Poročevalec:	Giuseppe GUERINI
Soporočevalka:	Carole DESIANO

Zaprosilo	Evropska komisija, 18. 7. 2023
Pravna podlaga	člena 292 in 149 ter člen 153(1) (h) in (j) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	3. 10. 2023
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	25. 10. 2023
Plenarno zasedanje št.	582
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	214/2/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja in v celoti podpira predlog Evropske komisije za priporočila državam članicam, s katerimi bi podprli nacionalne ekosisteme socialnega gospodarstva. Predlaga, naj jih Svet nemudoma odobri, da jih bodo lahko države članice v celoti izvajale.

1.2

EESO priporoča, naj Komisija in države članice uporabijo strokovno znanje nacionalnih statističnih uradov in Eurostata za pripravo verodostojne in redno posodobljene podatkovne zbirke o velikosti in porazdelitvi subjektov socialnega gospodarstva.

1.3

EESO poudarja, da je treba socialno gospodarstvo vključiti v učne načrte izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh, ter poziva k sprejetju ukrepov za razvoj nacionalnih kompetenčnih centrov držav članic EU za usposabljanje za socialno gospodarstvo.

1.4

EESO glede na vlogo subjektov socialnega gospodarstva, ki ustvarijo približno 8 % BDP in nudijo 13 milijonov zaposlitev v evropskem gospodarstvu, predlaga, naj se v priporočilih državam članicam upoštevajo določbe evropske industrijske strategije v zvezi z ekosistemom lokalnega in socialnega gospodarstva ter naj se države članice pozove k vključitvi socialnega gospodarstva v industrijske politike na nacionalni ravni.

1.5

EESO meni, da je socialni dialog ključna prvina evropske politike, in glede na pomen podjetij socialnega gospodarstva za zaposlovanje spodbuja države članice in Evropsko komisijo, naj priznajo vlogo organizacij socialnega gospodarstva v socialnem dialogu.

1.6

Glede na vse večji pomen zaposlovanja v subjektih socialnega gospodarstva EESO priporoča, da se s kolektivnimi pogodbami, ki jih podpišejo sindikati, zaščitijo vsi delavci v sektorju, zato poziva, naj se v socialni dialog vse bolj vključujejo organizacije, ki zastopajo socialno gospodarstvo.

1.7

EESO ponavlja določbe akcijskega načrta za socialno gospodarstvo in poziva k sprejetju družbeno odgovornih in inovativnih rešitev na področju javnih naročil, da bi odpravili ovire, ki podjetjem socialnega gospodarstva otežujejo sodelovanje na trgu javnih naročil, ter priporoča uvedbo meril, ki nagrajujejo socialni učinek, in meril geografske bližine.

1.8

Glede na vse večji pomen merjenja učinkov podjetij socialnega gospodarstva EESO priporoča, naj Komisija in države članice sprejmejo podporne ukrepe, da se bodo subjekti socialnega gospodarstva lahko opremili z ustreznimi orodji za merjenje socialnih učinkov. Učinkovit sistem za merjenje socialnih učinkov je lahko dragoceno orodje, saj je mogoče z njim bolje oceniti učinke podjetij socialnega gospodarstva na konkurenco.

1.9

EESO za izboljšanje sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi organi ter akterji in podjetji socialnega gospodarstva predlaga uvedbo posebnih ukrepov za usmerjanje in podporo javnim upravam, da bi se opremile z instrumenti za spodbujanje razvoja socialnega gospodarstva, predvsem pa njihovo vključevanje v upravljanje storitev splošnega pomena.

1.10

EESO priporoča, naj si evropske institucije in države članice prizadevajo za davčne sisteme v podporo socialnemu gospodarstvu s poenostavitvijo upravnih zahtev in razmislijo o uvedbi ustreznih davčnih ukrepov, s katerimi bi priznali njegovo vlogo v splošnem interesu in zmožnost uresničevanja ciljev, usmerjenih v skupno dobro, ki jih je treba priznati v davčnem okviru.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

EESO pozdravlja priporočilo Evropske komisije o izvajanju okvirnih pogojev socialnega gospodarstva, napovedano v akcijskem načrtu za socialno gospodarstvo, objavljenem decembra 2021. V skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic je cilj tega priporočila spodbujati dostop do trga dela in socialno vključevanje z usmerjanjem držav članic pri spodbujanju omogočitvenih okvirov politike in regulativnih okvirov za socialno gospodarstvo in ukrepov, ki omogočajo njegov razvoj. Zato bi bilo zaželeno, da se cilji tega priporočila vključijo v proces evropskega semestra.

2.2

Namen predlaganega priporočila je spodbujati pravičen in trajnostni gospodarski in industrijski razvoj ter prispevati k teritorialni koheziji v vseh državah članicah in okrepiti rast gospodarske demokracije s spodbujanjem kulture solidarnosti. Socialno gospodarstvo je gospodarstvo solidarnosti, njegov način delovanja in gospodarski razvoj pa sta prilagojena vsem področjem človekove dejavnosti. Socialno gospodarstvo lahko odgovori tudi na vprašanje mlajših generacij o pomenu dela.

2.3

Koncept socialnega gospodarstva, kot je podan v priporočilu, lahko državam članicam nudi koristen referenčni okvir, ki ga lahko skupaj uporabljajo. Ta koncept je v skladu z resolucijo o dostojnem delu ter socialnem in solidarnostnem gospodarstvu, ki jo je v okviru 110. mednarodne konference dela sprejela Mednarodna organizacija dela (MOD), s priporočilom Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o socialnem in solidarnostnem gospodarstvu ter socialnih inovacijah, kakor tudi z resolucijo Organizacije združenih narodov o spodbujanju socialnega in solidarnostnega gospodarstva za trajnostni razvoj. Socialno gospodarstvo prispeva k uresničitvi večine ciljev trajnostnega razvoja, predvsem pa cilja odprave revščine (cilj 1) ter cilja dostojnega dela in gospodarske rasti (cilj 8).

2.4

EESO ceni prizadevanja Evropske unije za visoko raven konvergence med glavnimi mednarodnimi institucijami. EESO se počuti v celoti vključen v ta prizadevanja, saj je s številnimi mnenji, ki jih je sprejel, prispeval k spodbujanju neke vrste diplomacije socialnega gospodarstva. Pomembno je torej, da se države članice zavežejo, da bodo storile enako. EU bi morala socialno gospodarstvo vključiti v strategije mednarodnega razvojnega sodelovanja kot obliko podjetništva, ki je primerna za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja.

2.5

Učinek socialnega gospodarstva močno presega zgolj zaposlovanje in socialno vključenost, saj so številni subjekti socialnega gospodarstva ključni akterji v različnih sektorjih splošnega interesa: spomnimo se vloge vzajemnih družb pri socialni zaščiti, fundacij za podpiranje kulture darovanja in upravljanja osnovnih storitev, združenj za spodbujanje prostovoljstva, varstvo pravic, upravljanje kulturnih dejavnosti, varstvo okolja in neopredmetenih sredstev. Socialno gospodarstvo je treba zaradi njegove medsektorske razsežnosti obravnavati kot zaveznika institucij pri spodbujanju številnih politik, kot so izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, strategija EU za enakost spolov, pospeševanje digitalnega in okoljskega prehoda ter podpora industrijski strategiji EU.

2.6

EESO se zaveda, da je težko obravnavati številne razsežnosti socialnega gospodarstva, ki vpliva na vsa področja dejavnosti in skoraj vse gospodarske sektorje, zato je po njegovem mnenju bistveno, da Svet sprejme priporočilo in da ga države članice EU izvajajo.

2.7

Priporočilo priznava podporno in ključno vlogo socialnega gospodarstva pri pravičnem, vključujočem in trajnostnem gospodarskem in industrijskem razvoju ter njegov prispevek k teritorialni koheziji in spodbujanju socialnih inovacij. Socialno gospodarstvo je gospodarstvo, ki temelji na solidarnosti in sodelovanju, zanj je treba ustvariti enake konkurenčne pogoje kot za tradicionalna podjetja, da bi se odzvali na konkretne socialne in okoljske izzive, s katerimi se sooča EU. EESO ponovno poudarja, da bi bilo treba med subjekte socialnega gospodarstva v točki 4 predloga priporočila vključiti tudi socialna podjetja, ki ustrezajo opisanim značilnostim, tudi če jih na podlagi pogodbe upravlja in usklajuje drugo podjetje (pod pogojem, da ima to podjetje tipične značilnosti podjetja socialnega gospodarstva), če si je slednje med drugim zadalo nalogo, da bo podpiralo in varovalo njihove socialne značilnosti in cilje.

2.8

Države članice imajo raznolike tradicije in uporabljajo različno terminologijo za organizacije, ki so del socialnega gospodarstva. Zaradi teh izhodiščnih raznolikosti je treba sprejeti različne pristope za podporo socialnemu gospodarstvu. EESO upa, da bo koncept socialnega gospodarstva iz priporočila prispeval k večji usklajenosti nacionalnih pravnih okvirov.

2.9

Glede na raznolikost nacionalnih okvirov bi morala Evropska komisija posebej podpreti tiste države članice, ki še niso vzpostavile nacionalnega zakonodajnega okvira.

2.10

Da bi lahko države članice priporočilo sprejele in optimalno izvajale, je treba povečati ozaveščenost o socialnem gospodarstvu in njegovih prednostih, tudi z raziskavami ter zbiranjem doslednih in posodobljenih podatkov. V zvezi s tem EESO priporoča Komisiji, naj tesno sodeluje z državami članicami, Eurostatom in mrežami socialnega gospodarstva. Poziva h konsolidaciji rednih popisov socialnega gospodarstva, da bi združili podatke in statistike opazovalnih skupin različnih držav članic ter zagotovili njihovo točnost in primerljivost, s čimer bi spodbudili ustanovitev evropske opazovalne skupine za socialno gospodarstvo.

2.11

EESO se strinja, da je treba socialno gospodarstvo vključiti v učne načrte na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, podpreti razvoj nacionalnih kompetenčnih centrov za usposabljanje v socialnem gospodarstvu ter spodbujati razširjanje učenja podjetništva in podjetniškega duha tudi v podjetjih socialnega gospodarstva. Učni načrti bi morali vedno omogočati prepustnost in prehod med tradicionalnimi podjetji in podjetji socialnega gospodarstva. V zvezi s tem sta zanimiva dva predloga: Akademija za politike podjetništva mladih, ki sta jo ustanovili EU in OECD, ter vstopna točka za socialno gospodarstvo.

2.12

V zvezi z vstopno točko za socialno gospodarstvo EESO spodbuja Komisijo in države članice, naj dopolnijo in posodobijo že vnesene podatke, da bodo odražali dejanske razmere v različnih državah. Poleg teh dveh pobud Odbor predlaga tudi razmislek o uvedbi evropskega programa Erasmus za socialno gospodarstvo, ki bi spodbujal kolektivno podjetništvo med mladimi.

2.13

EESO meni, da je treba poudariti pomen socialnega gospodarstva pri lajšanju dostopa prikrajšanih in premalo zastopanih skupin do trga dela. Vendar njegova vloga ni omejena le na prikrajšane delavce: socialno gospodarstvo s spodbujanjem kolektivnega podjetništva prek zadrug in drugih oblik podjetij socialnega gospodarstva pomaga podpirati tudi delavce v netradicionalnih oblikah zaposlitve.

2.14

Komisija je z vključitvijo socialnega gospodarstva v evropsko industrijsko strategijo, kot enega od štirinajstih ekosistemov evropske industrijske politike, prvič priznala njegovo posebnost. Vendar pa produktivna in industrijska razsežnost socialnega gospodarstva ni dovolj upoštevana v priporočilu, v katerem je, kot kaže, precej bolje strukturiran socialni vidik. Zato EESO meni, da bi bilo treba vlogi zadrug in podjetij socialnega gospodarstva v industrijskem sektorju nameniti več pozornosti, ne le zaradi njihove sposobnosti, da z mehanizmom odkupa s strani zaposlenih ohranjajo delovna mesta, temveč tudi zato, ker so s participativnim upravljanjem, ki je vključujoč model z visoko stopnjo prerazporeditve ustvarjene vrednosti, prispevale k spodbujanju produktivnih, učinkovitih in konkurenčnih industrijskih podjetij.

2.15

EESO meni, da podjetništvo socialnega gospodarstva učinkovito spodbuja samozaposlovanje in samostojno podjetništvo ter boj proti neformalnemu delu, saj preprečuje razdrobljenost in razpršenost, ki včasih spremljata nekatere oblike samozaposlitve. Zato morajo države članice v podjetjih socialnega gospodarstva, tako kot v vseh podjetjih, spodbujati socialni dialog in kolektivna pogajanja, da bi ob spoštovanju avtonomije socialnih partnerjev še dodatno izboljšale in zagotovile poštene delovne pogoje za delavce, vključno s poštenimi plačami.

2.16

EESO meni, da je treba akterje socialnega gospodarstva nujno vključiti v digitalni prehod, da bi z digitalnimi orodji, ki so jih razvili operaterji brezplačnih in odprtih kod, vsem državljanom in še posebej prikrajšanim omogočili dostop do digitalnih orodij in novih tehnologij, predvsem zato, ker si EU prizadeva utrditi evropsko digitalno okolje, ki temelji na demokratični udeležbi in resnično preglednem lastništvu podatkov.

3.   Predlogi javnih politik za socialno gospodarstvo

3.1

EESO spodbuja države članice, naj uvedejo merjenje socialnih učinkov kot potrebno orodje za izboljšanje dobrih gospodarskih praks, ki temeljijo na dokazih. Vendar pa se je treba zavedati, da je pomembno ukrepe in ocene oblikovati v sodelovanju z akterji socialnega gospodarstva, da se prepreči izogibanje posebnim merilom socialnega gospodarstva z uporabo standardne ekonometrije, zasnovane za navadna podjetja.

3.2

Glede na vse večji pomen ocenjevanja in merjenja socialnih učinkov bi morale države članice priznati znatne stroške izvajanja ustreznih in verodostojnih ocen učinka in ukrepov. Zato je bistveno, da se priznajo stroški, ki jih imajo subjekti socialnega gospodarstva zaradi merjenja svojega učinka. To zlasti velja, kadar prejemajo javna sredstva ali kadar so odgovorni za izvajanje ukrepov v zvezi z javnimi naročili, pri čemer morajo biti dejavnosti ocenjevanja izrecno predvidene in financirane.

3.3

EESO pozdravlja priporočila o državni pomoči in o povezavah med subjekti socialnega gospodarstva, storitvami splošnega pomena in pravili o državni pomoči, kot je poudarjeno tudi v mnenju INT/1016 (1). Glede na to, da njihov glavni cilj ni čim bolj povečati dobičke, ki jih je treba razdeliti vlagateljem, in ker se presežki večinoma ponovno vlagajo v dejavnost, imajo podjetja socialnega gospodarstva pozitiven socialni učinek na zaposlovanje, teritorialni razvoj in socialno kohezijo.

3.4

Ključno je vprašanje dostopa do javnih naročil. EESO poudarja pomen oblikovanja inovativnih meril z dejansko in netržno vrednostjo, kot so skupne dobrine, socialna dodana vrednost (zaposlovanje, vključevalnost in vključevanje ranljivih oseb) in ekološka (okoljski vpliv) ter geografska bližina. Kar zadeva javna naročila, so merila, kot je „najnižja cena“ ali premajhno upoštevanje socialnih učinkov dobaviteljev, doslej otežila sodelovanje podjetij socialnega gospodarstva pri razpisih. EESO ceni in priznava delo, ki ga je Evropska komisija v zadnjih letih opravila za izboljšanje direktiv o javnih naročilih, vendar je v nekaterih državah članicah še vedno nezadovoljivo izvajanje določb npr. o pridržanih javnih naročilih ali socialnih klavzulah.

3.5

EESO spodbuja uporabo družbeno odgovornih in inovativnih rešitev v javnem naročanju. Trenutno merilo „najnižje cene“ ostaja glavno pravilo v številnih državah, kar povzroča negativen pritisk na akterje socialnega gospodarstva ter ogroža plače, delovne pogoje in kakovost storitve.

3.6

Številne dejavnosti subjektov socialnega gospodarstva potekajo na lokalni ravni, zato je nujno vlagati v stalno izboljševanje sodelovanja med regionalnimi in občinskimi upravami ter subjekti socialnega gospodarstva. V priporočilo bi bilo zato dobro vključiti poseben odstavek o lokalnih in decentraliziranih upravah.

4.   Dostop subjektov socialnega gospodarstva do financiranja in davčne politike

4.1

EESO pozdravlja delovni dokument Komisije o davčnih okvirih, sprejetih v različnih državah za subjekte socialnega gospodarstva, ki omogoča primerjavo različnih pristopov. Komisijo spodbuja, naj nadaljuje s tem temeljnim delom in promovira raziskave za ocenjevanje učinkov podpornih ukrepov, pri čemer naj primerja davčne ugodnosti, dodeljene subjektom socialnega gospodarstva, s koristmi, ki jih oproščene dejavnosti ustvarjajo za javne finance.

4.2

EESO poudarja, da je treba s poenostavitvijo upravnih postopkov in razmislekom o ustreznih davčnih ukrepih skrbeti, da davčni sistemi podpirajo socialno gospodarstvo, priznavajo njegovo vlogo v splošnem interesu in zmožnost uresničevanja ciljev, usmerjenih v skupno dobro, kar bi bilo treba priznati v okviru obdavčitve.

4.3

EESO se zaveda, da imajo države članice glavno pristojnost na področju obdavčevanja in da je treba vsak ukrep, ki ga sprejmejo, priglasiti Evropski komisiji, da se zagotovi skladnost s pravili o državni pomoči in konkurenci, vendar podpira uporabo drugačnih pravil za akterje socialnega gospodarstva, saj zasledujejo cilje splošnega interesa. Opredelitev davčnih ukrepov, ki bi priznavali funkcijo splošnega pomena podjetij socialnega gospodarstva, zlasti tistih, ki opravljajo storitve splošnega pomena, kot so socialna pomoč, izobraževanje in boj proti revščini, bi se morala osredotočiti na tri glavne razsežnosti: (i) davki na dohodke, ki jih ustvarjajo dejavnosti; (ii) zmanjšanje prispevkov za plače prikrajšanih delavcev, zaposlenih v podjetju; (iii) DDV na socialne in izobraževalne storitve.

4.4

EESO priznava, kako pomembno je, da so podjetja socialnega gospodarstva upravičena do davčnih oprostitev za presežke iz poslovanja, kadar jih ponovno vlagajo, da bi dosegla svoje zakonsko določene cilje, in poudarja, da so te davčne ugodnosti dejansko nujen ukrep za ponovno vzpostavitev poštene konkurence.

4.5

Komisija bi morala predloge iz priporočila in zlasti dva delovna dokumenta o obdavčitvi upoštevati pri izvajanju pobude „Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov (BEFIT)“, katere cilj je predlagati skupni zakonodajni okvir za obdavčitev podjetij v EU, pri katerem bi pri izračunu njihove davčne osnove posebno pozornost namenili podjetjem socialnega gospodarstva ter zagotovili enake in ustrezne konkurenčne pogoje ob upoštevanju ciljev javnega interesa.

4.6

EESO meni, da je treba na vseh ravneh ustvariti enake konkurenčne pogoje za dostop do javnega in zasebnega financiranja; pobude socialnega gospodarstva bi morale imeti možnost koriščenja različnih virov financiranja, tako kot tradicionalna podjetja. Zato je treba spodbujati dolgoročne naložbe in potrpežljivi kapital, kot je EESO že predlagal v mnenju INT/965 (2). Koristno bi bilo tudi, da se v uredbo o kapitalski ustreznosti bank uvede posebna podpora, podobna „faktorju za podporo MSP“, da se zmanjša odstotek kapitala, rezerviranega za posojila subjektom socialnega gospodarstva.

4.7

EESO poziva, naj bo priporočilo priložnost za priznanje edinstvene raznolikosti evropskega finančnega in bančnega ekosistema, pri čemer je treba priznati in zaščititi ključno vlogo bank, ki štejejo za subjekte socialnega gospodarstva, na lokalni ravni, njihov splošni pomen na nacionalni ravni in dodano vrednost, ki jo ustvarjajo za lokalne skupnosti, ter pozitiven učinek večjih pristojnosti v bančnem sektorju na celotno družbo. Vloga zadružnih kreditnih bank ter vzajemnih in etičnih bank za subjekte socialnega gospodarstva je pri tem odločilna in v skladu z načelom socialnega tržnega gospodarstva, zapisanega v Pogodbah EU.

---

(1)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Delovni dokument služb Komisije – Ocena pravil o državnih subvencijah za zdravstvene in socialne storitve splošnega gospodarskega pomena ter uredbe de minimis o storitvah splošnega gospodarskega pomena (SWD(2022) 388 final) (UL C 228, 29.6.2023, str. 155).

(2)   UL C 194, 12.5.2022, str. 39.