To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Rheinischer Landwein“

PGI-DE-A1301-AM01

Datum obvestila: 27. oktober 2023

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Opis sprememb

(a)   Opis vin/proizvodov vinske trte ter analitske in/ali organoleptične lastnosti

Najmanjši delež naravnega alkohola in najnižja vsebnost sladkorja v moštu pri vinih „Rheinischer Landwein“ sta določena v ločeni točki. Vsebina ni spremenjena. Za pojasnitev je vstavljena naslednja poved o kletarskih evidencah: „Evidentirati je treba vsebnost sladkorja v moštu v vrelni posodi.“

Navedeni so tudi organoleptični opisi različnih proizvodov.

(b)   Razmejitev območja

Kar zadeva območje ZGO „Rheinischer Landwein“, je bil občinski del Bingerbrück naveden kot izjema za občino Bingen am Rhein.

Zemljevidi, ki prikazujejo razmejitev območja, so dostopni na spletni strani www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein.

Območje, na katerem se lahko proizvaja „Landwein“ (deželno vino), je bilo spremenjeno. Vino „Rheinischer Landwein“ je bilo do zdaj mogoče pridelovati le na vinorodnem območju Rheinhessen. Pravila o tem so bila usklajena s pravnimi zahtevami in zdaj omogočajo, da se vino „Rheinischer Landwein“ proizvaja tudi na drugem območju iste zvezne dežele ali v sosednji zvezni deželi:

(c)   Sorte vinske trte

Do zdaj so bile v točki 7 (ki bo postala točka 8) specifikacije proizvoda navedene naslednje sorte vinske trte:

„Belo vino

Albalonga, arnsburger, auxerrois, bacchus, bronner, chardonnay, ehrenbreitsteiner, ehrenfelser, faberrebe, findling, freisamer, gelber muskateller, gewürztraminer, grauer burgunder, grüner silvaner, grüner veltliner, helios, hibernal, hölder, huxelrebe, johanniter, juwel, kanzler, kerner, kernling, mariensteiner, merzling, morio-muskat, müller-thurgau, muskat-ottonel, nobling, optima, orion, ortega, perle, phoenix, prinzipal, regner, reichensteiner, rieslaner, roter gutedel, roter muskateller, roter traminer, saphira, sauvignon blanc, scheurebe, schönburger, septimer, siegerrebe, silcher, sirius, solaris, staufer, weißer burgunder, weißer gutedel, weißer riesling, würzer.

Rdeče vino in vino rosé

Acolon, blauer frühburgunder, blauer limberger, blauer portugieser, blauer silvaner, blauer spätburgunder, blauer trollinger, blauer zweigelt, bolero, cabernet carbon, cabernet cortis, cabernet cubin, cabernet dorio, cabernet dorsa, cabernet franc, cabernet mitos, cabernet sauvignon, dakapo, deckrot, domina, dornfelder, dunkelfelder, färbertraube, früher roter malvasier, hegel, heroldrebe, merlot, monarch, müllerrebe, muskat hamburg, neronet, palas, prior, regent, rondo, rotberger, rubinet, saint laurent, syrah.“

SPREMEMBE

V prihodnje bodo sorte vinske trte navedene pod naslovoma Bele sorte vinske trte in Rdeče sorte vinske trte namesto pod naslovoma Belo vino ter Rdeče vino in vino rosé.

Črtane so bile naslednje sorte:

„blauer silvaner“ (napačen seznam),

„früher roter malvasier“ (napačen seznam),

„muskat hamburg“.

Dodane so bile naslednje sorte:

Bele sorte vinske trte

Rdeče sorte vinske trte

(d)   Druge zahteve, ki jih je določila organizacija, ki upravlja ZOP/ZGO

Naslednja določba iz obstoječe zakonodaje je ohranjena: 100 % grozdja, ki se uporabi za proizvodnjo, mora izvirati z območja, po katerem je vino „Landwein“ (deželno vino) dobilo ime. To pravilo je zdaj navedeno kot zahteva organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO (združenje za zaščito), in ne več kot zahteva iz nacionalne zakonodaje. 100-odstotni delež je zdaj v specifikaciji proizvoda izrecno naveden tako za kraje na razmejenem območju kot tudi za trsni izbor.

Besedilo „ ‚Rheinischer Landwein‘ se lahko proizvaja samo iz grozdja iz vinogradov na vinorodnem območju in dovoljenih sort vinske trte“ je spremenjeno tako:

(e)   Nadzorni organ

V točki 11 specifikacije proizvoda so spremenjene številka faksa in naloge nadzornega organa. Pristojnost za izdajanje dovoljenj za nove zasaditve je bila namreč s kmetijske zbornice zvezne dežele Porenje - Pfalška (Landwirtschaftskammer Rheinland-Pfalz – LWK) prenesena na zvezni urad za kmetijstvo in prehrano (Bundesanstalt für Landwirtschaft und Ernährung – BLE).

(f)   Drugo

Redakcijske spremembe v skladu z zahtevami EU. To vključuje morebitne spremembe zaradi upoštevanja veljavne zakonodaje, in sicer s sklicem na veljavna pravila ali črtanjem zadevnega besedila.

2.   Razlogi za spremembe

(a)   Opis vin/proizvodov vinske trte ter analitske in/ali organoleptične lastnosti

Najmanjši delež naravnega alkohola in najnižja vsebnost naravnega sladkorja v moštu sta navedena v ločeni točki, da je specifikacija proizvoda jasnejša. Ker je bila pretvorbena tabela črtana, ni več pravne podlage za navedbo najnižje vsebnosti naravnega sladkorja v moštu. Ker pa proizvajalci v praksi uporabljajo Oechslejevo lestvico vsebnosti sladkorja v moštu, bo ta še naprej navedena v specifikaciji proizvoda. Navedba najmanjšega deleža naravnega alkohola in navedba najnižje vsebnosti naravnega sladkorja v moštu bosta zato združeni z besedo „in“. To jasno kaže, da morajo proizvajalci upoštevati tako vrednost najmanjšega deleža naravnega alkohola kot tudi vrednost najnižje vsebnosti naravnega sladkorja v moštu, če želijo proizvode tržiti z označbo „Rheinischer Landwein“. Da bi se izognili nesporazumom v kletarskih evidencah, se je združenje za zaščito (Schutzgemeinschaft) odločilo vključiti pojasnilo, da mora biti v evidencah vinske kleti zabeležena le najnižja vsebnost naravnega sladkorja v moštu.

Organoleptični opisi zdaj natančneje razločujejo lastnosti, da se lahko bolje opredelijo različni proizvodi.

(b)   Razmejitev območja

Občinski del Bingerbrück je bil izključen iz območja ZGO „Rheinischer Landwein“, saj je del pridelovalnega območja Nahe.

Možnosti proizvodnje v specifikaciji proizvoda ne bi smele biti opredeljene ožje, kot to zahteva zakonodaja.

(c)   Sorte vinske trte

Prejšnji trsni izbor je bil nepravilen in nepopoln. Temu območju bodo dodane vse sorte, ki se na njem gojijo in so bile do zdaj razvrščene, saj so se že izkazale za koristne na tem območju. Vina, pridelana iz teh sort, izpolnjujejo zahteve iz specifikacije proizvoda. Muskat hamburg je namizno grozdje, zato ta sorta ni dovoljena. Sorti blauer silvaner in früher roter malvasier sta bili črtani s seznama rdečih sort, saj se uporabljata za proizvodnjo belih vin.

V prihodnje bodo sorte vinske trte navedene pod naslovoma Bele sorte vinske trte in Rdeče sorte vinske trte, ne več pod naslovoma Belo vino ter Rdeče vino in vino rosé, saj to, ali se sorte lahko gojijo ali ne, določa trsni izbor v specifikaciji proizvoda in ne končni proizvod.

(d)   Druge zahteve, ki jih je določila organizacija, ki upravlja ZOP/ZGO

Spremenjena nacionalna zakonodaja ne vključuje pravila 100 %. Zato je navedeno kot zahteva, ki jo je določila organizacija, ki upravlja ZOP/ZGO (združenje za zaščito). Namen sprememb besedila (npr. izrecna navedba 100-odstotnega deleža) je pojasnitev vsebine prvotne določbe. Vsebina ni spremenjena.

(e)   Nadzorni organ

Spremenjena je številka faksa.

Besedilo o dovoljenjih za nove zasaditve je spremenjeno, da se upošteva veljavna zakonodaja.

(f)   Drugo

Za uskladitev z zahtevami EU so potrebne redakcijske spremembe.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Rheinischer Landwein

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

1.   Belo vino

KRATEK OPIS

Bela vina so običajno bledo do slamnato rumene barve, pogosto jih spremljajo tudi zeleni odsevi. Navadno vsebujejo arome rumenega in tropskega sadja, občasno tudi s cvetličnimi notami muškatnega oreščka, ter dobro ravnotežje med sladkorjem in vsebnostjo kislin.

Vina iz sorte riesling še posebno dobro izražajo razlike med različnimi rastišči na območju proizvodnje vina „Rheinischer Landwein“.

Bela vina, pridelana z maceriranjem, so lahko tudi oranžne barve z rdečkastimi in rjavimi odtenki. Razvije se lahko opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Vendar motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu, ni dovoljena. Vonj ima lahko tudi namenoma oksidativne, fenolne ali reduktivne note rahle do zmerne intenzivnosti.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola ne presega 11,5 %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin:

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

2.   Rdeče vino

KRATEK OPIS

Rdeča vina so rdeče do temno rdeče barve, pogosto z modrikastimi, vijoličnimi odtenki. Običajno imajo arome rdečega sadja in jagodičja ter mehko strukturo kislin. Vina srednjega telesa imajo nežne kisline in diskretno taninsko strukturo z izrazito sadnostjo. Razvije se lahko opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Vendar motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu, ni dovoljena.

Delež naravnega alkohola se lahko z obogatitvijo poveča, tako da delež skupnega alkohola znaša največ 12 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin:

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

3.   Vino rosé, belo vino iz rdečega grozdja (blanc de noir)

KRATEK OPIS

Vina rosé so rahlo do svetlo rdeče barve in se proizvajajo izključno iz svetle obdelave rdečih sort vinske trte. Bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir) imajo barvo belega vina. Zanje so običajno značilne arome rdečega sadja in jagodičja ter sveže, živahne kisline. Razvije se lahko opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Vendar motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu, ni dovoljena.

Delež naravnega alkohola se lahko z obogatitvijo poveča, tako da delež skupnega alkohola znaša največ 11,5 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin:

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

4.   Rdečkasto vino (Rotling)

KRATEK OPIS

Rdečkasta vina (Rotling) so bledo do svetlo rdeče barve in so proizvedena z mešanjem belega in rdečega grozdja ali mošta. Običajno so srednjega telesa z aromami rumenega in rdečega sadja. Razvije se lahko opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Vendar motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu, ni dovoljena.

Delež naravnega alkohola se lahko z obogatitvijo poveča, tako da delež skupnega alkohola znaša največ 11,5 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin:

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Posebni enološki postopek

Uporabljajo se veljavni predpisi.

2.   Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin

Uporabljajo se veljavni predpisi.

3.   Pridelovalne prakse

Uporabljajo se veljavni predpisi.

5.2.   Največji donosi

150 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Da so lahko proizvodi označeni z zaščiteno geografsko označbo „Rheinischer Landwein“, morajo izvirati iz vinogradov v naslednjih občinah: Albig, Alsheim, Alzey, Appenheim, Armsheim, Aspisheim, Badenheim, Bechenheim, Bechtheim, Bechtolsheim, Bermersheim (podeželsko območje Alzey-Worms), Bermersheim vor der Höhe, Biebelnheim, Biebelsheim, Bingen am Rhein (razen Bingerbrück), Bodenheim, Bornheim (podeželsko območje Alzey-Worms), Bubenheim (podeželsko območje Mainz-Bingen), Budenheim, Dalheim, Dexheim, Dienheim, Dintesheim, Dittelsheim-Heßloch, Dolgesheim, Dorn-Dürkheim, Eckelsheim, Eich, Eimsheim, Eimsheim, Engelstadt, Ensheim, Eppelsheim, Erbes-Büdesheim, Esselborn, Essenheim, Flonheim, Flörsheim-Dalsheim, Flomborn, Framersheim, Frei-Laubersheim, Freimersheim (podeželsko območje Alzey-Worms), Frettenheim, Friesenheim, Fürfeld, Gabsheim, Gau-Algesheim, Gau-Bickelheim, Gau-Bischofsheim, Gau-Heppenheim, Gau-Odernheim, Gau-Weinheim, Gensingen, Gimbsheim, Grolsheim, Gumbsheim, Gumbsheim, Gundersheim, Gundheim, Guntersblum, Hackenheim, Hahnheim, Hangen- Weisheim, Harxheim (podeželsko območje Mainz-Bingen), Hillesheim (podeželsko območje Mainz-Bingen), Hochborn, Hohen-Sülzen, Horrweiler, Ingelheim am Rhein, Jugenheim v Rheinhessenu, Kettenheim, Klein-Winternheim, Köngernheim, Lonsheim, Lörzweiler, Ludwigshöhe, Mainz, Mauchenheim, Mettenheim, Mölsheim, Mommenheim, Monsheim, Monzernheim, Mörstadt, Nackenheim, Neu-Bamberg, Nieder-Hilbersheim, Nieder-Olm, Nieder-Wiesen, Nierstein, Ober-Flörsheim, Ober-Hilbersheim, Ober-Olm, Ockenheim, Offenheim, Offstein, Oppenheim, Osthofen, Partenheim, Pfaffen-Schwabenheim, Pleitersheim, Sankt Johann (podeželsko območje Mainz-Bingen), Saulheim, Schornsheim, Schwabenheim an der Selz, Selzen, Siefersheim, Sörgenloch, Spiesheim, Sprendlingen, Stadecken-Elsheim, Stein-Bockenheim, Sulzheim, Tiefenthal (podeželsko območje Bad Kreuznach), Udenheim, Uelversheim, Undenheim, Vendersheim, Volxheim, Wachenheim (podeželsko območje Alzey-Worms), Wahlheim, Wallertheim (Wallertheim, Wißberg), Weinolsheim, Welgesheim, Wendelsheim, Westhofen, Wintersheim, Wolfsheim, Wöllstein, Wonsheim, Worms, Worms, Wörrstadt, Zornheim in Zotzenheim.

Zemljevidi, ki prikazujejo razmejitev območja, so dostopni na spletni strani www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein.

Vino „Landwein“ se lahko vinificira zunaj pridelovalnega območja, na katerem je bilo grozdje potrgano in ki je navedeno na etiketi, pod pogojem, da vinificiranje poteka v isti ali sosednji zvezni deželi.

7.   Sorte vinske trte

Accent

Acolon

Adelfränkisch – grüner adelfränkisch

Albalonga

Alegrillo negro

Alvarinho – albarino

Arnsburger

Auxerrois – auxerrois blanc, pinot auxerrois

Bacchus

Barbera

Bettlertraube – grüne bettlertraube

Blauer frühburgunder – pinot noir précoce, pinot madeleine, madeleine noir, frühburgunder, pinot madelaine

Blauer gänsfüßer

Blauer hängling

Blauer limberger – lemberger, blaufränkisch, limberger

Blauer muskateller – muskateller, schwarzblauer muskateller; muscat noir, schwarzer muskateller, muscat a petits grains noirs

Blauer portugieser

Blauer silvaner

Blauer spätburgunder

Blauer trollinger – trollinger, vernatsch

Blauer zweigelt – zweigeltrebe, rotburger, zweigelt

Blütenmuskateller

Bolero

Bronner

Cabaret noir

Cabernet blanc

Cabernet cantor

Cabernet carbon

Cabernet cortis

Cabernet cubin

Cabernet dorio

Cabernet dorsa

Cabernet franc

Cabernet jura

Cabernet mitos

Cabernet sauvignon

Cabertin

Calabrese – nero d’avola

Calardis blanc

Carménère

Chardonnay

Chatus

Chenin blanc

Cumdeo blanc

Cumdeo rouge

Dakapo

Dalkauer

Deckrot

Divico

Domina

Donauriesling

Donauveltliner

Dornfelder

Dunkelfelder

Ehrenbreitsteiner

Ehrenfelser

Faberrebe

Felicia

Findling

Freisamer

Früher leipziger

Früher roter malvasier – malvasier, früher malvasier, malvoisie

Furmint

Färbertraube

Gamay noir

Gelber kleinberger

Gelber muskateller

Gelber orleans – orleans

Glera

Gm 324-58

Gm 6421-15

Gm 6421-2

Gm 6423-12

Gm 6423-12

Gm 6427-5

Gm 674-1

Gm 7217-5

Gm 789-10

Gm 7926-1

Gm 7941-11

Gm 8210-1

Goldmuskateller – muskateller

Grenache noir – grenache

Grüner silvaner – silvaner, sylvaner

Grüner veltliner – veltliner

Grünfränkisch

Hartblau

Hegel

Helios

Heroldrebe

Hibernal

Huxelrebe – huxel

Hölder

Jakob gerhardt blanc – jakob gerhardt blanc

Johanniter

Juwel

Kanzler

Kerner

Kernling

Kleiner fränkischer burgunder – burgunder fränkisch kleiner

Lagrein – blauer lagrein, lagrain

Laurot

Malbec

Manzoni bianco – manzoni bianco

Mariensteiner

Marsanne blanche – marsanne

Merlot

Merzling

Monarch

Morio muskat

Mucabona

Muscaris

Muskat ottonel – muskat-ottonel

Muskat trollinger

Müller thurgau – rivaner

Müllerrebe – schwarzriesling, pinot meunier

Nebbiolo

Neronet

Nobling

Optima 113 – optima

Orangentraube

Orion

Ortega

Palas

Perle

Petit manseng

Petit verdot

Petite syrah

Phoenix – phönix

Pinot nova

Pinotage

Pinotin

Pollux

Primitivo – zinfandel, blaucher scheuchner

Prinzipal

Prior

Reberger

Regent

Regner

Reichensteiner

Rheinfelder

Rieslaner

Rinot

Rondo

Rosenmuskateller – muskateller

Chardonnay rosé – chardonnay, rosa chardonnay, chardonnay rosé

Rotberger

Roter gutedel – chasselas rouge, fendant rouge

Roter muskateller – muskateller, muscat, moscato

Roter riesling

Roter traminer – clevner, traminer

Roter veltliner

Rubinet

Ruländer – pinot grigio, grauburgunder, grauer burgunder, pinot gris

Saint laurent – st. laurent, sankt laurent

Sangiovese

Saphira

Satin noir

Sauvignac

Sauvignon blanc – muskat silvaner

Sauvignon gris

Sauvignon gryn

Sauvignon sary

Sauvitage

Savagnin blanc – weißer traminer

Scheurebe

Schwarzblauer riesling

Schwarzer heunisch

Schwarzer urban

Schönburger

Semillon

Septimer

Siegerrebe

Silcher

Sirius

Solaris

Souvignier gris

Staufer

Syrah

Süßschwarz

Tannat

Tempranillo

VB 32-7

VB 91-26-5

Verdicchio bianco – trebbiano di soave

Viognier

We 70-281-37

We 94-26-37

We S 503

Weisser burgunder – pinot bianco, weißburgunder, pinot blanc

Weisser gutedel – chasselas blanc, fendant blanc, fendant

Weißer riesling – riesling renano, rheinriesling, klingenberger, riesling

Weißer räuschling

Würzer

8.   Opis povezave

Uporablja se za vse proizvode

Vinorodno območje „Rheinischer Landwein“ leži na severnem robu Zgornjerenskega nižavja, ob okljuku Rena, med mesti Mainz, Bingen, Alzey in Worms. Za pokrajino so značilne planote iz odpornega apnenca, ki jih prekinjajo široke kotline z manjšimi griči in nižavji. Najvišje planote so na nadmorski višini 250–300 metrov, nižine pa na 100–150 metrih nadmorske višine. Vinogradništvo je skoncentrirano na pobočjih. Vinska trta v povprečju raste na nadmorski višini 175 metrov. Večina vinogradov je obrnjena od jugovzhoda proti jugozahodu.

Vinorodno območje sestavljajo predvsem terciarni in kvartarni sedimenti, ki ležijo na podlagi iz kamnin rotliegendes. Te kamnine se na zemeljski površini pojavljajo le na skrajnem jugozahodu območja in v bližini Niersteina (Niersteiner Horst). Večina območja leži na terciarnih kamninah, ki jih večinoma prekrivajo kvartarni sedimenti (derivati puhlice, rečne terase, sedimenti vodotokov, sedimenti s pobočij). Planote v regiji so iz terciarnega apnenca, pobočja ter gričevnata in nižinska območja pa iz mehkejšega terciarnega laporja. Apnenec na planotah je običajno prekrit s puhlico, apnenec in lapor na pobočjih pogosto prekrivajo puhlica ali sedimenti s pobočja, lapor v nižinah pa prekrivajo sedimenti vodotokov, teras ali premešani sedimenti. Devonski kvarciti in skrilavci se nahajajo v severozahodnem delu vinorodnega območja v bližini Bingna. Pri nastajanju prsti so bili glavna matična podlaga puhlica in njeni derivati.

Podnebje v vinorodnem območju je naslednje. Povprečna letna temperatura znaša približno 9,9 oC. Povprečna temperatura med rastno dobo znaša 14,6 °C. Območja z nižjimi povprečnimi letnimi temperaturami ležijo na jugozahodu pridelovalnega območja, na meji s porečjem Saar-Nahe. Srednje temperature so na območju Tafel- und Hügelland (planote in gričevja), medtem ko so najvišje povprečne letne temperature dosežene v bližini Zgorenjerenskega nižavja. Na območju vsako leto pade povprečno 500 mm padavin, od tega 65 % (355 mm) v rastni dobi. Vinska trta v regiji Rheinhessen v rastni dobi prejme približno 650 000 Wh/m2 neposredne sončne svetlobe.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

na ravni organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

100 % grozdja, ki se uporabi za proizvodnjo vina „Rheinischer Landwein“, mora izvirati iz občin ali katastrskih občin iz točke 4 specifikacije proizvoda in iz dovoljenih sort vinske trte iz točke 8 specifikacije proizvoda.

Ostanek sladkorja v vinu, ki se trži kot vino z ZGO „Rheinischer Landwein“ (deželno vino), ne sme presegati največje dovoljene vrednosti za navedbo „polsuho“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein

---

(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.