Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 25. januarja 2024 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Audiencia Provincial de Barcelona – Španija) – Caixabank SA, nekdanja Bankia SA (C-810/21), Banco Bilbao Vizcaya Argentaria SA (C-811/21), Banco Santander SA (C-812/21), OK, PI (C-813/21)/WE, XA (C-810/21), TB, UK (C-811/21), OG (C-812/21), Banco Sabadell SA (C-813/21)

(Združene zadeve od C-810/21 do C-813/21 (1), Caixabank (Zastaranje vračila hipotekarnih stroškov))

(Predhodno odločanje - Varstvo potrošnikov - Direktiva 93/13/EGS - Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - Stroški, nastali zaradi sklenitve pogodbe o hipotekarnem kreditu - Vračilo zneskov, plačanih na podlagi pogoja, ki je bil razglašen za nepoštenega - Začetek teka zastaralnega roka za zahtevek za vračilo)

(C/2024/1819)

Jezik postopka: špranščina

Predložitveno sodišče

Audiencia Provincial de Barcelona

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Caixabank SA, nekdanja Bankia SA (C-810/21), Banco Bilbao Vizcaya Argentaria SA (C-811/21), Banco Santander SA (C-812/21), OK, PI (C-813/21)

Tožene stranke: WE, XA (C-810/21), TB, UK (C-811/21), OG (C-812/21), Banco Sabadell SA (C-813/21)

Izrek

Člen 6(1) in člen 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah v povezavi z načelom učinkovitosti

je treba razlagati tako, da

nasprotujeta razlagi nacionalnega prava v sodni praksi, v skladu s katero po razglasitvi ničnosti nepoštenega pogodbenega pogoja, s katerim so potrošniku naloženi stroški sklenitve pogodbe o hipotekarnem kreditu, za tožbo za vračilo takih stroškov velja desetletni zastaralni rok, ki začne teči od trenutka, ko so učinki tega pogoja izčrpani z zadnjim plačilom navedenih stroškov, ne da bi se v zvezi s tem štelo za upoštevno, da je ta potrošnik seznanjen s pravno presojo teh dejstev. Združljivost podrobnih pravil za uporabo zastaralnega roka s temi določbami je treba presojati ob upoštevanju teh podrobnih pravil v celoti.

Direktivo 93/13

je treba razlagati tako, da

nasprotuje razlagi nacionalnega prava v sodni praksi, v skladu s katero je za določitev začetka teka zastaralnega roka za tožbo potrošnika za vračilo zneskov, ki so bili neupravičeno plačani na podlagi nepoštenega pogodbenega pogoja, obstoj ustaljene nacionalne sodne prakse v zvezi z ničnostjo podobnih pogojev mogoče šteti za dokaz, da je izpolnjen pogoj v zvezi s seznanjenostjo zadevnega potrošnika z nepoštenostjo navedenega pogoja in pravnimi posledicami, ki iz tega izhajajo.

(1) UL C 213, 30.5.2022.