Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih

(COM(2023) 420 final – 2023/0234 (COD))

(C/2024/888)

(Zakonodajni predlog Evropske komisije in Povzetek poročila o oceni učinka)

Poročevalec:

Zsolt KÜKEDI

Zaprosili	Evropski parlament, 2. 10. 2023 Svet, 6. 10. 2023
Pravna podlaga	člen 192(1) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	2. 10. 2023
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	25. 10. 2023
Plenarno zasedanje št.	582
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	169/13/17

I. Politična priporočila

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO)

pozdravlja revizijo okvirne direktive o odpadkih in uporabo načela „onesnaževalec plača“ v okviru sistema razširjene odgovornosti proizvajalca; predlaga posvetovanje s platformo deležnikov za krožno gospodarstvo, da se politike uskladijo s trenutno agendo in cilji, ki jih je EU določila za države članice;

podpira obvezno uvedbo sistema razširjene odgovornosti proizvajalca za tekstilne izdelke, da bo enotna odgovornost proizvajalca pomembno vplivala na dajanje na trg, popravilo in ponovno uporabo trajnih in visokokakovostnih tekstilnih izdelkov. To, da bodo skupna pravila veljala tudi za prodajalce, ki poslujejo na spletnih platformah, je še zlasti pomembno in to je treba podpreti;

predlaga, da se v zvezi z obveznostjo plačevanja prispevkov na podlagi razširjene odgovornosti proizvajalca ponovno preuči stališče, v skladu s katerim ima zaščita interesov mikropodjetij prednost pred načelom „onesnaževalec plača“. Z razširjeno odgovornostjo proizvajalca kot temeljnim načelom se predpostavlja, da je proizvajalec odgovoren za celoten življenjski cikel svojega proizvoda, vključena pa mora biti tudi socialna pogojenost;

poziva k reviziji, da se zagotovi izvajanje veljavne zakonodaje v praksi. V zakonodajnem predlogu so rabljena oblačila (izdelki) in tekstilni odpadki v določbah člena 22d obravnavani enako, kar ni ustrezno;

podpira predlagano zahtevo za raziskave na ravni NUTS 2 o tekstilnih odpadkih in predlaga vzpostavitev skupne metodologije, da bodo enaka pravila na ravni držav članic, pri čemer bi bilo treba za določanje količine odpadnega tekstila in obutve uporabiti mešane komunalne odpadke, ter predlaga ozemeljsko razčlenitev trenutno razpoložljivih podatkov;

meni, da je treba pojasniti zakonodajo o preprečevanju nastajanja tekstilnih odpadkov, ki omogoča, da se prihodki od prodaje sekundarnih surovin, pridobljenih iz teh odpadkov, odštejejo od prispevkov, ki jih mora plačati proizvajalec v okviru razširjene odgovornosti proizvajalca;

v zvezi s preprečevanjem razmetavanja s hrano opozarja, da se zdi prezgodaj, da bi poleg zavezujočih ciljev, ki jih predlaga zakonodaja, predvideli tudi postopek za ugotavljanje kršitev gospodinjstev, za kar države članice nimajo na voljo pravnih sredstev in sankcij, hkrati pa več kot polovica odpadkov od razmetavanja s hrano izhaja iz gospodinjstev; poziva Evropsko komisijo, naj nemudoma predstavi svoj predlog za revizijo uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, vključno z določbami za izboljšanje označevanja datuma ter njegovega razumevanja in upoštevanja pri potrošnikih; se zavzema za priznanje vloge in prispevka potrošniških organizacij v boju proti razmetavanju s hrano z obveščanjem in izobraževanjem potrošnikov;

predlaga, naj se pregledajo pojmi in terminologija v zvezi s preprečevanjem razmetavanja s hrano, da se zagotovi enotna razlaga zakonodaje; predlaga, naj se spremeni opredelitev živilskih odpadkov, ki naj ne vključuje dozorelih nepobranih pridelkov, saj so del kroženja snovi in učinkovit način za kompostiranje in organsko gnojenje zemlje; predlaga, da se kmetom omogoči trženje nepopolnih, a užitnih pridelkov v skladu s priporočilom št. 16 evropskega državljanskega foruma o živilskih odpadkih;

predlaga, naj se kompostiranje obravnava kot naravni cikel. Organski odpadki nastajajo tudi v gospodinjstvih in v povprečju predstavljajo tretjino gospodinjskih odpadkov. Uporaba organskih materialov neizogibno povzroča organske odpadke v obliki ostankov (npr. olupki zelenjave in sadja, kavna usedlina, čaj, trava itd.). Okoljsko ozaveščen življenjski slog bi moral vključevati ustrezno ravnanje s temi odpadki in njihovo kompostiranje. Gospodinjstva z lastnim vrtom imajo vsekakor to možnost, opozoriti pa je treba tudi na pomen skupnostnega kompostiranja v mestih. Končni proizvod kompostiranja je primeren za obnavljanje zaloge hranil in gnojenje ter je podnebju prijazna in varčna rešitev. EESO predlaga, naj se zmanjšanje količine živilskih odpadkov nanaša le na odpadke, ki se jim je mogoče izogniti, in da je treba odpadke, ki se jim ni mogoče izogniti, izključiti iz opredelitev odpadkov in odstotkov zmanjšanja odpadkov;

10.

poudarja, da so blago in embalaža iz biološko razgradljive plastike in plastike, primerne za kompostiranje, bistvenega pomena za vzdržnost krožnega gospodarstva (1), saj se je rast uporabe plastične embalaže povečala vzporedno z rastjo lesnih odpadkov. Posebej je treba poudariti, da je treba prepovedati pošiljanje odpadkov iz Evrope v neevropske države z namenom odlaganja odpadkov na odlagališčih. To lahko vključuje živila in tekstilne izdelke, pa tudi embalažo, ki se običajno pri tem uporablja;

11.

v zvezi s preprečevanjem razmetavanja s hrano opozarja na dejstvo, da bodo v prihodnosti pomembni obvezni cilji glede primarne proizvodnje.

II. Utemeljitev političnih priporočil

12. Uporaba načela „onesnaževalec plača“ v sistemu razširjene odgovornosti proizvajalca

13.

Sistem razširjene odgovornosti proizvajalca in načelo „onesnaževalec plača“ končno zavezujeta proizvajalce, da prevzamejo odgovornost za negativne vplive svojih izdelkov na okolje. Proizvajalci lahko prevzamejo tudi odgovornost za predelavo in recikliranje izdelkov. Na ta način se lahko okoljski stroški vključijo v ceno izdelkov, kar vodi k boljšemu uravnavanju cen in potrošnikom omogoča, da sprejemajo bolj utemeljene odločitve o nakupu.

14.

EESO priporoča tudi, naj se s pristojbino iz naslova razširjene odgovornosti proizvajalca podprejo dejavnosti ponovne uporabe v tekstilnem sektorju, ki ustvarjajo nova delovna mesta.

15.

Poleg tega EESO opozarja Komisijo na dejstvo, da velik del tekstilnih odpadkov, proizvedenih ali distribuiranih v Evropi, ne postane odpadek v Evropi. Sistem razširjene odgovornosti proizvajalca bi moral financirati izvoz tekstila in stroške čiščenja onesnaževanja (v državah svetovnega juga) ter podpirati vlogo svetovnega juga v krožnem gospodarstvu.

16.

Načelo „onesnaževalec plača“ od proizvajalcev zahteva, da razvijajo izdelke in embalažo, ki jih je mogoče zlahka reciklirati ali ki se v okolju razgradijo. To bo vplivalo tudi na trajnostno oblikovanje in razvoj inovativnih rešitev v vseh fazah življenjskega cikla izdelka.

17.

V okviru predlaganega sistema razširjene odgovornosti se lahko proizvajalci zavežejo, da bodo predelali in reciklirali svoje proizvode ter ustrezno ravnali z odpadki. To bo zmanjšalo količino odpadkov in pomagalo omejiti naraščajočo porabo virov pri proizvodnji novih izdelkov.

18.

EESO poziva oblikovalce politik, naj določijo merila za ekološko modulacijo, ki bodo upoštevala tudi širše vidike, zlasti samo uporabo proizvodov. Pristojbine bi morale biti zasnovane tako, da bi zagotavljale smiselne spodbude za manjšo proizvodnjo, hkrati pa podpirale skupnosti, na katere vpliva izvoz tekstila, odpravljale problematične snovi iz izdelkov in proizvodnje ter razkrivale informacije o dobavni verigi in obsegu proizvodnje. EESO ne more podpreti sistemov nagrajevanja, ki ne zagotavljajo prave spodbude za spremembe, temveč predlaga uvedbo sistema spodbud in kazni, ki bodo neizogibno sprožile spremembe zasnove (npr. spodbuda za vključitev označevanja datuma proizvodnje, spodbuda za uporabo predelanih tkanin ali preje iz postopkov recikliranja vlaken v nova vlakna, kazen za uporabo sintetičnih materialov ali problematičnih mešanic, kazen za izdelke, ki vsebujejo problematične snovi).

19.

S spremenjenimi postopki recikliranja in obdelave odpadkov bodo nastale nove zaposlitvene možnosti, zlasti v obratih za recikliranje in obratih za obdelavo odpadkov, pa tudi z delovnimi mesti za strokovnjake za trajnostnost.

20. Področje uporabe ureditve

21.

Pomembno je, da za vse proizvajalce in distributerje v sektorju velja enotna ureditev. Skupna pravila za prodajalce, ki poslujejo na spletnih platformah, so zelo pomembna in jih je treba podpreti.

22.

Glavni cilj morata biti preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z izdelki po koncu njihove življenjske dobe v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.

23. Enotna uporaba načela „onesnaževalec plača“

24.

Predlagana sprememba v svoji sedanji obliki ne bi spodbudila trajnosti 88 % proizvajalcev, temveč bi finančno obremenila preostalih 12 %, ki poleg tega ne bi plačevali le za svoje proizvode, temveč tudi za proizvode 88 % proizvajalcev, ki ne bi ničesar prispevali. Predlog je torej v nasprotju z načelom „onesnaževalec plača“.

25.

Izključitev mikropodjetij (npr. krojačev itd.) iz področja uporabe lahko povzroči težave z vidika konkurence, kar bi lahko ta sektor potisnilo v sivo ekonomijo (prestrukturiranje podjetij).

26.

Obstaja nevarnost, da bodo v prihodnosti podani predlogi, tudi v okviru drugih sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca, da bi našli vrzeli, ki bi koristile nekaterim proizvajalcem.

27. Ponovna preučitev uporabnosti tekstilnih odpadkov

28.

Pri tekstilnih odpadkih je za pripravo za ponovno uporabo (postopek predelave odpadkov) potrebno dovoljenje in izpolnjena morajo biti merila za prenehanje statusa odpadka. Posebno podporo si zasluži cilj dajanja prednosti preprečevanju in zagotavljanju, da tekstilni izdelki, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, ostanejo v obtoku in ne postanejo odpadki, pri čemer se ohranjajo in izkoristijo obstoječe dobrodelne organizacije.

29.

Zakonodajo je treba pojasniti, da se prednostno zagotovi, da oblačila iz tekstila in obutev ne postanejo odpadki, temveč ostanejo v ciklu kot izdelki. Takoj ko postanejo odpadki, so namreč umeščeni v strogo reguliran in zapleten pravni sistem obdelave odpadkov, v skladu s katerim se priprava za ponovno uporabo (na primer krpanje, pranje in likanje) lahko izvede le z dovoljenjem za ravnanje z odpadki, kar pa ni realistično.

30. Predlog za opustitev geografske razčlenitve NUTS 2 v raziskavah

31.

V več državah EU sistemi ravnanja z odpadki delujejo na nacionalni ravni ali na ravni območij ravnanja z odpadki, zato regionalni podatki NUTS 2 niso na voljo.

32.

EESO poziva, naj se omogoči določitev geografske razčlenitve za zbiranje podatkov na ravni držav članic.

33. Zagotavljanje preživetja dobrodelnih organizacij

34.

Dobrodelne organizacije trenutno pogosto prodajajo oblačila, pripravljena za ponovno uporabo, in z izkupičkom od prodaje financirajo svoje dejavnosti. V skladu s predlaganimi spremembami ne bi imele več koristi od teh prihodkov, ki bi jih morale ponovno vložiti v sistem razširjene odgovornosti proizvajalca. To bi lahko ogrozilo preživetje teh organizacij.

35.

V predlogu direktive je predvidena finančna poravnava med dobrodelnimi organizacijami in sistemi razširjene odgovornosti proizvajalcev, če te organizacije ne bi brezplačno oddale oblačil in obutve, ki so jih brezplačno prejele. EESO poziva k določitvi jasnih meril glede upravljanja organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev in o tem, kako bodo vključena socialna podjetja.

36. Sredstva, ki so na voljo državam članicam za pravočasno doseganje ciljev in odpravo potrebe po postopkih za ugotavljanje kršitev

37.

Ozaveščanje in druga nezavezujoča orodja državam članicam ne zagotavljajo zadostnih jamstev, da bodo dosegle cilj, določen na ravni prebivalstva/gospodinjstev, in odpravile potrebo po postopkih za ugotavljanje kršitev.

38.

Šele ko bodo na ravni držav članic znani skupna metodologija in minimalne zahteve glede kakovosti za enotno merjenje količin živilskih odpadkov ter ko bo Komisija sprejela sklep o odstopanju glede na referenčno leto 2020, bo država članica lahko upoštevala dejanske količinske referenčne podatke in opredelila ukrepe, potrebne za doseganje 30-odstotnega zmanjšanja glede na te osnovne podatke na ravni gospodinjstev.

39.

Zdi se prenagljeno določati postopek za ugotavljanje kršitev, zato EESO predlaga, naj se to vprašanje ponovno preuči v okviru pregleda, predvidenega za leto 2027.

40. Revizija pojmov in terminologije za zagotovitev enotne razlage zakonodaje

41.

Nekatere vrste živilskih odpadkov (juhe, jogurti itd.) se splakujejo v stranišča ali odtoke v gospodinjstvih in niso navedene v podatkih o odpadkih, saj se izpustijo v odpadno vodo. Poznavanje metodologije je bistvenega pomena za določanje obveznosti na ravni držav članic.

42.

Pomembno je poudariti, da referenčni podatki za leto 2020 izhajajo iz zbiranja podatkov v državah članicah in upoštevajo količine odpadkov, ki se kompostirajo (kompostiranje v gospodinjstvih in skupnosti) ali izpuščajo v odpadno vodo, tj. nikakor ne odražajo strukture podatkov, ki se bodo zbirali na podlagi prihodnje metodologije, saj del odpadkov ne zapusti gospodinjstev (kompostiranje v gospodinjstvih) ali se odstrani na drug način.

43.

Poznavanje metodologije je bistvenega pomena za določanje obveznosti na ravni držav članic. EESO priporoča, naj se v metodologiji upoštevajo le trdni komunalni odpadki in da se kompostiranje opredeli kot bistveno orodje za prispevanje h krožnemu gospodarstvu, saj ga vidi kot korektivni element metodologije v korist držav članic.

44. Zmanjšanje razmetavanja s hrano bi se moralo nanašati le na odpadke, ki se jim je mogoče izogniti, količina odpadkov, ki se jim ni mogoče izogniti, pa se ne bi smela upoštevati

45.

V okviru predhodno izvedenega zbiranja podatkov so živilski odpadki, ki se jim ni mogoče izogniti, vključeni v statistično poročanje držav članic o odpadkih.

46.

V direktivi je treba navesti, da se nekaterim živilskim odpadkom ni mogoče izogniti (na primer kavni usedlini, olupkom sadja ali piščančjim kostem). Teh odpadkov ni mogoče zmanjšati: ne morejo biti nič drugega kot odpadki.

47.

EESO predlaga, naj se pri opredelitvi osnovne vrednosti tako v referenčno raven kot v cilj zmanjšanja vključijo le živilski odpadki, ki se jim je mogoče izogniti. Namen predlaganih sprememb tega predloga je zagotoviti, da bo nova zakonodaja državam članicam, ki posebej merijo živilske odpadke, ki se jim je mogoče izogniti, in odpadke, ki se jim ni mogoče izogniti, omogočila, da kot izhodiščno raven upoštevajo samo kategorijo živilskih odpadkov, ki se jim je mogoče izogniti. Raziskave, ki so jih izvedle države članice, kažejo, da bo v zvezi s kategorijo odpadkov, ki se jim ni mogoče izogniti, cilj 30-odstotnega zmanjšanja do leta 2030 veliko težje doseči in še vedno sproža številna vprašanja.

48.

EESO predlaga tudi oceno količine živilskih odpadkov, ki se kompostirajo v gospodinjstvih, uporabljajo za pomije ali spuščajo v kanalizacijo, brez česar ne bo mogoče dobiti popolne slike o količini nastalih živilskih odpadkov v gospodinjstvih in načinih njihove predelave ali odstranjevanja.

49.

EESO ugotavlja, da je eden od vzrokov za razmetavanje s hrano pri potrošnikih pomanjkanje pravilnega razumevanja razlike med datumom izteka roka uporabnosti („porabiti do“) in minimalnim rokom trajanja („uporabno najmanj do“). Komisija bi morala do decembra 2022 objaviti predlog revizije uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, s katerim naj bi se spremenila pravila glede označevanja datuma, da bi se izboljšala njegova formulacija in zapis ter s tem prispevalo k boljšemu razumevanju in uporabi teh informacij pri potrošnikih. EESO obžaluje, da ta pobuda, ki bi lahko prispevala k cilju zmanjšanja živilskih odpadkov na ravni potrošnikov, še ni objavljena.

50.

Potrošniške organizacije imajo lahko ključno vlogo v boju proti razmetavanju s hrano z ozaveščanjem potrošnikov in zagotavljanjem praktičnih nasvetov za pomoč potrošnikom pri spreminjanju vedenjskih vzorcev in zmanjšanju zavržkov hrane v gospodinjstvih. EESO priporoča, naj se priznata strokovno znanje in vloga potrošniških organizacij pri izobraževanju potrošnikov o živilskih odpadkih in o tem, kako jih zmanjšati, tudi z omogočanjem dostopa do možnosti financiranja iz člena 9a(1)(d).

III. Predlogi sprememb zakonodajnega predloga

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 17 se spremeni:

Predlog Komisije

Predlog spremembe

V skladu z načelom onesnaževalec plača iz člena 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je bistveno, da proizvajalci, ki dajejo nekatere tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke na trg Unije, prevzamejo odgovornost za ravnanje z njimi ob koncu življenjske dobe in za podaljšanje njihove življenjske dobe z omogočanjem dostopnosti rabljenih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov na trgu za ponovno uporabo. Za izvajanje načela onesnaževalec plača je primerno določiti obveznosti glede ravnanja z odpadki za proizvajalce tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, ki vključujejo vse proizvajalce, uvoznike ali distributerje, ki ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s pogodbami, sklenjenimi na daljavo, kot so opredeljene v členu 2, točka 7, Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11), navedene izdelke prvič poklicno dajo na voljo na trgu na ozemlju države članice pod svojim imenom ali blagovno znamko.

Iz skupine proizvajalcev, ki jih zajema razširjena odgovornost proizvajalca, bi morali biti izključeni mikropodjetja in samozaposleni krojači, ki izdelujejo po meri narejene izdelke, zaradi njihove manjše vloge na trgu tekstilnih izdelkov, pa tudi subjekti, ki dajejo na trg rabljene tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke ali take izdelke, pridobljene iz navedenih rabljenih ali odpadnih izdelkov, da bi se v Uniji podprla ponovna uporaba, tudi prek popravil, obnove in večvrednostnega recikliranja, pri katerih se nekatere funkcije prvotnega izdelka spremenijo.

Predlog spremembe 2

Člen 1(2) se spremeni:

Predlog Komisije

Predlog spremembe

(2)

v členu 3 se vstavijo naslednji odstavki:

„4b. „proizvajalec tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc“

pomeni vsakega proizvajalca, uvoznika ali distributerja ali drugo fizično ali pravno osebo, razen tistih, ki na trgu dobavljajo rabljene tekstilne in obutvene izdelke iz Priloge IVc ter tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc, ki so pridobljeni iz takih rabljenih ali odpadnih izdelkov ali njihovih delov, podjetij, ki imajo manj kot deset zaposlenih in katerih letni promet in bilančna vsota ne presegata 2 milijonov EUR, ter samozaposlenih krojačev, ki izdelujejo po meri narejene izdelke, pri čemer ima navedeni proizvajalec ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s pogodbami, sklenjenimi na daljavo, kot so opredeljene v členu 2(7) Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta*: […]

(2)

v členu 3 se vstavijo naslednji odstavki:

„4b. „proizvajalec tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc“

pomeni vsakega proizvajalca, uvoznika ali distributerja ali drugo fizično ali pravno osebo, pri čemer ima navedeni proizvajalec ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s pogodbami, sklenjenimi na daljavo, kot so opredeljene v členu 2(7) Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta*: […]

Obrazložitev predlogov sprememb 1 in 2

Povezano s priporočilom 2. Predlagana sprememba v svoji sedanji obliki ne bi spodbudila trajnostnega ravnanja pri 88 % proizvajalcev, temveč bi finančno obremenila preostalih 12 %, ki poleg tega ne bi plačevali le za svoje proizvode, temveč tudi za proizvode 88 % proizvajalcev, ki ne bi ničesar prispevali. Predlog je torej v nasprotju z načelom „onesnaževalec plača“.

Izključitev mikropodjetij (npr. krojačev itd.) iz področja uporabe lahko povzroči težave z vidika konkurence, kar bi lahko ta sektor potisnilo v sivo ekonomijo (prestrukturiranje podjetij).

Obstaja nevarnost, da bodo v prihodnosti podani predlogi, tudi v okviru drugih sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca, da bi našli vrzeli, ki bi koristile nekaterim proizvajalcem.

Predlog spremembe 3

Člen 22d se spremeni:

Predlog Komisije

Predlog spremembe

3.	Države članice zagotovijo, da se rabljeni in odpadni tekstilni izdelki, izdelki, povezani s tekstilom, in obutveni izdelki, ki se zbirajo ločeno v skladu s členom 22c(5), ob zbiranju štejejo za odpadke.

3.	Države članice zagotovijo, da se odpadni tekstilni izdelki, izdelki, povezani s tekstilom, in obutveni izdelki, ki se zbirajo ločeno v skladu s členom 22c(5), ob zbiranju štejejo za odpadke.

Poleg tega države članice zagotovijo, da se rabljeni tekstilni izdelki, izdelki, povezani s tekstilom, in obutveni izdelki ne štejejo za odpadke; zahteve za registracijo in dovoljenja iz te direktive se zanje ne uporabljajo med pripravo za ponovno uporabo.

V zvezi s tekstilnimi izdelki, razen izdelkov iz Priloge IVc, ter neprodanimi tekstilnimi izdelki, izdelki, povezanimi s tekstilom, in obutvenimi izdelki iz Priloge IVc države članice zagotovijo, da se različne frakcije tekstilnih materialov in tekstilnih izdelkov v trenutku nastanka odpadkov ločijo, če tako ločevanje omogoča poznejšo ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje, vključno z recikliranjem iz vlaken v vlakna, kjer tehnološki napredek to omogoča.

Obrazložitev

Povezano s priporočilom 3. Pri tekstilnih odpadkih je za pripravo za ponovno uporabo (postopek predelave odpadkov) potrebno dovoljenje in izpolnjena morajo biti merila za prenehanje statusa odpadka. Posebno podporo si zasluži cilj dajanja prednosti preprečevanju in zagotavljanju, da tekstilni izdelki, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, ostanejo v obtoku in ne postanejo odpadki, pri čemer se ohranjajo in izkoristijo obstoječe dobrodelne organizacije.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 24 se spremeni:

Predlog Komisije

Predlog spremembe

[…] Za preverjanje in izboljšanje učinkovitosti mreže za zbiranje in informacijskih kampanj bi bilo treba vsaj na ravni NUTS 2 izvajati redne raziskave o sestavi zbranih mešanih komunalnih odpadkov, da bi se določila količina odpadnih tekstilnih izdelkov in obutve med njimi. Poleg tega bi morale organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, vsako leto izračunati in javno objaviti informacije o uspešnosti sistemov ločenega zbiranja in doseženi letni stopnji ločenega zbiranja.

[…] Za preverjanje in izboljšanje učinkovitosti mreže za zbiranje in informacijskih kampanj bi bilo treba vsaj na ravni NUTS 2 na podlagi skupne metodologije, da bodo enaka pravila na ravni držav članic, izvajati redne raziskave o sestavi zbranih mešanih komunalnih odpadkov, da bi se določila količina odpadnih tekstilnih izdelkov in obutve med njimi. Poleg tega bi morale organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, vsako leto izračunati in javno objaviti informacije o uspešnosti sistemov ločenega zbiranja in doseženi letni stopnji ločenega zbiranja.

Obrazložitev

Povezano s priporočilom 5 V več državah EU sistemi ravnanja z odpadki delujejo na nacionalni ravni ali na ravni območij ravnanja z odpadki, zato regionalni podatki NUTS 2 niso na voljo.

Predlog spremembe 5

Člen 22c se spremeni:

Predlog Komisije

Predlog spremembe

3.	Države članice od organizacij, pristojnih za odgovornost proizvajalcev, zahtevajo, da zagotovijo, da finančni prispevki, ki jim jih plačajo proizvajalci tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc:

3.	Države članice od organizacij, pristojnih za odgovornost proizvajalcev, zahtevajo, da zagotovijo, da finančni prispevki, ki jim jih plačajo proizvajalci tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc:

[…]

(b)	se prilagodijo, da se upoštevajo vsi prihodki organizacij, pristojnih za odgovornost proizvajalcev, od ponovne uporabe ali priprave za ponovno uporabo ali od vrednosti sekundarnih surovin, pridobljenih iz recikliranih odpadnih tekstilnih izdelkov;

(b)

se prilagodijo, da se upoštevajo vsi prihodki organizacij, pristojnih za odgovornost proizvajalcev, od ponovne uporabe ali priprave za ponovno uporabo ali od vrednosti sekundarnih surovin, pridobljenih iz recikliranih odpadnih tekstilnih izdelkov; izjema so prihodki, ki jih pri tem ustvarijo socialna podjetja;

[…]

Obrazložitev

Povezano s priporočilom 5. Dobrodelne organizacije trenutno pogosto prodajajo oblačila, pripravljena za ponovno uporabo, in z izkupičkom od prodaje financirajo svoje dejavnosti. V skladu s predlaganimi spremembami bi morale te prihodke ponovno vložiti v sistem razširjene odgovornosti proizvajalca. To bi lahko ogrozilo preživetje teh organizacij.

Predlaga se, da se za te prihodke dobrodelnih (neprofitnih) organizacij uvede izjema. Tako med sistemi razširjene odgovornosti proizvajalcev in dobrodelnimi organizacijami ne bo potrebna finančna poravnava, če bodo te organizacije brezplačno oddale oblačila in obutev, ki so jih brezplačno prejele.

Predlog spremembe 6

Člen 9a se spremeni:

Predlog Komisije

Predlog spremembe

3.	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38a za dopolnitev te direktive v zvezi z določitvijo skupne metodologije in minimalnih zahtev glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38a za dopolnitev te direktive v zvezi z določitvijo skupne metodologije in minimalnih zahtev glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane. Da bi zagotovili enotno merjenje stopenj odpadne hrane, mora Komisija pri določanju te metodologije pozornost nameniti okviru stvarnega področja uporabe Direktive, kompostiranje kot postopek uporabe odpadkov pa je opredeljeno kot korektivni element metodologije v korist držav članic.

Obrazložitev

Povezano s priporočilom 7. Poznavanje metodologije je bistvenega pomena za določanje obveznosti na ravni držav članic. EESO priporoča, naj se v metodologiji upoštevajo le trdni komunalni odpadki in da se kompostiranje opredeli kot bistveno orodje za prispevanje h krožnemu gospodarstvu, saj ga vidi kot korektivni element metodologije v korist držav članic.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 9 se spremeni:

Predlog Komisije

Predlog spremembe

(9)	Da bi se v kratkem roku dosegli rezultati, nosilcem živilske dejavnosti, potrošnikom in javnim organom pa zagotovila potrebna dolgoročna perspektiva, bi bilo treba določiti količinsko opredeljene cilje za zmanjšanje nastajanja odpadne hrane, ki bi jih morale države članice doseči do leta 2030.

(9)

Da bi se v kratkem roku dosegli rezultati, nosilcem živilske dejavnosti, potrošnikom in javnim organom pa zagotovila potrebna dolgoročna perspektiva, bi bilo treba določiti količinsko opredeljene cilje za zmanjšanje nastajanja po nepotrebnem odpadne hrane, ki bi jih morale države članice doseči do leta 2030.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 13 se spremeni:

Predlog Komisije

Predlog spremembe

(13)

Demografske spremembe pomembno vplivajo na količino porabljene hrane in nastajanje odpadne hrane. Zato bi bilo treba skupni cilj za zmanjšanje količine odpadne hrane, ki bi se uporabljal za prodajo na drobno in drugo distribucijo hrane, restavracije in gostinske dejavnosti ter gospodinjstva, izraziti kot odstotno spremembo stopenj odpadne hrane na prebivalca, da bi se upoštevale spremembe prebivalstva.

(13)

Demografske spremembe pomembno vplivajo na količino porabljene hrane in nastajanje po nepotrebnem odpadne hrane. Zato bi bilo treba skupni cilj za zmanjšanje količine odpadne hrane, ki bi se uporabljal za prodajo na drobno in drugo distribucijo hrane, restavracije in gostinske dejavnosti ter gospodinjstva, izraziti kot odstotno spremembo stopenj po nepotrebnem odpadne hrane na prebivalca, da bi se upoštevale spremembe prebivalstva.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 36 se spremeni:

Predlog Komisije

Predlog spremembe

(36)

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(8) Direktive 2008/98/ES v zvezi s skupno metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti za zagotovitev enotnega merjenja stopenj odpadne hrane bi bilo treba z manjšimi prilagoditvami premakniti v nov člen, ki posebej obravnava preprečevanje nastajanja odpadne hrane.

(36)

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(8) Direktive 2008/98/ES v zvezi s skupno metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti za zagotovitev enotnega merjenja stopenj po nepotrebnem odpadne hrane bi bilo treba z manjšimi prilagoditvami premakniti v nov člen, ki posebej obravnava preprečevanje nastajanja po nepotrebnem odpadne hrane.

Predlog spremembe 10

Povezano s priporočilom 9

Člen 9a se spremeni:

Predlog Komisije

Predlog spremembe

Preprečevanje nastajanja odpadne hrane

1.	Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadne hrane v primarni pridelavi, predelavi in proizvodnji, prodaji na drobno in drugi distribuciji hrane ter v restavracijah in gostinskih dejavnostih, pa tudi v gospodinjstvih. Navedeni ukrepi vključujejo:

1.	Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nastajanja po nepotrebnem odpadne hrane v primarni pridelavi, predelavi in proizvodnji, prodaji na drobno in drugi distribuciji hrane ter v restavracijah in gostinskih dejavnostih, pa tudi v gospodinjstvih. Navedeni ukrepi vključujejo:

(a)	oblikovanje in podpiranje ukrepov za spremembo vedenja za zmanjšanje količine odpadne hrane ter informacijskih kampanj za ozaveščanje o preprečevanju odpadne hrane;

(a)	oblikovanje in podpiranje ukrepov za spremembo vedenja za zmanjšanje količine odpadne hrane ter informacijskih kampanj za ozaveščanje o preprečevanju odpadne hrane;

(b)	odkrivanje in odpravo neučinkovitosti pri delovanju prehranske verige ter podpiranje sodelovanja med vsemi akterji ob hkratnem zagotavljanju pravične porazdelitve stroškov in koristi ukrepov za preprečevanje;

(b)	odkrivanje in odpravo neučinkovitosti pri delovanju prehranske verige ter podpiranje sodelovanja med vsemi akterji ob hkratnem zagotavljanju pravične porazdelitve stroškov in koristi ukrepov za preprečevanje;

(c)	spodbujanje doniranja hrane in drugih načinov prerazdeljevanja živil, namenjenih za prehrano ljudi, pri čemer se rabi za prehrano ljudi daje prednost pred rabo za živalsko krmo in ponovno predelavo v neživilske proizvode;

(c)	spodbujanje doniranja hrane in drugih načinov prerazdeljevanja živil, namenjenih za prehrano ljudi, pri čemer se rabi za prehrano ljudi daje prednost pred rabo za živalsko krmo in ponovno predelavo v neživilske proizvode;

(d)	podpiranje usposabljanja in razvoja spretnosti ter olajšanje dostopa do možnosti financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja ter akterje socialnega gospodarstva.

(d)	podpiranje usposabljanja in razvoja spretnosti ter olajšanje dostopa do možnosti financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja ter akterje socialnega gospodarstva.

Države članice zagotovijo, da so vsi zadevni akterji v dobavni verigi vključeni sorazmerno s svojo zmogljivostjo in vlogo pri preprečevanju nastajanja odpadne hrane v prehranski verigi, pri čemer poseben poudarek namenijo preprečevanju nesorazmernega vpliva na mala in srednja podjetja.

Države članice zagotovijo, da so vsi zadevni akterji v dobavni verigi vključeni sorazmerno s svojo zmogljivostjo in vlogo pri preprečevanju nastajanja po nepotrebnem odpadne hrane v prehranski verigi, pri čemer poseben poudarek namenijo preprečevanju nesorazmernega vpliva na mala in srednja podjetja.

2.	Države članice spremljajo in ocenjujejo izvajanje svojih ukrepov za preprečevanje odpadne hrane, vključno s skladnostjo s cilji za zmanjšanje količine hrane iz odstavka 4, tako da merijo stopnje odpadne hrane na podlagi metodologije, določene v skladu z odstavkom 3.

2.	Države članice spremljajo in ocenjujejo izvajanje svojih ukrepov za preprečevanje odpadne hrane, vključno s skladnostjo s cilji za zmanjšanje količine hrane iz odstavka 4, tako da merijo stopnje po nepotrebnem odpadne hrane na podlagi metodologije, določene v skladu z odstavkom 3.

3.	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38a za dopolnitev te direktive v zvezi z določitvijo skupne metodologije in minimalnih zahtev glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane.

3.	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38a za dopolnitev te direktive v zvezi z določitvijo skupne metodologije in minimalnih zahtev glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj po nepotrebnem odpadne hrane.

4.	Države članice sprejmejo potrebne in ustrezne ukrepe, da do 31. decembra 2030 dosežejo naslednje cilje za zmanjšanje količine odpadne hrane na nacionalni ravni:

4.	Države članice sprejmejo potrebne in ustrezne ukrepe, da do 31. decembra 2030 dosežejo naslednje cilje za zmanjšanje količine odpadne hrane na nacionalni ravni:

(a)	zmanjšati nastajanje odpadne hrane pri predelavi in proizvodnji za 10 % v primerjavi s količino, nastalo leta 2020;

(a)	zmanjšati nastajanje po nepotrebnem odpadne hrane pri predelavi in proizvodnji za 10 % v primerjavi s količino, nastalo leta 2020;

(b)	zmanjšati skupno količino odpadne hrane na prebivalca, ki nastane pri prodaji na drobno in drugi distribuciji hrane, v restavracijah in gostinskih dejavnostih ter gospodinjstvih, in sicer za 30 % v primerjavi s količino, nastalo leta 2020.

(b)	zmanjšati skupno količino po nepotrebnem odpadne hrane na prebivalca, ki nastane pri prodaji na drobno in drugi distribuciji hrane, v restavracijah in gostinskih dejavnostih ter gospodinjstvih, in sicer za 30 % v primerjavi s količino, nastalo leta 2020.

Če lahko država članica zagotovi podatke za referenčno leto pred letom 2020, zbrane z metodami, primerljivimi z metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti za enotno merjenje stopenj odpadne hrane iz Delegiranega sklepa Komisije (EU) 2019/1597, se lahko uporabi referenčno leto pred letom 2020 . Država članica v 18 mesecih od začetka veljavnosti te direktive uradno obvesti Komisijo in druge države članice o svoji nameri, da bo uporabila referenčno leto pred letom 2020 , ter Komisiji predloži podatke in metode merjenja, uporabljene za njihovo zbiranje.

Odpadno hrano sestavljajo deli živil, namenjeni prehrani ljudi, in deli živil, ki niso namenjeni prehrani ljudi . Odpadna hrana, ki je del živil, ki so namenjena prehrani ljudi, je po nepotrebnem odpadna hrana. Odpadna hrana, ki je del živil, ki niso namenjena prehrani ljudi, pa je odpadna hrana, ki se ji ni mogoče izogniti. Za države članice, ki lahko dokažejo, da so opravile posebno merjenje po nepotrebnem odpadne hrane in odpadne hrane, ki se ji je mogoče izogniti, bi bilo treba dovoliti uporabo po nepotrebnem odpadne hrane kot merske enote za spremljanje ciljne vrednosti zmanjšanja odpadne hrane, če so bili podatki zbrani z metodami, primerljivimi z metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti za enotno merjenje stopenj odpadne hrane, kot je določeno v Delegiranem sklepu Komisije (EU) 2019/1597.

Država članica v 18 mesecih od začetka veljavnosti te direktive uradno obvesti Komisijo in druge države članice o svoji nameri, da bo uporabila po nepotrebnem odpadno hrano kot mersko enoto , ter Komisiji predloži podatke in metode merjenja, uporabljene za njihovo zbiranje.

Države članice morajo oceniti količino odpadne hrane, ki se kompostira v gospodinjstvih, količino odpadne hrane, ki se nameni domačim živalim, in količino hrane, ki se splakne v odtoke, z ustrezno metodologijo v skladu z enotno metodologijo merjenja iz Delegiranega sklepa Komisije (EU) 2019/1597.

6.	Če Komisija meni, da podatki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 5, v šestih mesecih od prejema uradnega obvestila v skladu z odstavkom 5 sprejme odločitev, s katero od države članice zahteva, da uporabi leto 2020 ali leto, ki ni leto, ki ga je država članica predlagala kot referenčno leto.

6.	Če Komisija meni, da podatki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 5, v šestih mesecih od prejema uradnega obvestila v skladu z odstavkom 5 sprejme odločitev, s katero od države članice zahteva, da uporabi leto 2020 ali leto, ki ni leto, ki ga je država članica predlagala kot referenčno leto.

Komisija do 31. decembra 2027 pregleda cilje iz odstavka 4, ki jih je treba doseči do leta 2030, da bi jih po potrebi spremenila in/ali razširila na druge faze prehranske verige ter preučila možnost določitve novih ciljev za obdobje po letu 2030. V ta namen Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom.“; (5) v členu 11(1) se tretji stavek nadomesti z naslednjim: „V skladu s členom 10(2) in (3) države članice vzpostavijo ločeno zbiranje vsaj za papir, kovine, plastiko in steklo.“; (6) v členu 11b se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Komisija v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje pripravi poročila o napredku pri doseganju ciljev iz člena 9a(4), člena 11(2), točke (c), (d) in (e), ter člena 11(3) najpozneje tri leta pred iztekom posameznega roka iz navedenih določb.“;

Obrazložitev predlogov sprememb 7, 8, 9 in 10

Povezano s priporočiloma 8 in 9. V okviru predhodno izvedenega zbiranja podatkov so živilski odpadki, ki se jim ni mogoče izogniti, vključeni v statistično poročanje držav članic o odpadkih. V direktivi je treba določiti, da dela živilskih odpadkov ni mogoče preprečiti (npr. olupke sadja in piščančje kosti – ti odpadki so neizogibni in jih ni mogoče preprečiti, seveda pa jih je mogoče uporabiti, npr. s kompostiranjem). Teh odpadkov ni mogoče zmanjšati: ne morejo biti nič drugega kot odpadki. EESO predlaga, naj se pri opredelitvi osnovne vrednosti tako v referenčno raven kot v cilj zmanjšanja vključijo le živilski odpadki, ki se jim je mogoče izogniti.

V Bruslju, 25. oktobra 2023

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Oliver RÖPKE

(1) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu (COM(2018) 28 final) –Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, razveljavitvi Direktive 2000/59/ES ter spremembi Direktive 2009/16/ES in Direktive 2010/65/EU (COM(2018) 33 final – 2018/0012 (COD)) (UL C 283, 10.8.2018, str. 61).

(11) Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).

PRILOGA

Naslednji amandmaji, ki so bili med razpravo zavrnjeni, so prejeli vsaj četrtino glasov (člen 74(3) Poslovnika):

AMANDMA 2

NAT/907 – Revizija okvirne direktive EU o odpadkih

Točka 3

Spremeni se tako:

Mnenje strokovne skupine

Predlog spremembe

z razširjeno odgovornostjo proizvajalca kot temeljnim načelom se predpostavlja, da je proizvajalec odgovoren za celoten življenjski cikel svojega proizvoda, vključena pa mora biti tudi socialna pogojenost;

Obrazložitev

Namen amandmaja je dosledno zagotavljanje načela „najprej pomisli na male“, ki je bilo večkrat poudarjeno v mnenjih EESO in ki ga je Evropska komisija obravnavala v svojem predlogu.

AMANDMA 3

NAT/907 – Revizija okvirne direktive EU o odpadkih

Točka 23

Točka se črta:

Mnenje strokovne skupine	Predlog spremembe
Enotna uporaba načela „onesnaževalec plača“

Obrazložitev

Namen amandmaja je preprečiti, da bi bila evropska MSMP nepravično označena kot neskladna z okoljskimi zahtevami in trajnostnim razvojem. Poleg tega je treba zagotoviti skladnost z že izraženim stališčem (MMSP ne bi smela nositi enakega bremena kot velika podjetja), ki ga je EESO zagovarjal v različnih mnenjih, in upoštevati „sveženj pomoči za MSP“.

AMANDMA 4

NAT/907 – Revizija okvirne direktive EU o odpadkih

Točka 24

Točka se črta:

Mnenje strokovne skupine	Predlog spremembe
Predlagana sprememba v svoji sedanji obliki ne bi spodbudila trajnosti 88 % proizvajalcev, temveč bi finančno obremenila preostalih 12 %, ki poleg tega ne bi plačevali le za svoje proizvode, temveč tudi za proizvode 88 % proizvajalcev, ki ne bi ničesar prispevali. Predlog je torej v nasprotju z načelom „onesnaževalec plača“.

Obrazložitev

AMANDMA 5

NAT/907 – Revizija okvirne direktive EU o odpadkih

Točka 25

Točka se črta:

Mnenje strokovne skupine	Predlog spremembe
Izključitev mikropodjetij (npr. krojačev itd.) iz področja uporabe lahko povzroči težave z vidika konkurence, kar bi lahko ta sektor potisnilo v sivo ekonomijo (prestrukturiranje podjetij).

Obrazložitev

AMANDMA 6

NAT/907 – Revizija okvirne direktive EU o odpadkih

Točka 26

Točka se črta:

Mnenje strokovne skupine	Predlog spremembe
Obstaja nevarnost, da bodo v prihodnosti podani predlogi, tudi v okviru drugih sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca, da bi našli vrzeli, ki bi koristile nekaterim proizvajalcem.

Obrazložitev

AMANDMA 7

NAT/907 – Revizija okvirne direktive EU o odpadkih

Poglavje III, predlog spremembe 1

Predlog spremembe 1 se črta:

Predlog Komisije

Mnenje strokovne skupine

Predlog spremembe

V skladu z načelom onesnaževalec plača iz člena 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je bistveno, da proizvajalci, ki dajejo nekatere tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke na trg Unije, prevzamejo odgovornost za ravnanje z njimi ob koncu življenjske dobe in za podaljšanje njihove življenjske dobe z omogočanjem dostopnosti rabljenih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov na trgu za ponovno uporabo. Za izvajanje načela onesnaževalec plača je primerno določiti obveznosti glede ravnanja z odpadki za proizvajalce tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, ki vključujejo vse proizvajalce, uvoznike ali distributerje, ki ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s pogodbami, sklenjenimi na daljavo, kot so opredeljene v členu 2, točka 7, Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) , navedene izdelke prvič poklicno dajo na voljo na trgu na ozemlju države članice pod svojim imenom ali blagovno znamko.

Obrazložitev

Besedilo, ki ga predlaga Komisija, bi moralo ostati nespremenjeno.

AMANDMA 8

NAT/907 – Revizija okvirne direktive EU o odpadkih

Poglavje III, predlog spremembe 2 in obrazložitev predlogov sprememb 1 in 2

Črta se predlog spremembe 2 in obrazložitev predlogov sprememb 1 in 2:

Predlog Komisije

(2)

v členu 3 se vstavijo naslednji odstavki:

„4b.

‚proizvajalec tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc‘ pomeni vsakega proizvajalca, uvoznika ali distributerja ali drugo fizično ali pravno osebo, razen tistih, ki na trgu dobavljajo rabljene tekstilne in obutvene izdelke iz Priloge IVc ter tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc, ki so pridobljeni iz takih rabljenih ali odpadnih izdelkov ali njihovih delov, podjetij, ki imajo manj kot deset zaposlenih in katerih letni promet in bilančna vsota ne presegata 2 milijonov EUR, ter samozaposlenih krojačev, ki izdelujejo po meri narejene izdelke, pri čemer ima navedeni proizvajalec ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s pogodbami, sklenjenimi na daljavo, kot so opredeljene v členu 2(7) Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta*: […]“

Mnenje strokovne skupine

Predlog spremembe

(2)

v členu 3 se vstavijo naslednji odstavki:

„4b.

‚proizvajalec tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc‘ pomeni vsakega proizvajalca, uvoznika ali distributerja ali drugo fizično ali pravno osebo, vključno s pogodbami, sklenjenimi na daljavo, kot so opredeljene v členu 2(7) Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, ki: […] “

Obrazložitev predlogov sprememb 1 in 2

Izključitev mikropodjetij (npr. krojačev itd.) iz področja uporabe lahko povzroči težave z vidika konkurence, kar bi lahko ta sektor potisnilo v sivo ekonomijo (prestrukturiranje podjetij).

Obstaja nevarnost, da bodo v prihodnosti podani predlogi, tudi v okviru drugih sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca, da bi našli vrzeli, ki bi koristile nekaterim proizvajalcem.

Obrazložitev

Besedilo, ki ga predlaga Komisija, bi moralo ostati nespremenjeno.

Rezultat skupnega glasovanja o teh amandmajih:

Za:	72
Proti:	113
Vzdržani:	11