V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„ISTARSKI MED / ISTRSKI MED“

EU št.: PDO-HR+SI-2833 – 14. marec 2022

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Istarski med / Istrski med“

2.   Države članice ali tretja država

Republika Hrvaška in Republika Slovenija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.4 Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itn.)

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Istarski med / Istrski med“ je med, ki ga čebele Apis mellifera proizvajajo iz nektarja medonosnih rastlin, sekretov živih delov rastlin ali izločkov sesajočih žuželk na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, dodajo lastne posebne snovi, shranijo, jim odvzamejo vodo in pustijo dozoreti v satju.

Fizikalno-kemijske značilnosti

—	Delež vode ≤ 18,6 %

—	Aktivnost diastaze ≥ 10, razen pri akacijevem medu, kjer znaša ≥ 3, na lestvici Schade

—	HMF ≤ 15,0 mg/kg

Lastnosti cvetnega prahu

Spekter cvetnega prahu v proizvodu „Istarski med / Istrski med“ mora odražati vegetacijo območja, opredeljenega v točki 4. Glede na vrsto medu velik del spektra predstavlja cvetni prah nektarnih rastlinskih vrst iz naslednjih družin: Fabaceae, Sapindaceae, Rhamnaceae, Cornaceae, Brassicaceae, Loranthaceae, Malvaceae, Liliaceae, Lamiaceae, Fagaceae, Rosaceae, Apiaceae, Salicaceae, Adoxaceae, Ericaceae, Asteraceae, Oleaceae, Araliaceae, Ranunculaceae, Asphodelaceae in Anacardiaceae. Prisotne so lahko tudi majhne količine cvetnega prahu nektarnih rastlinskih vrst iz naslednjih družin: Aquifoliaceae, Boraginaceae, Amaryllidaceae, Asparagaceae, Scrophulariaceae, Urticaceae, Campanulaceae, Fumariaceae in drugih.

V proizvodu „Istarski med / Istrski med“ je lahko prisoten tudi cvetni prah nenektarnih rastlinskih vrst iz naslednjih družin: Quercus spp., Fraxinus spp., Helianthemum spp., Papaver spp., Plantago spp., Betula spp., Alnus spp., Carex spp., Pinus spp., Cistus spp., Poaceae in Pinaceae, Fragaria vesca, Cupressus sempervirens, Olea europaea, Filipendula ulmaria, Vitis vinifera, Corylus avellana, v manjšem deležu pa tudi drugih.

Fizikalno-kemijske značilnosti

Vrsta medu	Električna prevodnost
Akacijev med	≤ 0,25 mS/cm
Žajbljev med	0,20–0,55 mS/cm
Kostanjev med	≥ 0,8 mS/cm
Cvetlični med	≤ 0,8 mS/cm
Gozdni med	≥ 0,8 mS/cm
Šetrajev med	≤ 0,8 mS/cm
Lipov med	0,5–1,1 mS/cm

Melisopalinološke lastnosti

	Opis
Akacijev med	Vsebovati mora cvetni prah akacije (Robinia pseudoacacia L.), prisoten pa je lahko tudi spremljajoči cvetni prah naslednjih rastlin: Rosaceae, Fabaceae, Cornus sanguinea, Prunus spp., Poaceae, Salix spp., Fragaria vesca, Quercus spp., Fraxinus spp., Lotus spp., Ligustrum vulgare, Helianthemum spp. Prisoten je lahko sekundarni cvetni prah naslednjih rastlin: Cornus mas, Aesculus hippocastanum, Apiaceae, Loranthus europaeus, Acer spp., Pinus spp., Plantago spp. Filipendula ulmaria, Castanea sativa, Lamiaceae, Brassicaceae, Asparagus spp., Tilia spp., Taraxacum officinale, Phacelia tanacetifolia, Paliurus spina christi, Olea europea, Asteraceae (rod Solidago).
Žajbljev med	Vsebovati mora vsaj 15 % cvetnega prahu žajblja (Salvia officinalis L.). Prisoten je lahko cvetni prah naslednjih rastlin: Rosaceae, Robinia pseudoacacia, Quercus spp., Prunus spp., Paliurus spina christi, Olea europea, Ligustrum vulgare. Prisoten je lahko cvetni prah naslednjih rastlin: Poaceae, Pistacia spp., Lamiaceae, Filipendula ulmaria, Cornus sanguinea.
Kostanjev med	Vsebovati mora vsaj 85 % cvetnega prahu pravega kostanja (Castanea sativa Mill.). Prisoten je lahko cvetni prah naslednjih rastlin: Paliurus spina christi, Fabaceae, Rosaceae, Pistacia spp., Prunus spp., Salix spp.
Cvetlični med	Vsebuje lahko spremenljive deleže cvetnega prahu naslednjih rastlin: Fabaceae, Rosaceae, Quercus spp., Prunus spp., Poaceae, Paliurus spina christi, Acer spp., glivne spore, Salix spp., Apiaceae, Robinia pseudoacacia, Fraxinus spp., Fragaria vesca, Cornus sanguinea, Lotus spp., Lamiaceae, Castanea sativa, Aesculus hippocastanum.
Gozdni med	Razmerje med številom elementov medene rose (glivne spore, deli hife, zelene alge) in pelodnimi zrni nektarnih rastlinskih vrst mora biti vsaj 1,5, skupaj s spremenljivimi deleži cvetnega prahu naslednjih rastlin: Fabaceae, Castanea sativa, Rosaceae, Salix spp., Paliurus spina christi, Robinia pseudoacacia, Cornus sanguinea, Prunus spp., Lotus spp., Poaceae, Quercus spp., Olea europea, Fraxinus spp., Filipendula ulmaria, Fragaria vesca, Asteraceae (rod Solidago), Apiaceae, Tilia spp., Taraxacum officinale, Pinus spp., Loranthus europaeus, Liliaceae, Ligustrum vulgare, Lamiaceae, Helianthemum spp., Cornus mas, Brassicaceae, Asteraceae (rod Taraxacum), Acer spp.
Šetrajev med	Vsebovati mora vsaj 20 % cvetnega prahu šetraja (Satureja montana L.). Prisoten je lahko cvetni prah naslednjih rastlin: Hedera helix, Satureja montana, Fabaceae, Tilia spp., Rosaceae. Prisoten je lahko sekundarni cvetni prah naslednjih rastlin: Castanea sativa, Echium vulgare, Filipendula ulmaria, Liliaceae, Poaceae, Asteraceae (rod Solidago), Asteraceae (rod Taraxacum), Centaurea jacea, Fragaria vesca.
Lipov med	Vsebovati mora vsaj 25 % cvetnega prahu lipe (Tilia sp.). Prisoten je lahko spremljevalni cvetni prah naslednjih rastlin: Rosaceae, Quercus spp., Poaceae, Paliurus spina christi, Fabaceae, Castanea sativa, Fraxinus spp., Asteraceae (rod Solidago). Prisoten je lahko sekundarni cvetni prah naslednjih rastlin: Vitis vinifera, Trifolium spp., Sambucus nigra, Ranunculus spp., Phacelia tanacetifolia, Liliaceae, Helichrysum italicum, Helianthus annuus, Centaurea spp., Centaurea jacea, Carex spp., Asteraceae, Apiaceae.

Organoleptične lastnosti

	Barva	Vonj	Okus
Akacijev med	svetlo rumena do rumena, skoraj brezbarvna	blag, po deviškem satju, po svežem vosku, po akacijevem cvetu	sladek do zelo sladek, kratko obstojen
Žajbljev med	rdečkasto rjava, oranžno rdečkasta, rumeno rdečkasta, jantarna, z zelenkastim odtenkom	po lesu, prijeten	blago pekoč, obstojen, sladek, malo grenak
Kostanjev med	rdečkasto rjava	srednje intenziven do intenziven, po kostanjevem cvetu	intenziven, grenak do zelo grenak, dolgo obstojen, srednje sladek do sladek
Cvetlični med	rumena do temno jantarna	prijeten, saden, po kuhanem sadju, travniškem cvetju, vosku, in sladkorju, včasih oster	sladek do zelo sladek, blago kisel do kisel, obstojen
Gozdni med	svetlo rjava do temno rdečkasto rjava	po lesu in karameli, intenziven	blago pekoč, po lesu ali karameli, srednje sladek
Šetrajev med	jantarno rdečkasta	po sušenem sadju	sladek, obstojen in rahlo kisel
Lipov med	rumena do jantarna	izrazit, osvežujoč, po lipovem cvetu, mentolu, limonini lupinici in lesu	srednje sladek, rahlo kisel, rahlo do srednje grenak, osvežujoč, obstojen

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje, od paše čebel do točenja, morajo potekati na geografskem območju.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Pakiranje proizvoda „Istarski med / Istrski med“ poteka izključno na geografskem območju iz točke 4, predvsem zaradi zagotavljanja sledljivosti proizvoda ter s tem njegove izvirnosti in posebnih značilnosti. Tako se lahko čim bolj zmanjša možnost ponarejanja proizvoda z mešanjem s podobnimi proizvodi, kar je verjetneje, če pakiranje poteka zunaj opredeljenega geografskega območja.

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Pri dajanju proizvoda na trg v predpakirani obliki mora biti ime „Istarski med / Istrski med“ navedeno s črkami, ki so večje od vseh drugih imen na predpakiranju. Etiketa mora vključevati tudi znamko s progresivno identifikacijsko številko in skupnim znakom (logotipom).

Pravico do uporabe znamke imajo pod enakimi pogoji vsi uporabniki zaščitene označbe porekla „Istarski med / Istrski med“, ki dajejo na trg proizvod, ki je v skladu s to specifikacijo proizvoda.

Skupni znak je kapljica medu, obarvana z izmeničnimi sivimi in črnimi vodoravnimi progami in nameščena na rumenem šesterokotniku, ki stilizirano prikazuje satje. Pod šesterokotnikom z velikimi tiskanimi črkami piše „ISTARSKI MED“ v hrvaški različici (slika 1) in „ISTRSKI MED“ v slovenski različici (slika 2).

Slika 1

Slika 2

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje medu „Istarski med / Istrski med“ na Hrvaškem sestavljajo istrski polotok s pripadajočimi otoki v Istrski županiji, občine Opatija, Lovran, Mošćenička Draga in Matulji, otoka Cres in Lošinj s pripadajočimi manjšimi otoki Unije, Ilovik, Susak in Vele Srakane ter več nenaseljenih otočkov. V Sloveniji območje proizvodnje zajema območje slovenske Istre, ki ga sestavljajo občine Koper, Izola, Piran in Ankaran.

V Sloveniji meja območja proizvodnje sovpada s severno mejo občin Ankaran in Koper ter se razteza od mejnega prehoda Lazaret na slovensko-italijanski meji do meje med občinama Koper in Sežana tik ob naravnem rezervatu doline Glinščice. Geografsko območje se nadaljuje vzdolž meje med občinama Koper in Sežana južno od kraja Ocizla in severno od naselja Črnotiče, nato se spusti do naravnega spomenika Slavnik in gre po njegovem severovzhodnem robu vse do meje s Hrvaško.

5.   Povezava z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Istra se ponaša z bogatim in raznovrstnim rastlinstvom, kar je rezultat vrste ugodnih okoliščin na tem območju. Na prvem mestu je geografska lega Istre, sledijo pa ji podnebje, relief, petrografska podlaga in tla na tem območju.

Geografsko območje ima tudi posebne podnebne razmere; podnebje je zelo raznoliko, predvsem ker je Istra kot polotok s treh strani obkrožena z morjem, pa tudi ker leži na severnem robu Jadranskega morja, na prehodu med Sredozemljem in kontinentalnim delom Evrazije. Istra je glede na zemljepisno širino in značilnosti reliefa razdeljena na tri podnebne pasove. Za osrednji in južni obalni del je značilno sredozemsko podnebje, severni del in del globlje v notranjosti pa imata zmerno toplo in vlažno podnebje z vročimi poletji. V severnem kontinentalnem delu prevladuje submediteransko podnebje.

Različne vrste proizvoda „Istarski med / Istrski med“ so odvisne od rastlinskih skupnosti v Istri, ki so razporejene glede na medsebojno delovanje podnebja, tal in reliefa. Geografsko Istra leži na ločnici med Sredozemskim morjem ter Dinarskim gorovjem in Alpami, zato je v smislu vegetacije zanjo značilno rastlinstvo teh območij. Na istrskem polotoku je tako več vegetacijskih območij, raznovrstna vegetacija pa je bistvena osnova za proizvodnjo različnih vrst proizvoda „Istarski med“/„Istrski med“. Ob ozkem robu ob morju je namreč območje zimzelenih gozdov črnega hrasta in makije, tj. rastlinskega sveta, značilnega za sredozemski prostor. Najbolj razširjena oblika gozdne vegetacije v Istri so listopadni gozdovi puhastega hrasta in kraškega gabra, ki se razprostirajo po večini istrskega kopnega, od pasu zimzelene vegetacije, na katero se navezujejo, pa do osrednjih delov Istre. V tovrstni vegetaciji prevladuje puhasti hrast ali dob, ki je ob črnem hrastu pomemben vir medene rose. Na obronkih Učke nad Lovranom in v zahodni Istri (Bujština) se v glavnem na območju kraškega gabra in puhastega hrasta pojavljajo kostanji, ki so vezani na globoka kisla tla, nastala na vrhu nekdanje jerovice. Ti sestoji domačega kostanja zagotavljajo zadostne količine nektarja, prav zaradi njih pa se opredeljeno območje uvršča med območja na Hrvaškem, ki so še vedno dobro ohranjena in na katerih je mogoče proizvajati kostanjev med izjemne enocvetnosti. Predvsem v jugovzhodnih delih Istre, ki se uporabljajo kot pašniki, prevladujejo skupnosti zdravilnega žajblja in bodalice, ki zagotavljajo znatne količine nektarja in s tem omogočajo proizvodnjo najbolj cenjene vrste medu, ki je značilna za sredozemsko podnebje, in sicer žajbljevega medu. Hkrati je to območje najsevernejša točka, kjer raste zdravilni žajbelj v naravni obliki. Območje puhastega hrasta in trstikaste stožke je v vegetacijskem pogledu najbolj raznovrstno območje Istre. Sestoji akacije so značilni predvsem za osrednji in severni del, nekateri pa segajo vse do sredozemskega podnebnega pasu, kjer se prepletajo s sredozemskim rastlinjem in zagotavljajo vire nektarja. To v povezavi z glavnimi rastlinskimi vrstami vpliva na posebnost akacijevega medu.

Wallnöfer (2008) v popisu rastlinstva creško-lošinjskega arhipelaga navaja, da je od 1 130 zabeleženih vrst 253 vrst popisanih samo na Cresu in 273 samo na Lošinju. Na severnem, submediteranskem delu otoka Cres najbolj značilne rastlinske skupnosti kamnite pokrajine predstavljajo pašniki zdravilnega žajblja ter skupnosti travniške bilnice in smiljice. Na območju Osoršćice je približno 700 rastlinskih vrst, kar predstavlja dve tretjini vsega rastlinstva na Lošinju.

Miloš Furlan (2007) v zvezi z značilnostmi čebeljih pašnikov v slovenski Istri navaja, „da ima območje skoraj vse tipične sezonske paše, od zgodnje pomladanske do glavne paše na akaciji in domačem kostanju ter jesenske paše na jesenski vegetaciji, potem pojavnosti medene rose na drevju, kot tudi možnost nabiranja sladkih snovi na raznem zrelem sadju, kot so fige, grozdje in podobno“.

5.2   Posebnosti proizvoda

Posebnost proizvoda „Istarski med / Istrski med“ izhaja iz naravnih virov, na katerih temelji njegova proizvodnja. Med kot redko kateri prehranski proizvod zaradi svojih značilnosti (prisotnosti zrnc cvetnega prahu) odraža območje, v katerem nastane. Istra leži na meji dveh biogeografskih regij – sredozemske in kontinentalne – in je v smislu rastlinstva izjemno območje.

V akacijevem medu je prisoten velik delež naslednjih rastlin: Fraxinus, rastline iz družine Rhamnaceae, Salix, Loranthus europaeus, Cotinus coggyria, Prunus f., Vicia, Trifolium pratense gr., Coronilla/Hippocrepis, Chamaerops in Filipendula, različne študije pa kažejo, da značilni delež cvetnega prahu akacije znaša od 7 % do 60 %, zato se pri ugotavljanju porekla pozornost namenja določitvi posebnih fizikalnih ali kemijskih značilnosti.

Poreklo vzorcev akacijevega medu dodatno potrjujejo zelo nizke ugotovljene vrednosti električne prevodnosti (0,11–0,18 mS/cm), saj so te vrednosti značilne za akacijev med.

Prav tako je bilo ugotovljeno, da med ne kristalizira, kar je običajno povezano s prisotnostjo nektarja oljne repice. Glede na potrjeno odsotnost zrnc cvetnega prahu oljne repice je mogoče sklepati, da je to posebna značilnost akacijevega medu z istrskega polotoka.

Znano je, da je v kostanjevem medu veliko cvetnega prahu domačega kostanja, ki ga je v vzorcih iz Istre vedno več kot 90 %. Poleg tega ima kostanjev med iz Istre drugačen spekter cvetnega prahu kot med, proizveden v sosednih državah, na primer v italijanski alpski regiji, v katerem prevladuje cvetni prah rastlinskih vrst gorske vegetacije, na primer iz družin Ericaceae in Tilia.

V vzorcih cvetličnega medu so bili ugotovljeni veliki deleži cvetnega prahu rastlin Castanea in Prunus f. ter manjši deleži cvetnega prahu rastlin Rubus f., Clematis, Castanea, Brassica f., Umbelliferae/Apiaceae, rastlin iz družine Rhamnaceae, Trifolium repens gr., Vicia, Melilotus in Coronilla/Hippocrepis. Posebnost spektra cvetnega prahu dodatno potrjuje prisotnost cvetnega prahu naslednjih rastlinskih vrst, ki so značilne za regijo: Ailanthus, Loranthus, Asparagus acutifolius, Aesculus in Cotinus coggyria.

Čebelarji iz Istre poleg nektarnih vrst medu proizvajajo tudi gozdni med s posebnimi značilnostmi. Analize vzorcev medu so pokazale, da razmerje med elementi medene rose in zrnc cvetnega prahu nektarnih rastlinskih vrst znaša od 2,03 do kar 29,3, s srednjo vrednostjo 8,2, kar precej presega vrednosti, potrebne za klasifikacijo gozdnega medu (> 3). Hkrati so pelodne analize potrdile značilni spekter cvetnega prahu, v katerem je bil prisoten tudi cvetni prah nenektarnih rastlinskih vrst, kot so Fraxinus, Quercus, Plantago in Gramineae/Poaceae. Prav tako so značilni spekter cvetnega prahu nektarnih rastlinskih vrst sestavljale rastline družin Rhamnaceae in Prunus f., ki so bile prisotne v 100 % vzorcev, sledijo Castanea, Rubus f., Compositae T, Brassica f., Asparagus acutifolius in Clematis, Cotinus coggygria in Aesculus pa sta bila ugotovljena v nekoliko manjšem deležu.

Posebnost žajbljevega medu iz Istreje v njegovem botaničnem poreklu in večji prisotnosti cvetnega prahu rastlin Robinia pseudoacacia, Rosaceae, Ligustrum vulgare, Fabaceae, Ericaceae, Acer spp., Lotus spp. in Salix spp. Razlikuje se od žajbljevega medu iz severnojadranske regije, v katerem je večinoma prisoten cvetni prah rastlin Rhamnaceae, Acer spp., Castanea sativa, Myosotis spp., Prunus spp. in Rubus spp., za spekter cvetnega prahu v Dalmaciji pa je značilna prisotnost cvetnega prahu rastlin Paliurus spina christi, Erica arborea, Trifolium pratense, Melilotus spp., Centaurea jacea in Apiaceae.

Glede na spekter cvetnega prahu, ugotovljen v analiziranih vzorcih šetrajevega medu, je velik delež cvetnega prahu rastlin Hedera helix, Fabaceae, Tilia spp., Rosaceae, Castanea sativa, Echium vulgare in Liliaceae. To se bistveno razlikuje od vzorcev medu iz Španije, v katerih prevladuje cvetni prah rastlin Diplotaxis spp., Onobrychis vicifolia, Centaurea spp., Lavandula latifolia, Thymus spp. in Apiaceae.

Analize vzorcev lipovega medu so pokazale, da je prisoten velik delež cvetnega prahu rastlin Rosaceae, Paliurus spina christi, Fabaceae, Castanea sativa, Asteraceae (rod Solidago), Liliaceae, Centaurea spp. in Asteraceae. Pri primerjavi determiniranih rastlinskih vrst je razvidno, da se razlikujejo od vzorcev lipovega medu iz Italije, v katerem je večinoma cvetni prah rastlin Rubus spp., Trifolium repens, Robinia pseudoacacia, Ailanthus altissima, Amorpha spp. in Acer spp., za spekter cvetnega prahu lipovega medu iz Romunije pa je značilna prisotnost cvetnega prahu rastlin Brassica napus, Helianthus annuus, Melilotus spp. in Solidago spp.

Te znanstvene študije in analize, s katerimi je bila opredeljena kombinacija cvetnega prahu kontinentalnih in sredozemskih rastlinskih vrst, kažejo, da se „Istarski med / Istrski med“ razlikuje od medu, proizvedenega v drugih regijah. Deleži cvetnega prahu različnih rastlinskih vrst prispevajo tudi k posebnim fizikalno-kemijskim in organoleptičnim lastnostim (barva, okus, vonj) proizvoda „Istarski med / Istrski med“ v primerjavi z istimi vrstami medu z drugih geografskih območij. „Istarski med / Istrski med“ se odlikuje tudi po svoji svežini (najvišja vrednost HMF je 15,0 % mg/kg) in vsebnosti vode, ki znaša največ 18,6 %. Zaradi ohranjanja navedenih lastnosti se proizvod „Istarski med / Istrski med“ intenzivno termično ne obdeluje, zato ohrani lastnosti, ki so rezultat specifičnega rastlinstva na območju proizvodnje.

5.3   Vzročna povezava med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda

Istra je edinstveno kmetijsko-ekološko območje, ki je reliefno, pedološko, geomorfološko in podnebno zelo raznovrstno. Rezultat medsebojnega delovanja teh dejavnikov je tipična rastlinska sestava območja, kar je osnova za proizvodnjo različnih vrst medu. Različnost in bogastvo rastlinske sestave neposredno vplivata na posebnost proizvoda „Istarski med / Istrski med“, ki se kaže v njegovih značilnih okusih in vonjih. Posamezne vrste medu imajo zaradi kombinacije deležev cvetnega prahu posebne organoleptične lastnosti (barvo, vonj in okus), ki so drugačne kot pri vzorcih iste vrste medu z drugih geografskih območij. K posebnim lastnostim medu so sčasoma prispevali istrski čebelarji, ki so se seznanili z botanično sestavo in podnebnimi značilnostmi različnih mikroobmočij, da lahko natančneje spremljajo faze življenjskega cikla nekaterih medonosnih rastlin. Čebelarji iz Istre lahko s skrbnim opazovanjem narave in podnebja natančno določijo, kam in kdaj namestiti čebelje panje ali kdaj začeti točiti med, da se dosežejo značilne lastnosti in visoka stopnja čistosti nektarja. Te prakse prispevajo k izraziti enocvetnosti medu. Zaradi značilnih pedoklimatskih razmer proizvodnega območja, večletnih izkušenj čebelarjev in tradicije proizvodnje, ki se ohranja in prenaša iz generacije v generacijo, je „Istarski med / Istrski med“ postal prepoznaven med potrošniki.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://poljoprivreda.gov.hr/UserDocsImages/dokumenti/hrana/proizvodi_u_postupku_zastite-zoi-zozp-zts/Specifikacija%20Istarski%20med%2026-4-2023.doc

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/PODROCJA/HRANA/SHEME-KAKOVOSTI/CERTIFICIRANI-PROIZVAJALCI-IZBRANA-KAKOVOST/CERTIFICIRANI-PROIZVAJALCI-ZASCITENIH-KMETIJSKIH-PRIDELKOV/Istrski_med_Istarski_med.pdf

---

(1)   UL L 343, 14.12.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/1151/oj.