(2)

Evropska komisija je decembra 2019 v sporočilu „Evropski zeleni dogovor“ (40) predstavila ambiciozen časovni načrt za preoblikovanje Unije v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, katerega cilj je zaščititi, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem. Zlasti v zvezi s čistim zrakom se je v evropskem zelenem dogovoru zavezala k nadaljnjemu izboljšanju kakovosti zraka in večji uskladitvi evropskih standardov kakovosti zraka s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Napovedala je tudi okrepitev določb o spremljanju, modeliranju in načrtovanju kakovosti zraka.

(2)

Evropska komisija je decembra 2019 v sporočilu „Evropski zeleni dogovor“ (40) predstavila ambiciozen časovni načrt za preoblikovanje Unije v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, katerega cilj je zaščititi, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem. Zlasti v zvezi s čistim zrakom se je Komisija zavezala, da bo še bolj izboljšala kakovost zraka in evropske standarde kakovosti zraka bolj uskladila s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Napovedala je tudi okrepitev določb o spremljanju, modeliranju in načrtovanju kakovosti zraka.

(4)

Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje določa tudi vizijo za leto 2050, ko se onesnaženost zraka zmanjša na ravni, ki ne veljajo več za škodljive za zdravje in naravne ekosisteme. V ta namen bi si bilo treba prizadevati za postopen pristop k določitvi sedanjih in prihodnjih evropskih standardov kakovosti zraka, določiti vmesne standarde kakovosti zraka za leto 2030 in pozneje ter razviti perspektivo za uskladitev s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti zraka najpozneje do leta 2050 na podlagi mehanizma rednega pregleda, da se upoštevajo najnovejša znanstvena spoznanja . Glede na povezave med zmanjšanjem onesnaževanja in razogljičenjem bi si bilo treba za dolgoročni cilj doseganja cilja ničelnega onesnaževanja prizadevati hkrati z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (42).

(4)

Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje določa tudi vizijo za leto 2050, ko se onesnaženost zraka zmanjša na ravni, ki ne veljajo več za škodljive za zdravje in naravne ekosisteme. V ta namen bi si bilo treba prizadevati za ambiciozen pristop k določitvi sedanjih in prihodnjih evropskih standardov kakovosti zraka, določiti standarde kakovosti zraka za leto 2035, vključno z vmesnimi standardi kakovosti zraka za leto 2030, in v rednih intervalih pozneje ter razviti perspektivo za stalno in popolno uskladitev z najnovejšimi smernicami Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti zraka , da bi najpozneje do leta 2050 dosegli cilj ničelnega onesnaževanja na podlagi mehanizma rednega pregleda, da se upoštevajo najnovejši znanstveni dokazi . Glede na povezave med zmanjšanjem onesnaževanja in razogljičenjem bi si bilo treba za dolgoročni cilj doseganja cilja ničelnega onesnaževanja prizadevati hkrati z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (42).

(4a)

Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljnjem besedilu: SZO) je septembra 2021 izdala nove smernice o kakovosti zraka, ki temeljijo na celoviti sintezi znanstvenih dokazov o vplivih onesnaženosti zraka na zdravje. V sklepih teh smernic o kakovosti zraka je zlasti poudarjeno, kako pomembno je koncentracije onesnaževal zmanjšati na vseh ravneh, poleg tega pa kažejo, da takšni ukrepi nedvomno koristijo javnemu zdravju in okolju. V sklopu te direktive se upoštevajo najnovejša znanstvena spoznanja in potrebo, da je treba unijske standarde kakovosti zraka v celoti uskladiti z najnovejšimi smernicami SZO o kakovosti zraka, da bi izpolnili splošne cilje akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje.

(4b)

Družbene koristi stalnega in boljšega zmanjševanja onesnaženosti zraka močno prevladajo nad stroški, ki so povezani s tem. Po ocenah Komisije letni neposredni stroški usklajevanja z različnimi scenariji politike, analiziranimi v oceni učinka, priloženi tej direktivi, znašajo med 3,3  milijarde in 7 milijard EUR, denarno ovrednotene koristi za zdravje in okolje pa bi v letu 2030 znašale med 36 in 130 milijard EUR, kar dokazuje, da koristi politike kakovosti zraka močno prevladajo nad stroški njenega izvajanja. Emisije, ki onesnažujejo zrak, se v Uniji od leta 2000 stalno zmanjšujejo, kar je posledica zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje.

(5)

Države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov na ravni Unije in nacionalni ravni za doseganje cilja ničelnega onesnaževanja zraka upoštevati previdnostno načelo in načelo „onesnaževalec plača“ iz Pogodbe o delovanju Evropske unije ter načelo neškodovanja iz evropskega zelenega dogovora. Med drugim bi morali upoštevati: prispevek izboljšane kakovosti zraka k javnemu zdravju, kakovosti okolja, dobrobiti državljanov, blaginji družbe, zaposlovanju in konkurenčnosti gospodarstva; energetski prehod, krepitev energetske varnosti in boj proti energetski revščini; prehransko varnost in cenovno dostopnost; razvoj trajnostnih in pametnih rešitev za mobilnost in promet; vpliv vedenjskih sprememb; pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih, glede na njihove gospodarske zmožnosti, nacionalne okoliščine, kot na primer poseben položaj otokov, in sčasoma potrebo po konvergenci; potrebo po poštenem in socialno pravičnem prehodu z ustreznim izobraževanjem in programi usposabljanja; najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, zlasti ugotovitve Svetovne zdravstvene organizacije; potrebo po vključevanju tveganj v zvezi z onesnaževanjem zraka v odločitve o naložbah in načrtovanju; stroškovno učinkovitost in tehnološko nevtralnost pri doseganju zmanjšanja emisij onesnaževal zraka; ter postopni napredek v zvezi z okoljsko celovitostjo in ravnjo prizadevanj.

(5)

Države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov na ravni Unije in nacionalni ravni za doseganje cilja ničelnega onesnaževanja zraka upoštevati previdnostno načelo, načelo „onesnaževalec plača“ ter načelo preventivnega delovanja in odpravljanja onesnaževanja pri viru iz Pogodbe o delovanju Evropske unije ter načelo neškodovanja iz evropskega zelenega dogovora in pa spoštovati človekovo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja . Med drugim bi morali upoštevati: prispevek izboljšane kakovosti zraka k javnemu zdravju, kakovosti okolja in odpornosti ekosistemov , dobrobiti državljanov, enakosti in zaščiti občutljivih in ranljivih skupin prebivalstva, stroškom zdravstvenega varstva, doseganju ciljev trajnostnega razvoja, vlogi civilne družbe, blaginji družbe, zaposlovanju in konkurenčnosti gospodarstva, energetski prehod, krepitev energetske varnosti in boj proti energetski revščini, prehransko varnost in cenovno dostopnost hrane, razvoj trajnostnih in pametnih rešitev za mobilnost in promet ter infrastrukture zanje, vpliv vedenjskih sprememb , učinek fiskalnih politik, pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih, glede na njihove gospodarske zmožnosti, nacionalne okoliščine, kot na primer poseben položaj otokov, in sčasoma potrebo po konvergenci, potrebo po poštenem in socialno pravičnem prehodu z ustreznim izobraževanjem in programi usposabljanja , tudi za zdravstvene delavce, najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, zlasti ugotovitve SZO, da je treba tveganja v zvezi z onesnaževanjem zraka vključiti v odločitve o naložbah in načrtovanju, stroškovno učinkovitost , najboljše razpoložljive tehnološke rešitve in tehnološko nevtralnost pri doseganju zmanjšanja emisij onesnaževal zraka ter postopni napredek v zvezi z okoljsko celovitostjo in ravnjo prizadevanj , pri katerih bi se bilo treba ravnati po načelu prepovedi zniževanja standardov, določenem v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah .

(5a)

Ta direktiva prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti ciljev 3, 7, 10, 11 in 13.

(6)

„Osmi splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030“, sprejet s Sklepom (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 (43), določa cilj doseganja nestrupenega okolja, ki varuje zdravje in dobrobit ljudi, živali in ekosistemov pred tveganji, povezanimi z okoljem, in negativnimi vplivi, ter v ta namen določa, da so potrebne nadaljnje izboljšave metod spremljanja, boljše obveščanje javnosti in dostop do pravnega varstva. To usmerja cilje, določene v tej direktivi.

(6)

„Osmi splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030“, sprejet s Sklepom (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 (43), kot enega prednostnih ciljev določa doseganje nestrupenega okolja, ki varuje zdravje in dobrobit ljudi, živali in ekosistemov pred tveganji, povezanimi z okoljem, in negativnimi vplivi, ter v ta namen med drugim določa, da so potrebne nadaljnje izboljšave metod spremljanja , boljše čezmejno usklajevanje , boljše obveščanje javnosti in dostop do pravnega varstva. To usmerja cilje, določene v tej direktivi.

(7)

Komisija bi morala redno pregledovati znanstvene dokaze v zvezi z onesnaževali, njihovimi učinki na zdravje ljudi in okolje ter tehnološki razvoj . Komisija bi morala na podlagi pregleda oceniti, ali so veljavni standardi kakovosti zraka še vedno ustrezni za doseganje ciljev te direktive. Prvi pregled bi bilo treba opraviti do 31. decembra 2028, da se oceni, ali je treba standarde kakovosti zraka posodobiti na podlagi najnovejših znanstvenih informacij.

(7)

Komisija bi morala redno pregledovati znanstvene dokaze v zvezi z onesnaževali, njihovimi učinki na zdravje ljudi in okolje , neenakostmi na področju zdravja, neposrednimi in posrednimi stroški zdravstvenega varstva, povezanimi z onesnaževanjem zraka, okoljskimi stroški ter vedenjskim, fiskalnim in tehnološkim razvojem . Komisija bi morala na podlagi pregleda oceniti, ali so veljavni standardi kakovosti zraka še vedno ustrezni za doseganje ciljev te direktive. Prvi pregled bi bilo treba opraviti do 31. decembra 2028, da se oceni, ali je treba standarde kakovosti zraka posodobiti na podlagi najnovejših znanstvenih informacij. Komisija bi morala redno ocenjevati, kako zakonodaja Unije, ki določa emisijske standarde za vire onesnaževanja zraka, prispeva k doseganju standardov kakovosti zraka, določenih s to direktivo, in po potrebi predlagati dodatne ukrepe Unije.

(10)

Aplikacije za modeliranje bi bilo treba uporabljati, da se lahko podatki s posameznih vzorčevalnih mest razlagajo z vidika zemljepisne porazdelitve koncentracije, kar bo pripomoglo k zaznavanju kršitev standardov kakovosti zraka, obenem pa bodo te informacije vključene v načrte za kakovost zraka in umeščanje vzorčevalnih mest . Poleg zahtev za spremljanje kakovosti zraka, opredeljenih v tej direktivi, se države članice spodbuja, da za namene spremljanja uporabljajo informacijske proizvode in dodatna orodja (npr. redna poročila o vrednotenju in oceni kakovosti, spletne aplikacije v zvezi s politikami), ki jih zagotavlja komponenta vesoljskega programa EU za opazovanje Zemlje, zlasti Copernicusova storitev za spremljanje ozračja.

(10)

Kjer je ustrezno, bi bilo treba uporabljati aplikacije za modeliranje , da se lahko podatki s posameznih vzorčevalnih mest razlagajo z vidika zemljepisne porazdelitve koncentracije onesnaževal , kar bo pripomoglo k zaznavanju kršitev standardov kakovosti zraka, obenem pa bodo te informacije vključene v načrte in časovne načrte za kakovost zraka in umeščanje vzorčevalnih mest. Poleg zahtev za spremljanje kakovosti zraka, opredeljenih v tej direktivi, se države članice spodbuja, da za namene spremljanja uporabljajo informacijske proizvode in dodatna orodja (npr. redna poročila o vrednotenju in oceni kakovosti, spletne aplikacije v zvezi s politikami), ki jih zagotavlja komponenta vesoljskega programa EU za opazovanje Zemlje, zlasti Copernicusova storitev za spremljanje ozračja.

(11)

Pomembno je spremljati onesnaževala, ki vzbujajo zaskrbljenost, kot so ultrafini delci, črni ogljik in elementarni ogljik, pa tudi amoniak in oksidativni potencial delcev, da se podpre znanstveno razumevanje njihovih učinkov na zdravje in okolje, kot je priporočila Svetovna zdravstvena organizacija.

(11)

Pomembno je spremljati onesnaževala, ki vzbujajo zaskrbljenost, kot so ultrafini delci, črni ogljik in elementarni ogljik, pa tudi amoniak in oksidativni potencial delcev, da se podpre znanstveno razumevanje njihovih učinkov na zdravje in okolje, kot je priporočila Svetovna zdravstvena organizacija , in da se v okviru prvega pregleda te direktive leta 2028 zanje določijo mejne vrednosti. Komisija bi morala še naprej spremljati znanstveni razvoj v zvezi z drugimi onesnaževali, ki niso zajeta v tej direktivi, in ocenjevati, ali bi bilo treba njene določbe razširiti tudi na ta onesnaževala.

(12)

Za boljše razumevanje vplivov drobnih delcev in oblikovanje ustrezne politike bi bilo treba opraviti podrobne meritve tega onesnaževala na mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju. Takšne meritve bi bilo treba opraviti na način, skladen s tistimi v Programu sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP), ustanovljenem s Konvencijo Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979, ki je bila odobrena z Odločbo Sveta 81/462/EGS z dne 11. junija 1981 (44), in njenimi protokoli, vključno s Protokolom iz leta 1999 o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona, ki je bil revidiran leta 2012.

(12)

Za boljše razumevanje čezmejnega prispevka in vplivov drobnih delcev , črnega ogljika, živega srebra in amoniaka ter oblikovanje ustreznih politik, vključno z morebitno uvedbo mejnih vrednosti, ciljnih vrednosti ali kritičnih vrednosti, bi bilo treba opraviti podrobne meritve teh onesnaževal na mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju. Takšne meritve bi bilo treba opraviti na način, skladen s tistimi v Programu sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP), ustanovljenem s Konvencijo Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979, ki je bila odobrena z Odločbo Sveta 81/462/EGS z dne 11. junija 1981 (44), in njenimi protokoli, vključno s Protokolom iz leta 1999 o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona, ki je bil revidiran leta 2012.

(15)

Za varovanje zdravja ljudi in varstva okolja kot celote je še zlasti pomemben boj proti emisijam onesnaževal pri viru ter opredelitev in izvajanje najbolj učinkovitih ukrepov za zmanjšanje emisij na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije, zlasti kadar gre za emisije iz kmetijstva, industrije, prometa in proizvodnje energije. Zato bi se bilo treba emisijam škodljivih onesnaževal zraka izogibati, jih preprečevati ali zmanjšati ter določiti ustrezne standarde za kakovost zunanjega zraka , ob upoštevanju standardov, smernic in programov Svetovne zdravstvene organizacije .

(15)

Za varovanje zdravja ljudi in varstva okolja kot celote je še zlasti pomemben boj proti emisijam onesnaževal pri viru ter opredelitev in izvajanje najbolj učinkovitih ukrepov za zmanjšanje emisij na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije, zlasti kadar gre za emisije iz kmetijstva, industrije, prometa , sistemov ogrevanja in hlajenja ter proizvodnje energije . Ustrezna zakonodaja Unije, na primer o evropskih standardih za emisije vozil ali industrijskih emisijah, je ključnega pomena za nadaljnje zmanjšanje onesnaženosti zunanjega zraka. Zato bi se bilo treba na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov, objavljenih v najnovejših smernicah SZO o kakovosti zraka, in v skladu z akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje do leta 2050 emisijam škodljivih onesnaževal zraka izogibati, jih preprečevati ali zmanjšati ter določiti ustrezne standarde za kakovost zunanjega zraka.

(15b)

Preden Komisija sprejme ustrezne osnutke ukrepov ali zakonodajnih predlogov, tudi proračunskih, oceni, ali so skladni s standardi kakovosti zraka, določenimi v tej direktivi, in to oceno vključi v oceno učinka, ki spremlja navedene ukrepe ali predloge, ob sprejetju pa rezultate navedene ocene objavi. Komisija bi morala skušati svoje osnutke ukrepov in zakonodajnih predlogov uskladiti s cilji te direktive. Kadar ne bi bili usklajeni z njimi, bi morala Komisija razloge za to navesti v okviru ocene skladnosti.

(15c)

Emisije onesnaževal zraka iz prometnega sektorja predstavljajo posebno tveganje za zdravje ljudi, ki živijo na mestnih območjih in v bližini prometnih vozlišč. Države članice ter ustrezni regionalni in lokalni organi bi zato morali razmisliti o tem, da bi v skladu s sporočilom Komisije z dne 9. decembra 2020 z naslovom „Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost“ za zmanjšanje onesnaženosti zraka in cestnih zastojev, zlasti na mestnih območjih, uvedli načrte za trajnostno mobilnost v mestih ter vlagali v brezemisijske tehnologije in ukrepe, ki omogočajo prehod na aktivne, kolektivne in trajnostne prometne sisteme, ter v mestih vzpostavili zelene površine in območja za pešce. Države članice bi morale poleg tega sprejeti vse potrebne ukrepe za pospešitev vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva, zlasti električne polnilne infrastrukture za lahka in težka vozila, ter izvajati redne preglede kakovosti prometne infrastrukture, da bi opredelile območja, na katerih je treba zmanjšati zastoje in optimizirati infrastrukturo, ter sprejeti ustrezne ukrepe s podporo financiranja Unije, kadar je to potrebno.

(15d)

Samo zaradi onesnaženosti zraka, ki jo povzroča pomorski promet, v Uniji vsako leto prezgodaj umre več kot 50 000 ljudi  (1a) . Najbolj škodljiv del izpušnih plinov v pomorskem prometu je sicer onesnaževanje z žveplovim dioksidom, a tudi NOx ne gre zanemariti. Vpliv pomorskega prometa na okolje in obalne skupnosti bi lahko – tako v smislu degradacije ekosistemov kot javnega zdravja – ublažili tako, da bi – poleg uvedbe zahtev glede ničelnih emisij in infrastrukture med privezom – celovito elektrificirali pomorski promet na kratkih razdaljah in v mestih. Poleg tega bi celovita vključitev pomorskega prostora Unije v območje nadzora nad emisijami žvepla (SECA) in območje nadzora nad emisijami dušika znatno prispevala k zmanjšanju onesnaženosti zraka v pristaniščih in pristaniških mestih ter v vodah Unije.

(16)

Znanstveni dokazi kažejo, da imajo žveplov dioksid, dušikov dioksid in dušikovi oksidi, delci, svinec, benzen, ogljikov monoksid, arzen, kadmij, nikelj, nekateri policiklični aromatski ogljikovodiki in ozon znatne negativne vplive na zdravje ljudi. Na zdravje ljudi in okolje vplivajo s koncentracijami v zunanjem zraku.

(16)

Znanstveni dokazi kažejo, da imajo žveplov dioksid, dušikov dioksid in dušikovi oksidi, delci, svinec, benzen, ogljikov monoksid, arzen, kadmij, nikelj, nekateri policiklični aromatski ogljikovodiki in ozon vrsto znatnih negativnih vplivov na zdravje ljudi , ki lahko povzročijo prezgodnjo smrt, in da ni določljivega praga, pod katerim te snovi ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. Te snovi škodujejo večini sistemov organov in so povezane z mnogimi izčrpavajočimi boleznimi, kot so astma pri otrocih in nastanek astme pri odraslih, bolezni srca in ožilja, kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučnica, kapi, sladkorna bolezen, pljučni rak, zavrt kognitivni razvoj in demenca . Na zdravje ljudi in okolje vplivajo s koncentracijami v zunanjem zraku ter z usedanjem .

(16a)

Onesnaženost zraka kratko- in dolgoročno vpliva na človeško telo na način, ki škoduje zdravju. Onesnaženost zraka je sicer splošen zdravstveni problem, ki ga občutimo vsi, a tveganja niso enakomerno porazdeljena med vse prebivalce, saj za nekatere skupine ljudi obstaja večje tveganje, da bodo utrpele škodo, kot za druge. Zdi se, da so občutljive in ranljive skupine prebivalstva, kot so tiste s specifičnim, že obstoječim bolezenskim stanjem (npr. boleznijo dihal ali srca in ožilja), nosečnice, novorojenčki, otroci, starejši, invalidi ali osebe z neustreznim dostopom do zdravstvene oskrbe, in delavci, ki so v svojem poklicu še posebej izpostavljeni visoki stopnji onesnaženosti zraka, najbolj ogroženi, kot je bilo poudarjeno v študijah, ki kažejo na povezavo med onesnaženostjo zraka in zmanjšano kognitivno sposobnostjo starejših ter kažejo, da je slaba kakovost zraka še posebej nevarna za otroke. Te skupine bi bilo treba obveščati in zaščititi. Ta direktiva priznava, da so občutljive in ranljive skupine prebivalstva v zvezi z onesnaženostjo zraka izpostavljene večjim tveganjem in imajo posebne potrebe, njen cilj pa je obravnavati neenakosti na področju zdravja, ki jih povzroča onesnažen zrak.

(16b)

Onesnaženost zunanjega zraka je sicer veliko tveganje za zdravje okolja, ki ga občutimo vsi in vse države članice, a se pojavlja veliko dokazov, da obstaja povezava med socialno-ekonomskim statusom in onesnaževanjem zraka, ki kažejo zlasti, da onesnaženost zraka običajno bolj prizadene zdravje ljudi z nižjim socialno-ekonomskim statusom kot splošno prebivalstvo, ker so ji bolj izpostavljeni in so bolj ranljivi  (1a) . Da bi učinkovito obravnavale socialne vidike onesnaženosti zraka in čim bolj zmanjšale socialno-ekonomske učinke sprejetih ukrepov, bi morale države članice te dejavnike upoštevati pri pripravi, izvajanju ali posodabljanju svojih načrtov oziroma časovnih načrtov za kakovost zraka.

(18)

Povprečno izpostavljenost prebivalstva onesnaževalom z največjim zabeleženim učinkom na zdravje ljudi, drobnim delcem (PM2,5 ) in dušikovemu dioksidu (NO2), bi bilo treba zmanjšati na podlagi priporočil SZO. V ta namen bi bilo treba poleg mejnih vrednosti za ta onesnaževala uvesti tudi obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti.

(18)

Povprečno izpostavljenost prebivalstva onesnaževalom z največjim zabeleženim učinkom na zdravje ljudi, drobnim delcem (PM2,5 ) in dušikovemu dioksidu (NO2), bi bilo treba zmanjšati na podlagi najnovejših priporočil SZO. V ta namen bi bilo treba poleg mejnih vrednosti za ta onesnaževala uvesti tudi obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti. Obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti pa ne bi smela nadomestiti mejnih vrednosti, ki so se doslej izkazale za najučinkovitejše izvršljive standarde, temveč bi jih morala dopolnjevati.

(19)

Preverjanje ustreznosti direktiv o kakovosti zunanjega zraka (direktiv 2004/107/ES in 2008/50/ES) (45) je pokazalo, da so pri zniževanju koncentracij onesnaževal mejne vrednosti učinkovitejše od ciljnih vrednosti. Z namenom čim bolj zmanjšati škodljive učinke na zdravje ljudi, s posebno pozornostjo glede ranljivih in občutljivih skupin prebivalstva, in na okolje bi bilo treba določiti mejne vrednosti za koncentracijo žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida, arzena, kadmija, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku. Benzo(a)piren se uporablja kot pokazatelj za rakotvorno tveganje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku.

(19)

Preverjanje ustreznosti direktiv o kakovosti zunanjega zraka (direktiv 2004/107/ES in 2008/50/ES) (45) je pokazalo, da so pri zniževanju koncentracij onesnaževal mejne vrednosti učinkovitejše od drugih vrst standardov kakovosti zraka, kot so ciljne vrednosti. Z namenom čim bolj zmanjšati škodljive učinke na zdravje ljudi, s posebno pozornostjo glede ranljivih in občutljivih skupin prebivalstva, in na okolje bi bilo treba določiti mejne vrednosti za koncentracijo žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida, arzena, kadmija, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku . Da bi bili ekosistemi učinkovito zaščiteni pred škodljivimi učinki, bi bilo treba te mejne vrednosti redno posodabljati v skladu z najnovejšimi priporočili SZO . Benzo(a)piren se uporablja kot pokazatelj za rakotvorno tveganje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku.

(21)

Ozon je onesnaževalo, ki se prenaša prek meja in nastaja v ozračju iz emisij primarnih onesnaževal, ki jih obravnava Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (46). Napredek v smeri doseganja ciljev glede kakovosti zraka in dolgoročnih ciljev za ozon, določenih v tej direktivi, bi bilo treba določiti na podlagi ciljev in obveznosti zmanjšanja emisij iz Direktive (EU) 2016/2284, ter z izvajanjem stroškovno učinkovitih ukrepov in načrtov za kakovost zraka.

(21)

Ozon je onesnaževalo, ki se prenaša prek meja in nastaja v ozračju iz emisij primarnih onesnaževal, od katerih so nekatera obravnavana v Direktivi (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (46). Prizemni ozon ne vpliva negativno samo na zdravje ljudi, temveč tudi na vegetacijo in ekosisteme, kar vodi k manjšemu donosu pridelkov in rasti gozdov ter izgubi biotske raznovrstnosti. Napredek v smeri doseganja ciljev glede kakovosti zraka in dolgoročnih ciljev za ozon, določenih v tej direktivi, bi bilo treba določiti na podlagi ciljev in obveznosti zmanjšanja emisij iz Direktive (EU) 2016/2284, ter z izvajanjem stroškovno učinkovitih ukrepov ter časovnih načrtov in načrtov za kakovost zraka.

(22)

Ciljne vrednosti in dolgoročne cilje za ozon v zvezi z zagotavljanjem učinkovitega varstva pred škodljivimi učinki na zdravje ljudi, rastlinstvo in ekosisteme zaradi izpostavljenosti ozonu bi bilo treba posodobiti ob upoštevanju najnovejših priporočil Svetovne zdravstvene organizacije.

(22)

Ciljne vrednosti in dolgoročne cilje za ozon v zvezi z zagotavljanjem učinkovitega varstva pred škodljivimi učinki na zdravje ljudi, rastlinstvo in ekosisteme zaradi izpostavljenosti ozonu bi bilo treba redno posodabljati ob upoštevanju najnovejših priporočil Svetovne zdravstvene organizacije.

(23)

Za zaščito celotnega prebivalstva ter ranljivih in občutljivejših skupin prebivalstva pred kratkotrajno izpostavljenostjo povečanim koncentracijam ozona bi bilo treba določiti alarmno vrednost za žveplov dioksid, dušikov dioksid, delce (PM10 in PM2,5 ) in ozon, ter opozorilno vrednost za ozon . Ob doseganju teh vrednosti bi moralo steči ustrezno obveščanje javnosti o tveganjih zaradi izpostavljenosti, po potrebi pa tudi ustrezni kratkoročni ukrepi za znižanje ravni onesnaženosti, kadar je alarmna vrednost presežena.

(23)

Določiti bi bilo treba alarmno in opozorilno vrednost za žveplov dioksid, dušikov dioksid, delce (PM10 in PM2,5 ) in ozon, da se prebivalstvo na splošno, še zlasti pa njegove ranljive in občutljive skupine, zaščitijo pred kratkotrajno izpostavljenostjo povečanim koncentracijam onesnaževal . Ob doseganju teh vrednosti bi moralo steči ustrezno obveščanje javnosti o  povezanih  tveganjih za zdravje zaradi izpostavljenosti, pa tudi ustrezni kratkoročni ukrepi za znižanje ravni onesnaženosti, kadar je alarmna vrednost presežena. Alarmna in opozorilna vrednost nista bili določeni za druga onesnaževala, ki se urejajo s predpisi, saj dokazi o učinkih teh onesnaževal na zdravje pogosto upoštevajo le učinke dolgoročne izpostavljenosti. Če bodo predloženi znanstveni dokazi o učinkih njihovi kratkotrajni izpostavljenosti, bi morala Komisija oceniti, ali je treba alarmno in opozorilno vrednost uvesti tudi za ta onesnaževala.

(25)

Stanje kakovosti zraka bi bilo treba tam, kjer je že sedaj dobro, vzdrževati ali ga izboljšati. Če obstaja tveganje, da standardi o kakovosti zunanjega zraka iz te direktive ne bodo izpolnjeni, ali niso bili izpolnjeni, bi morale države članice s takojšnjimi ustreznimi ukrepi zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi, obveznostmi zmanjšanja povprečne izpostavljenosti in kritičnimi vrednostmi ter po možnosti doseči ciljne vrednosti in dolgoročne cilje za ozon.

(25)

Stanje kakovosti zraka bi bilo treba tam, kjer je že sedaj dobro, vzdrževati ali ga izboljšati. Če obstaja tveganje, da standardi za kakovost zunanjega zraka iz te direktive ne bodo izpolnjeni, ali niso bili izpolnjeni, bi morale države članice s takojšnjimi in kontinuiranimi ukrepi zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi, obveznostmi zmanjšanja povprečne izpostavljenosti in kritičnimi vrednostmi ter po možnosti doseči ciljne vrednosti in dolgoročne cilje za ozon.

(29)

Delež iz naravnih virov se lahko ocenjuje, vendar ga ni mogoče nadzorovati. Kadar se da delež onesnaževal iz naravnih virov v zunanjem zraku dovolj zanesljivo določiti in kadar so preseganja v celoti ali delno posledica tega deleža iz naravnih virov, se lahko slednji pri ocenjevanju skladnosti z mejnimi vrednostmi za kakovost zraka in obveznostmi zmanjšanja povprečne izpostavljenosti pod pogoji iz te direktive odšteje. Preseganja mejnih vrednosti za delce, pripisana zimskemu posipanju ali zimskemu soljenju cest, se pri ocenjevanju skladnosti z mejnimi vrednostmi za kakovost zraka prav tako lahko odštejejo, če so bili sprejeti ustrezni ukrepi za znižanje koncentracij.

(29)

Delež iz naravnih virov se lahko ocenjuje, ga je pa v nekaterih primerih težko nadzorovati. Kadar se da delež onesnaževal iz naravnih virov v zunanjem zraku dovolj zanesljivo določiti in kadar so preseganja v celoti ali delno posledica tega deleža iz naravnih virov, ki so izven nadzora držav članic, in se jih ne bi dalo predvideti, ublažiti ali preprečiti, se lahko slednji pri ocenjevanju skladnosti z mejnimi vrednostmi za kakovost zraka in obveznostmi zmanjšanja povprečne izpostavljenosti pod pogoji iz te direktive odšteje. Preseganja mejnih vrednosti za delce, pripisana zimskemu posipanju ali zimskemu soljenju cest, se pri ocenjevanju skladnosti z mejnimi vrednostmi za kakovost zraka prav tako lahko odštejejo, a samo, če se zagotovijo dokazi, da so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi za znižanje koncentracij. To, da se lahko ti prispevki pri ocenjevanju skladnosti z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka in obveznostmi zmanjšanja povprečne izpostavljenosti odštejejo, državam članicam ne bi smelo onemogočiti, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje njihovega vpliva na zdravje.

(29a)

Ključnega pomena je, da se kakovost zraka sistematično spremlja v bližini žariščnih točk z onesnaženim zrakom, kjer na raven onesnaženosti močno vplivajo emisije iz virov močnega onesnaževanja, zaradi katerih bi lahko bili posamezniki in skupine prebivalstva izpostavljeni povečanemu tveganju škodljivih učinkov na zdravje. V ta namen bi morale države članice na žariščnih točkah z onesnaženim zrakom, kot so pristanišča ali letališča, vzpostaviti vzorčevalna mesta, da bi bolje razumele vpliv teh virov na onesnaženost zraka in sprejele ustrezne ukrepe za zmanjšanje njihovega vpliva na zdravje ljudi.

(30)

Za območja s posebno težkimi pogoji bi moralo biti mogoče podaljšati rok, v katerem je treba doseči skladnost z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka, v primerih, kjer ne glede na izvajanje ustreznih ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja na posameznih območjih in v aglomeracijah obstajajo resni problemi. Vsakršno podaljšanje roka za določeno območje ali aglomeracijo bi moral spremljati celostni načrt, ki ga oceni Komisija, za zagotovitev skladnosti do konca podaljšanega roka.

(30)

Za območja s posebno težkimi pogoji bi moralo biti mogoče podaljšati rok, v katerem je treba doseči skladnost z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka, v primerih, kjer ne glede na izvajanje ustreznih ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja na posameznih območjih obstajajo resni problemi. Vsakršno podaljšanje roka za določeno območje bi moral spremljati celostni načrt, ki ga oceni Komisija, za zagotovitev skladnosti do konca podaljšanega roka.

(31)

Za območja, znotraj katerih koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku presegajo ustrezne mejne vrednosti kakovosti zraka, ciljne vrednosti za ozon ali obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, bi bilo treba oblikovati načrte za kakovost zraka. Onesnaževala zraka izhajajo iz različnih virov in dejavnosti. Za zagotovitev skladnosti med različnimi politikami bi morali biti takšni načrti za kakovost zraka po možnosti usklajeni z načrti in programi, pripravljenimi v skladu z Direktivo 2010/75/EU 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta (48), Direktivo (EU) 2016/2284 in Direktivo 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (49).

(31)

Za območja, na katerih koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku presegajo ustrezne mejne vrednosti kakovosti zraka, ciljne vrednosti za ozon ali obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, bi bilo treba oblikovati načrte za kakovost zraka. Onesnaževala zraka izhajajo iz različnih virov in dejavnosti. Za zagotovitev skladnosti med različnimi politikami bi morali biti takšni načrti za kakovost zraka po možnosti usklajeni z načrti in programi, pripravljenimi v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (48), Direktivo (EU) 2016/2284 in Direktivo 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (49).

(31a)

Kot je pojasnjeno v sodni praksi Sodišča  (1a) , določbe o načrtih za kakovost zraka ne omogočajo podaljšanja roka za zagotovitev skladnosti s standardi kakovosti zraka. Dejstvo, da je bil pripravljen načrt za kakovost zraka, samo po sebi še ne pomeni, da je država članica kljub temu izpolnila svojo obveznost zagotavljanja, da ravni onesnaževal zraka ne presegajo standardov kakovosti zraka, določenih s to direktivo.

(32)

Načrte za kakovost zraka bi bilo treba pripraviti tudi pred letom 2030, če obstaja tveganje, da države članice do tega datuma ne bodo dosegle mejnih vrednosti ali ciljnih vrednosti za ozon , da se zagotovi ustrezno znižanje ravni onesnaževal .

(32)

Za uskladitev zakonodaje Unije z najnovejšimi znanstvenimi dokazi in najnovejšimi smernicami SZO o kakovosti zraka ta direktiva določa nove standarde kakovosti zraka, ki jih je treba izpolniti do leta 2030. Države članice in pristojni organi bi morali za območja, na katerih koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku presegajo ustrezne mejne vrednosti kakovosti zraka, določene za leto 2030, kot pripravo na rok, ki je leta 2030, za nove mejne vrednosti iz oddelka 1, tabela 1, Priloge I pripraviti posebno vrsto načrta za kakovost zraka, t. i. časovni načrt za kakovost zraka. V časovnem načrtu za kakovost zraka bi bilo treba določiti kratko- in dolgoročne politike in ukrepe za uskladitev s temi mejnimi vrednostmi najpozneje do leta 2030. Zaradi pravne jasnosti in ne glede na to, katera specifična terminologija je uporabljena, bi bilo treba časovni načrt za kakovost zraka šteti za načrt za kakovost zraka, kot je opredeljen v členu 4, točka 36.

(34)

Države članice bi morale med seboj sodelovati, kadar zaradi znatne onesnaženosti, ki izvira iz druge države članice, raven nekega onesnaževala preseže, oziroma je verjetno, da bo presegla, katero koli mejno vrednost, ciljno vrednost za ozon, obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti ali alarmno vrednost. Zaradi lastnosti posameznih onesnaževal, kot so ozon in delci, da se prenašajo prek meja, bi pri oblikovanju in izvajanju načrtov za kakovost zraka in kratkoročnih akcijskih načrtov ter obveščanju javnosti utegnilo biti potrebno usklajevanje med sosednjimi državami članicami. Države članice si morajo po potrebi prizadevati za sodelovanje s tretjimi državami, še zlasti za zgodnje vključevanje držav kandidatk. O vsakem takem sodelovanju bi bilo treba obvestiti Komisijo in jo pozvati, naj pomaga pri njem.

(34)

Države članice bi morale med seboj sodelovati, kadar zaradi znatne onesnaženosti, ki izvira iz druge države članice, raven nekega onesnaževala preseže, oziroma je verjetno, da bo presegla, katero koli mejno vrednost, ciljno vrednost za ozon, obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti ali alarmno vrednost. Zaradi lastnosti posameznih onesnaževal, kot so ozon in delci, da se prenašajo prek meja, bi pri čimprejšnjem oblikovanju in izvajanju načrtov za kakovost zraka in kratkoročnih akcijskih načrtov ter obveščanju javnosti moralo biti potrebno hitro usklajevanje med sosednjimi državami članicami. Države članice si morajo po potrebi prizadevati za sodelovanje s tretjimi državami, še zlasti za zgodnje vključevanje držav kandidatk. O vsakem takem sodelovanju bi bilo treba obvestiti Komisijo in jo pozvati, naj pomaga pri njem.

(35)

Države članice in Komisija bi morale zbirati, si izmenjavati in razširjati podatke o kakovosti zraka, da bi boljše razumele vplive onesnaženosti zraka in oblikovale ustrezne politike. Najnovejše informacije o koncentracijah vseh onesnaževal v zunanjem zraku, urejenih s predpisi, kot tudi načrti za kakovost zraka in kratkoročni akcijski načrti bi morali biti na voljo javnosti.

(35)

Države članice in Komisija bi morale zbirati, si izmenjavati in razširjati podatke o kakovosti zraka, da bi bolje razumele vplive onesnaženosti zraka in oblikovale ustrezne politike. Najnovejše informacije o koncentracijah vseh onesnaževal v zunanjem zraku, urejenih s predpisi, kot tudi načrti in časovni načrti za kakovost zraka ter kratkoročni akcijski načrti bi morali biti na voljo javnosti na usklajen in lahko razumljiv način .

(35a)

Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) kaže, da več kot 40 % odraslih v Uniji nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti  (1a) . Države članice bi zato morale zagotoviti, da se informacije, ki se objavijo v skladu s to direktivo, po potrebi sporočajo tudi prek nedigitalnih komunikacijskih kanalov.

(40)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Če je škoda za zdravje ljudi nastala zaradi kršitve členov 19, 20 in 21 te direktive, bi morale države članice zagotoviti, da lahko posamezniki, ki jih take kršitve prizadenejo, od ustreznega pristojnega organa zahtevajo in prejmejo odškodnino za to škodo. Cilj pravil o odškodnini, dostopu do pravnega varstva in kaznih iz te direktive je v skladu s členom 191(1) PDEU izogibanje škodljivim učinkom onesnaženosti zraka na zdravje ljudi in okolje ter njihovo preprečevanje in zmanjševanje . Njihov namen je torej v politike Unije vključiti visoko raven varstva okolja in izboljšanje kakovosti okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja, kot je določeno v členu 37 Listine, in konkretizirati obveznost varovanja pravice do življenja in osebne celovitosti iz členov 2 in 3 Listine. Prav tako prispevajo k pravici do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem iz člena 47 Listine v zvezi z varovanjem zdravja ljudi.

(40)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Če je škoda za zdravje in dobrobit ljudi nastala zaradi kršitve členov 13, 19, 20 in 21 te direktive, bi morale države članice zagotoviti, da lahko posamezniki, ki jih take kršitve prizadenejo, od ustreznega pristojnega organa zahtevajo in prejmejo odškodnino za to škodo. V skladu s členom 191(1) PDEU je cilj te direktive izogibanje , preprečevanje in zmanjševanje škodljivih učinkov onesnaženosti zraka na zdravje ljudi in okolje. Njen namen je torej v politike Unije vključiti visoko raven varstva okolja in izboljšanje kakovosti okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja, kot je določeno v členu 37 Listine, in konkretizirati obveznost varovanja pravice do življenja in osebne celovitosti , spoštovanja zasebnega življenja in pravice do zdravstvenega varstva iz členov 2 , 3, 7 in 35 Listine. Prav tako prispevajo k pravici do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem iz člena 47 Listine v zvezi z varovanjem zdravja ljudi. Poleg tega priznava in varuje človekovo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, kot jo je generalna skupščina Združenih narodov priznala v resoluciji št. 76/300 z dne 28. julija 2022.

(40a)

Izpodbojna domneva je mehanizem, ki se običajno uporablja za ublažitev težav tožeče stranke pri dokazovanju, pri čemer se ohranijo pravice tožene stranke. Izpodbojna domneva se lahko uporabi le, če so izpolnjeni določeni pogoji. Da bi ohranili pravično porazdelitev tveganja in se izognili obrnitvi dokaznega bremena, bi bilo treba od tožeče stranke zahtevati, da predloži dovolj ustrezne dokaze, vključno z znanstvenimi podatki, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je zaradi kršitve nastala škoda ali da je prispevala k njenemu nastanku. Glede na težave v zvezi z dokazovanjem, s katerimi se soočajo oškodovanci, zlasti v zapletenih primerih, bi taka izpodbojna domneva vzpostavila pravično ravnovesje med pravicami oseb, ki so utrpele zdravstveno škodo, in zadevnimi organi. Kot dokaze v skladu z nacionalnim pravom bi moralo biti mogoče uporabiti tudi ustrezne znanstvene podatke. Kadar taki ustrezni znanstveni podatki niso na voljo, bi moralo biti v skladu z nacionalnim pravom mogoče uporabiti druge dokaze v podporo trditvi. Glede na to, da so standardi kakovosti zraka določeni na podlagi znanstvenih spoznanj o škodljivih učinkih onesnaženosti zraka na zdravje ljudi, lahko onesnaženost zraka, če so mejne vrednosti presežene, potencialno škoduje zdravju in dobrobiti oseb, ki so ji izpostavljene  (1a) .

3.

ukrepe za spremljanje dolgoročnih gibanj kakovosti zunanjega zraka in vplivov ukrepov Unije in nacionalnih ukrepov na kakovost zunanjega zraka;

3.

ukrepe za spremljanje dolgoročnih gibanj kakovosti zunanjega zraka in vplivov ukrepov Unije in nacionalnih ukrepov , pa tudi ukrepov, sprejetih v sodelovanju s tretjimi državami,  na kakovost zunanjega zraka;

4.

ukrepe za zagotavljanje, da so podatki o kakovosti zunanjega zraka na voljo javnosti;

4.

ukrepe za zagotavljanje, da so podatki o kakovosti zunanjega zraka harmonizirani po vsej Uniji in na voljo javnosti;

6.

ukrepe za spodbujanje večjega sodelovanja med državami članicami pri zmanjševanju onesnaževanja zraka .

6.

ukrepe , s katerimi se pri zmanjševanju onesnaževanja zraka spodbuja večje sodelovanje med državami članicami , regionalnimi in lokalnimi organi v državah članicah in med njimi ter s tretjimi državami, ki mejijo na Unijo .

(a)

najnovejše znanstvene informacije SZO in drugih zadevnih organizacij,

(a)

najnovejše znanstvene informacije ustreznih organov Unije, SZO in drugih zadevnih znanstvenih organizacij,

(b)

tehnološki razvoj, ki vpliva na kakovost zraka in njeno oceno,

(b)

vedenjske spremembe, fiskalne politike in tehnološki razvoj, ki vplivajo na kakovost zraka in njeno oceno,

(c)

razmere v zvezi s kakovostjo zraka ter s tem povezane vplive na zdravje ljudi in okolje v državah članicah,

(c)

kakovost zraka ter s tem povezane vplive na zdravje ljudi in okolje v državah članicah,

(ca)

neposredne in posredne zdravstvene in okoljske stroške, povezane z onesnaženim zrakom, ter analizo stroškov in koristi,

(da)

napredek pri izvajanju druge ustrezne zakonodaje Unije, zlasti na področju podnebja, prometa in energije,

(db)

uvedbo strožjih standardov kakovosti zraka v posameznih državah članicah v skladu s členom 193 PDEU.

(1a)

(21)

(23)

„mesta v neizpostavljenem mestnem okolju“ pomenijo mesta na mestnih območjih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost splošnega mestnega prebivalstva;

(23)

„mesta v neizpostavljenem mestnem okolju“ pomenijo mesta na mestnih območjih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost splošnega mestnega prebivalstva , vključno z občutljivim mestnim prebivalstvom in ranljivimi skupinami ;

(24)

„mesta v neizpostavljenem podeželskem okolju“ pomenijo mesta na podeželskih območjih z majhno gostoto prebivalstva, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost splošnega podeželskega prebivalstva;

(24)

„mesta v neizpostavljenem podeželskem okolju“ pomenijo mesta na podeželskih območjih z majhno gostoto prebivalstva, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost splošnega podeželskega prebivalstva , vključno z občutljivim podeželskim prebivalstvom in ranljivimi skupinami ;

(24a)

(26)

„mejna vrednost“ pomeni raven,  ki se ne sme preseči in ki je določena na podlagi znanstvenih spoznanj ter katere cilj je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi ali okolje, jih preprečiti ali zmanjšati;

(26)

„mejna vrednost“ pomeni raven, ki je določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi ali okolje, jih preprečiti ali zmanjšati in ki jo je treba doseči v določenem roku, ko pa se doseže, se ne sme preseči ;

(28)

„kazalnik povprečne izpostavljenosti“ pomeni povprečno raven, določeno na podlagi meritev na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju po vsej teritorialni enoti na ravni NUTS 1 , kot je opisana v Uredbi (ES) št. 1059/2003, ali, če v zadevni teritorialni enoti ni nobenega mestnega območja, v neizpostavljenem podeželskem okolju, in odraža izpostavljenost prebivalstva, uporablja pa se za preverjanje, ali sta bila za zadevno teritorialno enoto izpolnjena obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti in cilj glede povprečne stopnje izpostavljenosti;

(28)

„kazalnik povprečne izpostavljenosti“ pomeni povprečno raven, določeno na podlagi meritev na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju po vsej teritorialni enoti na ravni NUTS 2 , kot je opisana v Uredbi (ES) št. 1059/2003, ali, če v zadevni teritorialni enoti ni nobenega mestnega območja, v neizpostavljenem podeželskem okolju, in odraža izpostavljenost prebivalstva, uporablja pa se za preverjanje, ali sta bila za zadevno teritorialno enoto izpolnjena obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti in cilj glede povprečne stopnje izpostavljenosti;

(29)

„obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti“ pomeni odstotek znižanja povprečne izpostavljenosti prebivalstva, izražene kot kazalnik povprečne izpostavljenosti teritorialne enote na ravni NUTS 1 , kot je opisana v Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (57), določenega za referenčno leto, s ciljem zmanjšanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi, ki ga je treba doseči v določenem obdobju;

(29)

„obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti“ pomeni odstotek znižanja povprečne izpostavljenosti prebivalstva, izražene kot kazalnik povprečne izpostavljenosti teritorialne enote na ravni NUTS 2 , kot je opisana v Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (57), določenega za referenčno leto, s ciljem zmanjšanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi, ki ga je treba doseči v določenem obdobju ko pa se doseže, se ne sme preseči ;

(30)

„cilja glede povprečne stopnje izpostavljenosti“ pomeni raven kazalnika povprečne izpostavljenosti, ki jo je treba doseči z namenom zmanjšanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi ;

(30)

„cilj glede povprečne stopnje izpostavljenosti“ pomeni raven kazalnika povprečne izpostavljenosti , določeno z namenom zmanjšanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi , ki jo je treba doseči v določenem roku, ko pa se doseže, se ne sme preseči ;

(35)

„delež iz naravnih virov“ pomeni emisije onesnaževal, ki jih niti neposredno niti posredno ne povzroča človeška dejavnost, vključno z naravnimi dogodki, kot so vulkanski izbruhi, seizmične dejavnosti, geotermalne dejavnosti, požari v divjini, pojavi močnega vetra, morski pršec ali atmosferske resuspenzije ali prenos naravnih delcev iz sušnih regij;

(35)

„delež iz naravnih virov“ pomeni emisije onesnaževal, ki jih niti neposredno niti posredno ne povzroča človeška dejavnost, vključno z naravnimi dogodki, kot so vulkanski izbruhi, seizmične dejavnosti, geotermalne dejavnosti, požari v divjini, pojavi močnega vetra, morski pršec ali atmosferske resuspenzije ali prenos naravnih delcev iz sušnih regij , ki jih zadevna država članica ne bi mogla preprečiti ali ublažiti s političnimi ukrepi ;

(35a)

(36)

„načrti za kakovost zraka“ pomenijo načrte, ki določajo ukrepe za izpolnjevanje mejnih vrednosti, ciljnih vrednosti za ozon ali obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti;

(36)

„načrti za kakovost zraka“ pomenijo načrte, ki določajo ukrepe za izpolnjevanje mejnih vrednosti, ciljnih vrednosti za ozon ali obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti , ko so te presežene ;

(38)

„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali je verjetno, da bo vplivalo, preseganje standardov kakovosti zraka ali ki ima interes pri postopkih odločanja v zvezi z izvajanjem obveznosti iz te direktive, vključno z nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varovanje zdravja ljudi ali okolja in izpolnjujejo vse zahteve nacionalne zakonodaje ;

(38)

„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali je verjetno, da bo vplivalo, preseganje standardov kakovosti zraka ali ki ima interes pri postopkih odločanja v zvezi z izvajanjem obveznosti iz te direktive, vključno z nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varovanje zdravja ljudi ali okolja;

(39)

„občutljivo prebivalstvo in ranljive skupine“ pomeni tiste skupine prebivalstva, ki so bolj ranljive zaradi izpostavljenosti onesnaženosti zraka kot povprečno prebivalstvo, ker imajo večjo občutljivost ali nižji prag učinkov na zdravje ali imajo zmanjšano zmožnost, da se zaščitijo.

(39)

„občutljivo prebivalstvo in ranljive skupine“ pomeni tiste skupine prebivalstva, ki so trajno ali začasno bolj občutljive ali ranljive za učinke onesnaženosti zraka kot povprečno prebivalstvo, in sicer zaradi specifičnih značilnosti, zaradi katerih so zdravstvene posledice izpostavljenosti resnejše, ali ker imajo večjo občutljivost ali nižji prag za učinke na zdravje ali imajo zmanjšano zmožnost, da se zaščitijo.

(b)

odobritev merilnih sistemov (metod, opreme, mrež, laboratorijev);

(b)

odobritev merilnih sistemov ( lokacij, metod, opreme, mrež in laboratorijev) ter zagotavljanje ustreznega delovanja in vzdrževanja mreže za spremljanje ;

(c)

zagotavljanje natančnosti meritev;

(c)

zagotavljanje natančnosti meritev ter prenosa in izmenjave podatkov o meritvah, vključno z njihovo skladnostjo s cilji kakovosti podatkov iz Priloge V ;

(d)

zagotavljanje točnosti aplikacij za modeliranje;

(d)

zagotavljanje točnosti aplikacij za modeliranje kakovosti zraka ;

(g)

sodelovanje z drugimi državami članicami in Komisijo;

(g)

sodelovanje z drugimi državami članicami , tretjim državami  in Komisijo;

(h)

oblikovanje načrtov za kakovost zraka;

(h)

oblikovanje načrtov in časovnih načrtov za kakovost zraka;

(ia)

zagotavljanje in vzdrževanje indeksa kakovosti zraka, ki se posodablja vsako uro, in drugih informacij, ki so pomembne za javnost.

(c)

število indikativnih meritev je enako številu meritev na stalnem merilnem mestu, ki se nadomestijo, indikativne meritve pa trajajo najmanj 2 meseca na koledarsko leto;

(c)

število indikativnih meritev je enako številu meritev na stalnem merilnem mestu, ki se nadomestijo, indikativne meritve pa trajajo najmanj 2 meseca na koledarsko leto in so enakomerno porazdeljene po koledarskem letu ;

(a)

meritve na stalnem merilnem mestu delcev (PM10 in PM2,5 ), dušikovega dioksida (NO2), ozona (O3), črnega ogljika, amoniaka (NH3) in ultrafinih delcev;

(a)

meritve na stalnem merilnem mestu delcev (PM10 in PM2,5 ), dušikovega dioksida (NO2), žveplovega dioksida (SO2), ogljikovega monoksida (CO), ozona (O3), črnega ogljika, amoniaka (NH3) in ultrafinih delcev;

(b)

meritve na stalnem merilnem mestu ali indikativne meritve drobnih delcev (PM2,5 ) za zagotavljanje vsaj informacij o njihovi celotni masni koncentraciji in njihovih koncentracijah kemijskih sestav na podlagi letnega povprečja v skladu z oddelkom 1 Priloge VII;

(b)

meritve drobnih delcev (PM2,5 ) na stalnem merilnem mestu za zagotavljanje vsaj informacij o njihovi celotni masni koncentraciji in njihovih koncentracijah kemijskih sestav na podlagi letnega povprečja v skladu z oddelkom 1 Priloge VII;

(c)

meritve na stalnem merilnem mestu ali indikativne meritve arzena, kadmija, niklja, skupnega plinastega živega srebra, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz člena 8(6) ter skupnega usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz člena 8(6), ne glede na ravni koncentracij.

(c)

meritve na stalnem merilnem mestu arzena, kadmija, niklja, skupnega plinastega živega srebra, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz člena 8(6) ter skupnega usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja , svinca, benzena , benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz člena 8(6), ne glede na ravni koncentracij.

(b)

teritorialne enote NUTS 1 , kjer je prekoračitve ravni, določene z obveznostmi zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, mogoče pripisati naravnim virom.

(b)

teritorialne enote NUTS 2 , kjer je prekoračitve ravni, določene z obveznostmi zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, mogoče pripisati naravnim virom.

(a)

informacijami o koncentracijah in virih;

(b)

dokazi, da je mogoče preseganja pripisati naravnim virom in da jih zadevna država članica ni mogla predvideti, preprečiti ali ublažiti, po potrebi vključno z dokazi o vplivu motenj v ekosistemih zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo taka preseganja;

(c)

informacijami o izvajanju ustreznih ukrepov iz nacionalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejete v skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) 2021/1119;

(-a)

(a)

načrt za kakovost zraka se oblikuje v skladu s členom 19( 4 ) in izpolnjuje zahteve iz člena 19(5) do (7) za območje, za katero bi veljal odlog;

(a)

časovni načrt za kakovost zraka se oblikuje v skladu s členom 19( –1 ) in izpolnjuje zahteve iz člena 19(5) do (7) za območje, za katero bi veljal odlog;

(b)

načrt za kakovost zraka iz točke (a) se dopolni s podatki iz oddelka B Priloge VIII, povezanimi z zadevnimi onesnaževali, ter prikazuje, kako bo poskrbljeno, da bodo obdobja preseganja mejnih vrednosti karseda kratka;

(b)

časovni načrt za kakovost zraka iz točke (a) se dopolni s podatki iz oddelka B Priloge VIII, povezanimi z zadevnimi onesnaževali, ter letnimi napovedmi razvoja emisij in koncentracij na zadevnem območju do datuma za doseganje skladnosti, in prikazuje, kako bodo mejne vrednosti dosežene do konca podaljšanega roka za dosego skladnosti in kako bo poskrbljeno, da bodo obdobja preseganja mejnih vrednosti karseda kratka;

(c)

v načrtu za kakovost zraka iz točke (a) je opisano, kako bodo javnost ter zlasti občutljivo prebivalstvo in ranljive skupine obveščeni o posledicah tega odloga za zdravje ljudi in okolje;

(c)

v  časovnem načrtu za kakovost zraka iz točke (a) je opisano, kako bodo javnost ter zlasti občutljivo prebivalstvo in ranljive skupine obveščeni na skladen in zlahka razumljiv način o posledicah tega odloga za zdravje ljudi in okolje;

(d)

v načrtu za kakovost zraka iz točke (a) je opisano, kako se bodo uporabila dodatna sredstva, tudi prek ustreznih nacionalnih programov financiranja in programov financiranja Unije, za pospešitev izboljšanja kakovosti zraka na območju, za katero bi se odlog uporabljal.

(d)

v  časovnem načrtu za kakovost zraka iz točke (a) je opisano, kako se bodo uporabila dodatna sredstva, tudi prek ustreznih nacionalnih programov financiranja in programov financiranja Unije , kjer je tako financiranje predvideno, za pospešitev izboljšanja kakovosti zraka na območju, za katero bi se odlog uporabljal.

(ba)

informacije iz točke B, točka 1, Priloga VIII, zlasti ukrepov, vključenih v nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka;

(c)

kadar je primerno, informacije o ukrepih za zmanjšanje onesnaževanja zraka iz točke B, točka 2, Priloge VIII.

(c)

informacije o ukrepih za zmanjšanje onesnaževanja zraka iz točke B, točka 2, Priloge VIII.

(a)

informacije o metodah za ocenjevanje predvidenega učinka načrta ali časovnega načrta za kakovost zraka v skladu s točko Ba Priloge VIII ter referenčne dokumente in informacije, uporabljene za pripravo osnutka načrta ali časovnega načrta za kakovost zraka;

(b)

netehničen povzetek informacij iz tega pododstavka.

(a)

kakovosti zraka v skladu s Prilogo IX , točki 1 in 3;

(a)

kakovosti zraka v skladu s Prilogo IX;

(aa)

vsakršnemu ugotovljenemu pomanjkanju podatkov z vzorčevalnih mest, zlasti v zvezi s podatki iz točk (a) in (b) točke 1 Priloge IX;

(c)

načrtih za kakovost zraka iz člena 19;

(c)

načrtih in časovnih načrtih za kakovost zraka iz člena 19;

(d)

kratkoročnih akcijskih načrtih iz člena  20;

(d)

kratkoročnih akcijskih načrtih, pripravljenih v skladu s členom 20;

(da)

pregledu virov onesnaženosti in onesnaževal zraka, ki vplivajo na kakovost zraka v zadevni državi članici;

(db)

dokumentaciji, poslani Komisiji v zvezi s preseganji, ki so posledica naravnih virov iz člena 16(2);

(dc)

dokumentaciji o izbiri lokacije iz točke D Priloge IV;

(e)

posledicah preseganj mejnih vrednosti, ciljnih vrednosti za ozon, obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, opozorilnih vrednosti in alarmnih vrednosti v povzetku ocene; povzetek ocene po potrebi vključuje tudi dodatne podatke in ocene o varstvu gozdov ter podatke o onesnaževalih, zajetih v členu 10 in Prilogi VII.

(e)

posledicah preseganj mejnih vrednosti, ciljnih vrednosti za ozon, obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti in ciljev glede povprečne stopnje izpostavljenosti , opozorilnih vrednosti in alarmnih vrednosti v povzetku ocene; povzetek ocene po potrebi vključuje tudi dodatne podatke in ocene o varstvu gozdov ter podatke o onesnaževalih, zajetih v členu 10 in Prilogi VII.

(a)

spremembe seznama, uvedene v tem letu, ter razmejitev območij, vzpostavljenih v skladu s členom 6, ali kakršnih koli teritorialnih enot NUTS 1 ;

(a)

spremembe seznama, uvedene v tem letu, ter razmejitev območij, vzpostavljenih v skladu s členom 6, ali kakršnih koli teritorialnih enot NUTS 2 ;

(b)

seznam območij in teritorialnih enot NUTS 1 ter ocenjenih ravni onesnaževal. Za območja, kjer so ravni enega ali več onesnaževal višje od mejnih vrednosti ali kritičnih vrednosti, in za teritorialne enote NUTS  1 , kjer so ravni enega ali več onesnaževal višje od ciljnih vrednosti ali obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti::

(b)

seznam območij in teritorialnih enot NUTS 2 ter ocenjenih ravni onesnaževal. Za območja, kjer so ravni enega ali več onesnaževal višje od mejnih vrednosti ali kritičnih vrednosti, in za teritorialne enote NUTS 2 , kjer so ravni enega ali več onesnaževal višje od ciljnih vrednosti, obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti ali ciljev glede povprečne stopnje izpostavljenosti :

(aa)

dejanske ali ocenjene gospodarske koristi, ki izhajajo iz kršitve;

(c)

prebivalstvo, vključno z občutljivim prebivalstvom in ranljivimi skupinami, ali okolje, ki ga je kršitev prizadela, ob upoštevanju cilja doseganja visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja;

(c)

prebivalstvo, vključno z občutljivim prebivalstvom in ranljivimi skupinami, ali okolje, ki ga je kršitev prizadela, in povzročena škoda, ob upoštevanju cilja doseganja visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja;

(d)

ali je kršitev enkratna ali ponavljajoča se.

(d)

ali je kršitev enkratna ali ponavljajoča se , vključno z morebitnim predhodnim prejemom opomina, upravne ali kazenske sankcije .

A

Alarmne vrednosti za onesnaževala razen ozona

A

Alarmne vrednosti