spretnosti ter poklicno usposabljanje;

27.

povečali privlačnost sektorja in omogočili pomembno prehajanje med delovnimi mesti iz drugih ustreznih panog;

28.

priznali evropsko kolesarsko industrijo kot partnerja v sistemu mobilnosti, da bi okrepili odpornost, trajnostnost, krožnost in digitalizacijo v kolesarskem sektorju;

29.

podpirali kolesarske storitve, kot sta souporaba koles in kolesarska logistika, zlasti v mestih, vključno s krepitvijo vključevanja kolesarske logistike v logistični sistem.

30.

spodbujali in izvajali multimodalne rešitve na mestnih, primestnih in podeželskih območjih ter za potovanja na dolge razdalje z ustvarjanjem več sinergij med kolesarjenjem in drugimi načini prevoza, kot sta omogočanje prevoza večjega števila koles z avtobusi in vlaki ter zagotavljanje varnejših in varovanih parkirišč za kolesa na postajah in vozliščih mobilnosti;

31.

podpirali sisteme souporabe koles kot rešitve za prvi in zadnji del poti do storitev javnega prevoza;

32.

ustvarili ugodne razmere za podporo kolesarjenju kot trajnostni obliki rekreacije in turizma.

33.

spremljali izvajanje naših zavez;

34.

omogočili stalno merjenje napredka pri uporabi kolesarjenja v EU z vzpostavitvijo izhodišča za celotno EU, vključno z dolžino, gostoto omrežja, kakovostjo in dostopnostjo kolesarske infrastrukture in storitev za več vrst uporabnikov, deležem kolesarjenja v skupnih dejavnostih prevoza in mobilnosti ter številom hudo telesno poškodovanih in smrtnih žrtev med kolesarji;

35.

razvili harmonizirane kazalnike v zvezi s kolesarjenjem za urbana vozlišča vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T);

36.

razvili statistične podatke o kolesarjenju in infrastrukturi na lokalni in nacionalni ravni ter ravni EU, tudi s sodelovanjem med državami članicami in Eurostatom pri zbiranju podatkov o kolesarjenju.