European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2024/1714

23.2.2024

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(C/2024/1714)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Osmaniye Yer Fıstığı“

EU št.: PDO-TR-02901 – 30. januar 2023

ZGO ( ) ZOP (X)

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Osmaniye Yer Fıstığı“

2.   Država članica ali tretja država

Turčija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda [v skladu s Prilogo XI]

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Arašidi „Osmaniye Yer Fıstığı“ (Arachis hypogaea L. subs. hypogaea var. hypogaea) so vrsta arašidov rodu Arachis iz družine stročnic (Fabaceae) in se tržijo neoluščeni ali oluščeni; neoluščeni, oluščeni surovi in praženi.

Arašidi „Osmaniye Yer Fıstığı“ imajo tri glavne dele: luščino, semensko ovojnico in semena valjaste oblike. Semena so sestavljena iz dveh kličnih listov in zarodka, prekritih s semensko ovojnico. Klični listi predstavljajo povprečno 91,0–94,0 % teže semena arašidov v primerjavi s 4,0 % oziroma 3,0 % teže, ki ju predstavljata semenska ovojnica oziroma zarodek. Velika ali srednje velika semena so dolga 10–24 mm in široka 7–14 mm.

Vsebnost škroba se giblje od 0,5 % do 5,0 %, vsebnost saharoze pa od 4,0 % do 7,0 %. Vsebnost celuloze in pepela v oluščenih semenih arašidov znaša približno 2,0 % oziroma 3,0 %. Seme arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“ vsebuje 20,0–30,0 % beljakovin in 18,0 % ogljikovih hidratov. Vsebnost vlage v nepredelanem surovem semenu arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“ je 5,0–7,0 %. Praženje zmanjša vsebnost vlage na približno 2,0 % ter prepreči plesnenje in grenak okus.

100 g praženih semen vsebuje približno 600 kalorij. Vsebnost olja je približno 45,0–60,0 %. Skoraj 80,0 % arašidovega olja sestavljajo nenasičene maščobne kisline. Oleinske in linolne kisline predstavljajo 45,0 % oziroma 35,0 % nenasičenih maščobnih kislin v arašidih. Semena vsebujejo 0,05 % tokoferola.

100 g semen vsebuje 680,0–890,0 mg kalija, 20,0–80,0 mg kalcija, 90,0–340,0 mg magnezija, 250,0–660,0 mg fosforja, 190,0–240,0 mg žvepla, 2,0–50,0 mg cinka, 1,0–50,0 mg mangana, 2,0–100,0 mg železa, 1,0–30,0 mg bakra, 75,0–110,0 mg aluminija in 3,0–8,0 mg niklja.

Brazde na luščinah so globoke, vlakna so delno odstranjena, barva zunanje luščine pa se giblje od smetanaste barve do svetlo rjave barve oluščenih surovih pistacij. Neoluščena surova semena s semensko ovojnico imajo naravno barvo, ki sega od rožnato svetlo rdeče do temno rdeče in se s praženjem spremeni v svetlo do temno rjavo barvo. Semenska ovojnica postane s praženjem hrustljava in se običajno začne zlahka drobiti, zato jo semena začnejo izgubljati. Barva semen se iz smetanaste s praženjem spremeni v svetlo karamelno. Semena zaradi praženja ne le spremenijo barvo, temveč dobijo tudi vonj in okus po praženju. Vsebnost vlage v semenih se s praženjem zmanjša, zato tekstura po postopku praženja postane bolj hrustljava.

Arašidi „Osmaniye Yer Fıstığı“, ki se prodajajo oluščeni, se v predelovalnih obratih razvrstijo glede na velikost. 32–34 arašidov na 100 g se razvrsti med velike arašide, 34–36 arašidov na 100 g med srednje velike arašide, 36–38 arašidov na 100 g pa med majhne arašide, saj velikost določa ceno.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse dejavnosti sajenja gomolja, gnojenja, obiranja, sušenja, luščenja in praženja morajo potekati na geografskem območju, določenem v členu 4.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Naslednji podatki morajo biti čitljivo in neizbrisno napisani ali natisnjeni na embalaži arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“:

trgovsko ime in naslov, kratko ime in naslov ali registrirana blagovna znamka podjetja,

številka serije,

ime blaga – „Osmaniye Yer Fıstığı“,

neto teža,

naslednji logotip.

Image 1

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje proizvodnje arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“ leži znotraj meja province Osmaniye. Provinca Osmaniye ima sedem okrožij Merkez, Bahçe, Düziçi, Hasanbeyli, Kadirli, Sumbas in Toprakkale.

Leži v regiji Çukurova na vzhodu sredozemskega dela Turčije, in sicer med vzhodnima poldnevnikoma 35° 52’ in 36° 42’ ter med severnima vzporednikoma 36° 57’ in 37° 45’.

5.   Povezava z geografskim območjem

Naravni dejavniki

Med vsemi dejavniki na kakovost arašidov vplivajo podnebje, vlažnost, tla in človeški dejavniki.

Podnebje

Arašidi „Osmaniye Yer Fıstığı“ so odporni proti mrazu ter ne potrebujejo obilne svetlobe in toplote. Rastna doba arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“ se z naraščanjem temperature krajša, pri ekstremnih temperaturah pa se pridelek zmanjša zaradi manjše fotosinteze. Idealne povprečne temperature za arašide „Osmaniye Yer Fıstığı“ so med 22 in 28 °C, pri 25 °C kaljenje nastopi 7–8 dni po sejanju, cvetenje 40–50 dni pozneje, plodovi pa začnejo zoreti 60 dni po cvetenju. Da bi se arašidi najbolje razvijali, temperature ne smejo pasti pod 18–20 °C, zlasti pri zasaditvi. Primerne podnebne razmere z vidika temperature in dnevne svetlobe rastlini omogočajo boljšo fotosintezo in kopičenje več ogljikovih hidratov v obliki sladkorja. Visoka vsebnost sladkorja daje sladek okus.

Temperatura v provinci Osmaniye je najvišja julija. Zlasti v obdobju fruktifikacije, ki je najpomembnejše obdobje za arašide „Osmaniye Yer Fıstığı“, temperature junija, julija in avgusta ne padejo pod 25 °C, idealni temperaturni režim za arašide pa predstavljajo celo temperature, ki se septembra dvignejo nad 25 °C.

Arašidi „Osmaniye Yer Fıstığı“ se ob upoštevanju temperatur v provinci Osmaniye zasadijo konec aprila in v začetku maja, rastlina pa zraste v 90–140 dneh. Obdobje zorenja arašidov, ki se gojijo za prigrizek, je 140–160 dni, arašidi, ki se gojijo za olje, pa zorijo 115–125 dni. Arašidi „Osmaniye Yer Fıstığı“ se v skladu s temperaturnimi zahtevami v provinci Osmaniye zasadijo med 10. aprilom in 20. majem za prvi pridelek, za drugi pridelek pa takoj po spravilu pšenice ali ječmena, pri čemer se sajenje za drugi pridelek konča do 25. junija.

Arašidi „Osmaniye Yer Fıstığı“ potrebuje skupno 500–600 mm padavin, ki so enakomerno porazdeljene skozi celotno rastno obdobje. Arašide je zaradi padavinskega režima v provinci Osmaniye mogoče gospodarno gojiti brez namakanja. Ker sta julij in avgust sušna meseca, je namakanje obvezno, arašidova polja pa se namakajo po metodah površinskega namakanja, kot je namakanje brazd.

Vlažnost

Mesečna relativna vlažnost v provinci Osmaniye se glede na dolgoročno povprečje giblje med 55,63 in 65,75 %. Skupne količine padavin v aprilu glede na dolgoročne povprečne količine padavin znašajo med 7,48 in 85,60 mm. Letna vlažnost in porazdelitev vlažnosti v provinci Osmaniye sta primerni za rast arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“ ter ustrezata vrednostim vlažnosti, ki jih rastlina potrebuje.

Tla

Čeprav arašidi „Osmaniye Yer Fıstığı“ niso preveč občutljivi na tla, so za gojenje najprimernejša dobro odcedna, rahla, peščeno-glinasta, apnenčasta tla z visoko vsebnostjo organskih snovi ter aluvialna tla. Zlasti jerovica (rdečkasta sredozemska tla) in aluvialna tla, ki obdajajo regijo Çukurova, vključno s provinco Osmaniye, so zelo ugodna za arašide „Osmaniye Yer Fıstığı“. Arašidi „Osmaniye Yer Fıstığı“ so v primerjavi z drugimi arašidi okroglasti. Zaradi rahlih tal, ki vsebujejo veliko organskih snovi, lahko bolje rastejo in zaokroglijo.

Idealna vrednost pH tal za proizvod arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“ je med 6,0 in 6,5, saj arašidi ne uspevajo dobro v zelo kislih in alkalnih tleh. Vrednost pH tal v provinci Osmaniye je med 6,0 in 6,5, za rast arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“ pa sta primerna tudi prepustnost tal in nivo podzemne vode v tleh. Ker plodovi rastejo pod zemljo, je višina nivoja podzemne vode pomemben dejavnik. Poleg organskih snovi so za rast arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“ pomembne tudi vsebnosti fosforja, kalija in železa v tleh province Osmaniye, saj sta vrednost pH in visoka vsebnost železa neposredno povezani z visoko vsebnostjo olja in visokim razmerjem med oleinsko in linolno kislino (1,89–2,06). Zaradi visoke vsebnosti olja imajo arašidi prijeten okus in oljnat občutek v ustih. Zaradi visoke vsebnosti železa v tleh pa so tudi rožnato svetlo rdeče obarvani.

Pri zasaditvi arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“ je pomembno upoštevati tudi pomanjkljivosti, ki lahko nastanejo zaradi zaporednega sajenja istih rastlin na istem polju. S tem se bo povečalo tveganje stebelne gnilobe (Sclerotium rolfsii) in nastanka aflatoksina, ki sta izjemno škodljiva za zdravje ljudi. Za zmanjšanje tega tveganja se v nasadih arašidov v provinci Osmaniye izvaja kolobarjenje.

Tla se v rastni dobi arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“ nenehno okopavajo in rahljajo. Arašidi „Osmaniye Yer Fıstığı“ za prvi pridelek se sadijo med 10. aprilom in 20. majem z razmikom med vrstami, ki znaša 75–90 cm, v globino 5–9 cm in v višino 15–20 cm nad vrsto, za drugi pridelek pa se sadijo po žetvi pšenice. Začetno obdobje razvoja arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“ traja 10–20 dni, rast 25–35 dni, cvetenje 30–40 dni, razvoj plodov 30–35 dni, obdobje obiranja pa 10–20 dni.

Človeški dejavnik

Znanje in izkušnje so poleg priprave tal, sajenja semena, zatiranja plevela in namakanja potrebni tudi za določitev časa pobiranja arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“, saj vplivajo na kakovost pobranega proizvoda. Zaradi zgodnjega pobiranja se jedrca izsušijo, vsebnost olja in količina pridelka pa se zmanjšata; pri poznem pobiranju pa se plodovi odlomijo s stebel in ostanejo pod zemljo. Predvidevanje časa pobiranja, za kar so potrebni znanje in izkušnje, je pomembno tudi za zmanjšanje tveganja nastanka aflatoksina ter sekundarnih metabolitov Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus, ki imajo toksične, mutagene in teratogene učinke.

Kmetje, ki so usposobljeni za pobiranje, pripravo tal, sejanje semen, zatiranje plevela in namakanje na poljih arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“ v provinci Osmaniye, rastlino in plod tudi obrnejo na glavo ter ju sušijo največ tri dni po pobiranju. Tako se vsebnost vlage, ki je sprva 45–50-odstotna, po mlatenju zniža na 20–25 %, po sušenju v sušilnicah sergen pa na manj kot 10 %. Pridelovalci arašide „Osmaniye Yer Fıstığı“ od sajenja njihovih semen do njihovega sušenja zelo spretno in skrbno pobirajo, sušijo in skladiščijo, pri čemer upoštevajo podnebne in talne razmere.

Pobiranje

Poleg gojenja arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“ sta zelo pomembni tudi fazi pobiranja in spravila pridelka, da bi se čim bolje izkoristil in dal na trge s čim manjšimi izgubami. Najpomembneje je, da se arašidi „Osmaniye Yer Fıstığı“ pravočasno poberejo, saj se jedrca ob koncu zgodnjega pobiranja izsušijo, razmerje olj je nizko, donos manjši, pri poznem pobiranju pa se plodovi odlomijo s stebla in ostanejo pod zemljo. Na traktorje so nameščena posebna orodja za pobiranje, ki se običajno izvaja s plugi za pobiranje.

Po pobiranju in mlatenju arašidov „Osmaniye Yer Fıstığı“ se vsebnost vlage v njih zmanjša s sušenjem v rastlinjaku, nato pa se začne faza skladiščenja. Vsebnost vlage v luščini in v notranjosti ne sme preseči 10 %.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda


(1)   UL L 343, 14.12.2012, str. 1.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1714/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)