—

ob upoštevanju členov 2 in 10 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju členov 19, 21, 153, 165, 168 in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 3, 21, 24, 26, 34, 35, 41 in 47,

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti 1., 3., 10. in 17. načela,

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (1) (direktiva o enakosti pri zaposlovanju),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2021 o izvajanju Direktive Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu glede na Konvencijo OZN o pravicah invalidov (2),

—

ob upoštevanju Listine za osebe z avtizmom, ki jo je pripravila organizacija Autism-Europe in jo je Evropski parlament sprejel 9. maja 1996  (3),

—

ob upoštevanju konvencije OZN o pravicah invalidov, ki je v EU začela veljati 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2021 z naslovom Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021)0101),

—

ob upoštevanju pisne izjave z dne 7. septembra 2015 o avtizmu, ki jo je podpisala večina poslancev Parlamenta,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. junija 2020 o evropski strategiji o invalidnosti po letu 2020 (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2021 o zaščiti invalidov prek peticij: pridobljene izkušnje (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2022 enakim pravicam za invalide naproti (6),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. junija 2021 o strategiji o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, v katerih vseh 27 držav članic EU poziva, naj poskrbijo za boljše vključevanje invalidov in spoštovanje njihovih pravic, zlasti glede prostega gibanja, zaposlovanja in stanovanj,

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 2353 z dne 4. decembra 2020 o podpori osebam z avtizmom in njihovim družinam,

—

ob upoštevanju okvira Komisije za spremljanje strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030,

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 6. septembra 2023 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropske kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne karte za invalide (COM(2023)0512),

—

ob upoštevanju peticije št. 0822/2022,

—

ob upoštevanju člena 227(2) Poslovnika,

A.

ker je v EU približno 100 milijonov invalidov, med katerimi jih ima 5 milijonov motnjo avtističnega spektra, kar pomeni več kot vsako stoto osebo (7);

B.

ker se osebe z avtizmom med seboj razlikujejo glede posebnih značilnosti in bi jim morala biti zato v vsakodnevnem življenju in pri potovanjih znotraj EU omogočena najboljša možna podpora glede na potrebe; ker lahko velik delež oseb z avtizmom, ki nimajo pridružene motnje v duševnem razvoju, živi samostojno, a še vedno poročajo, da imajo kljub diagnozi avtizma težave s priznanjem invalidskega statusa, kar jim onemogoča dostop do prepotrebnih podpornih storitev in nadomestil za invalidnost, medtem ko imajo nekateri še druge invalidnosti, zaradi katerih glede na resnost potrebujejo vseživljenjsko oskrbo in podporo;

C.

ker lahko pri otrocih in odraslih v državah članicah do diagnoze avtizma preteče več let, zaradi česar niso deležni kakovostnih in cenovno dostopnih individualiziranih intervencijskih in podpornih storitev, ki bi jih izvajali usposobljeni strokovnjaki; ker še ni smernic EU o intervencijah v primeru avtizma na podlagi dokazov in pravic; ker so družine po vsej Evropi še vedno tarča nepreverjenih in potencialno škodljivih terapij in posegov, vključno z očitno nezakonitimi postopki, kjer prihaja do hude telesne zlorabe otrok, na primer klistiranje z belilom, ki so v večini držav članic še vedno razširjeni in premalo zakonsko urejeni in bi jih bilo treba prepovedati; ker ima lahko zapoznela ali nepostavljena diagnoza hude posledice, kar sega od zavrnjenih storitev do prezgodnje smrti;

D.

ker imajo vsi invalidi enake pravice na enaki osnovi kot vsi drugi, na vseh področjih življenja, ter pravico do neodtujljivega dostojanstva, enakega obravnavanja, samostojnega življenja, neodvisnosti in polnega udejstvovanja v družbi; ker je prav to udejstvovanje bistveno za uveljavljanje njihovih temeljnih pravic; ker smejo upravičeno pričakovati, da se bo njihov prispevek k družbenemu, političnemu in gospodarskemu napredku EU spoštoval in cenil; ker Parlament v svojih resolucijah redno poziva države članice, naj izvajajo ustrezne politike v tej smeri (8);

E.

ker se na splošno priznava, da se invalidi v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo s številnimi ovirami in diskriminacijo, zaradi česar ne morejo uveljavljati svojih temeljnih svoboščin in pravic, zapisanih v veljavnih zakonodajnih okvirih EU in OZN; ker to zajema enak dostop do izobraževanja in poklicnega usposabljanja, dostop do trga dela, enake možnosti in enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu, dostop do osebne asistence, zajamčeno volilno pravico in vključevanje v skupnost;

F.

ker so osebe z avtizmom bolj izpostavljene tveganju sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva in je zanje bolj verjetno, da bodo doživele nasilje, kot za ljudi brez invalidnosti; ker naletijo na večje ovire tudi pri dostopanju do pravnega varstva in prijavljanju nasilja; ker se mnogim osebam z avtizmom še vedno odreka pravica do pravne sposobnosti in do prostega sprejemanja odločitev ter do sodelovanja pri oblikovanju politik o vprašanjih, ki jih zadevajo; ker morajo vse prepogosto živeti v ustanovah ali z družinskimi člani, ki jim prav tako močno manjka podpore in doživljajo posredno diskriminacijo; ker se osebam z avtizmom odrekajo reproduktivne pravice, tisti, ki se opredeljujejo kot LGBTIQ+, in pripadniki etničnih manjšin, pa doživljajo še dodatno diskriminacijo;

G.

ker se osebe z avtizmom srečujejo z razlikami pri dostopanju do zdravstvenega varstva, zaradi česar nimajo izpolnjenih potreb po telesnem in psihološkem zdravstvenem varstvu, kar tudi vpliva na njihovo precej nižjo pričakovano življenjsko dobo;

H.

ker dekleta in ženske z avtizmom doživljajo večplastne oblike diskriminacije, tako pri dostopanju do diagnoze kot v izobraževanju in pri zaposlitvi;

I.

ker je predlagana protidiskriminacijska direktiva (9), ki bi s horizontalnim pristopom omogočila večjo zaščito pred vsemi vrstami diskriminacije, v Svetu še vedno blokirana;

J.

ker brezposelnost lahko pesti do 90 % oseb z avtizmom, kar je nesorazmerno veliko (10);

K.

ker je treba nujno zasnovati vključujoče programe usposabljanja za strokovnjake v vseh sektorjih družbe, da bi spodbudili boljše razumevanje avtizma, preprečili diskriminacijo ter poskrbeli za dostopnost in vključevanje;

L.

ker PDEU v svojem 20 členu državljanom Unije daje pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic; ker je ta pravica invalidov zaščitena s členom 18 Konvencije o pravicah invalidov, ki so jo ratificirale tudi Evropska unija in 27 držav članic in jim zagotavlja svobodo gibanja, prosto izbiro prebivališča in pravico do državljanstva na enaki podlagi kot drugim;

M.

ker med državami članicami ni vzajemnega priznavanja statusa invalidnosti in diagnoze avtizma, to pa osebam z avtizmom in njihovim družinskim članom onemogoča, da bi v celoti uveljavljali pravico do prostega gibanja v EU, saj jih ovira pri selitvi v drugo državo članico zaradi dela, študija ali drugih razlogov ter jim preprečuje dostop do podpore; ker je bila ta problematika predstavljena v več peticijah, vloženih v zadnjih letih, zlasti glede razlik v diagnosticiranju avtizma med državami članicami ter razlik v metodah in rezultatih nacionalnih sistemov ocenjevanja invalidnosti, kar vpliva na življenje in življenjske odločitve posameznikov;

N.

ker je Odbor za peticije nedavno prejel peticijo z zahtevo, naj evropska kartica ugodnosti za invalide zagotavlja zaščito tudi osebam z motnjami avtističnega spektra;

O.

ker so te osebe večinoma izključene iz raziskav, celo iz akademskih, kliničnih in zdravstvenih preiskav, ki jih neposredno zadevajo;